018-230/2010 Zdravstveni dom Idrija

Številka: 018-230/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Oskrba z medicinskim potrošnim materialom II" - artikel št. 124306 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MIKRO+POLO d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Mojca Veljkovič, Titova cesta 2a, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZDRAVSTVENI DOM IDRIJA, Otona Župančiča 3, Idrija (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.09.2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi Odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 10.08.2010, v delu, ki se nanaša na postavko št. 124306 (hitri imonokromatografski test za določanje Ăź - hemolitičnega streptokoka A iz vzorcev brisa žrela na testni ploščici).

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.480,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.05.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 28.05.2010, pod št. objave JN 4374/2010 in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2010/S 105-159462, z dne 28.05.2010. Naročnik je dne 10.08.2010 sprejel Odločitev o oddaji naročila. Iz priloge k navedeni odločitvi izhaja, da je za artikel št. 124306 (hitri imonokromatografski test za določanje Ăź - hemolitičnega streptokoka A iz vzorcev brisa žrela na testni ploščici; v nadaljevanju: hitri imonokromatografski test) izbran ponudnik IRIS, Cesta v Gorice 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev o oddaji naročila, z dne 10.08.2010, so ponudniki, skupaj s prilogo, prejeli dne 17.08.2010.

Vlagatelj je dne 19.08.2010 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila dne 24.08.2010 zavrgel. Naročnik je navedel, da je pri artiklu 124306 prišlo do razhajanj med podatki iz zapisnika o odpiranju ponudb in odločitvijo, pri čemer odločitev temelji na podatkih, ki jih je vnesel v svoj poslovni sistem. Ker ponudniki na zapisnik o odpiranju ponudb niso podali nobenih pripomb, navaja naročnik, ni izvedel popravka zapisnika o odpiranju ponudb. Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da je odločitev utemeljena ob upoštevanju merila in je zato ne more še dodatno utemeljiti.

Vlagatelj je dne 27.08.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj ugotavlja, da iz zapisnika o odpiranju ponudb izhaja, da je ponudil najugodnejšo ponudbo za artikel pod šifro 124306. Kot navaja vlagatelj, iz naročnikove odločitve izhaja, da je za postavko št. 124306 (hitri imonokromatografski test) izbral ponudnika, ki (kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb) tega artikla sploh ni ponudil. Iz navedenega razloga, nadaljuje vlagatelj, je od naročnika zahteval, da svojo odločitev obrazloži. Naročnik mu je pojasnil, da je pri odločitvi prišlo do razhajanj med podatki iz zapisnika o odpiranju ponudb in predloženimi ponudbami, pri čemer je naročnik sprejel odločitev ob upoštevanju podatkov, ki jih je vnesel v svoj poslovni sistem. Kot navaja vlagatelj, je naročnik tudi zapisal, da bi ga morali ponudniki na odstopanja posameznih podatkov opozoriti ob prejemu zapisnika o odpiranju ponudb.
Vlagatelj, zatrjuje, da daje Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), in sicer v 77. členu naročniku tudi možnost, da preveri ponudbe in podatke iz njih preden sprejme odločitev. V kolikor naročnik ugotovi, da je prišlo do napake, pa mora o njej takoj obvestiti ponudnike ter izdati popravek zapisnika. Kot poudarja vlagatelj, ponudniki v fazi odpiranja nimajo pravice do vpogleda v ponudbe, zato navedb naročnika, kot izhajajo iz zapisnika o odpiranju ponudb sploh ne morejo preveriti. Vlagatelj predlaga naročniku, naj se ga v postavki št. 124306 (hitri imonokromatografski test) izbere kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5.000,00 EUR za plačilo revizijske takse, 513,06 EUR za odvetniške stroške in 10,00 EUR za administrativne stroške, povečano za 20 % DDV).

Naročnik je s sklepom, z dne 01.09.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Kot ugotavlja naročnik, je ponovno preveril ponudbo izbranega ponudnika ter ob tem ugotovil, da je slednji ponudil tudi sporni artikel, ravno tako pa sta ga ponudila vlagatelj in ponudnik Sanolabor d.d., Ljubljana (izbrani ponudnik ponudil ceno v višini 792,00 EUR, vlagatelj ceno v višini 848,00 EUR, ponudnik Sanolabor pa ceno v višini 924,00 EUR). Naročnik navaja, da je iz razloga, ker je bilo edino merilo za ocenjevanje ponudb najnižja cena, izbral izbranega ponudnika.
Naročnik še navaja, da je predmetni javni razpis oblikoval tako, da je dopustil zelo široko konkurenco, saj so imeli ponudniki možnost konkuriranja za 462 različnih medicinskih artiklov. Kot navaja naročnik, so vrednosti posameznih artiklov različne, najdražji artikel dosega vrednost v višini 7.910,00 EUR. Glede na vrednost posameznih artiklov in ob upoštevanju široko odprte konkurence, nadaljuje naročnik, si prav gotovo ne bi dovolil izmisliti ponudbe za sporni artikel, ki je vrednostno med manj pomembnimi. Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da bi lahko vlagatelj v primeru dvoma v verodostojnost ponudbe izbranega ponudnika uporabil možnost, ki mu jo daje ZJN-2 in zahteval vpogled vanjo.
Naročnik zahteva povrnitev stroškov v višini 1.000,00 EUR, ki jih je porabil za storitve zunanjega svetovalca.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.09.2010, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 06.09.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 08.09.2010, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je za hitri imonokromatografski test (artikel št. 124306) ponudil najugodnejšo ceno, naročnik pa je izbral ponudnika, ki tega medicinskega artikla sploh ni ponudil.

Iz Zapisnika o odpiranju ponudb (brez datuma in brez številke) izhaja, da sta za artikel pod zaporedno številko 124314 (hitri imonokromatografski test) ponudbo oddala vlagatelj, ki je ponudil ceno v višini 848,00 EUR in ponudnik Sanolabor d.d., Ljubljana, ki je ponudil ceno v višini 924,00 EUR. Iz odstopljene dokumentacije tudi izhaja, da sporni artikel sodi v skupino Medicinski potrošni material, v kateri vsak posamezen artikel pomeni svoj (samostojni) sklop oziroma, da je naročnik v tej skupini dopustil oddajo ponudb po posameznih artiklih. Naročnik je v razpisni dokumentaciji tudi napovedal, da bo v skupini Medicinsko potrošni material izbral ponudnika po merilu najnižja cena za posamezni artikel (2. točka Povabila k oddaji ponudbe - Zahteve naročnika vezane na predmet naročila).

V Odločitvi o oddaji naročila pa je navedeno, da so v spornem sklopu oziroma za artikel pod zaporedno številko 124314 (hitri imonokromatografski test) ponudbo oddali trije ponudniki (poleg ponudnika Sanolabor d.d., Ljubljana, ki je ponudil ceno v višini 924,00 in vlagatelja, ki je ponudil ceno v višini 848,00 EUR naj bi oddal ponudbo tudi izbrani ponudnik, ki je za ta artikel ponudil najnižjo ceno oziroma ceno v višini 792,00 EUR).

Pregled vseh treh ponudb pokaže, da so vsi trije ponudniki oddali ponudbo (med drugim) tudi za sporni artikel, in sicer po takšnih cenah kot izhajajo iz naročnikove odločitve (Sanolabor d.d., Ljubljana je ponudil ceno v višini 924,00, vlagatelj ceno v višini 848,00 EUR, izbrani ponudnik pa ceno v višini 792,00 EUR - vse cene so podane za 800 kosov spornega artikla in nimajo vključenega DDV). Vlagatelj torej v izpodbijanem sklopu (ob upoštevanju edinega merila za ocenjevanje ponudb - to je merila najnižja cena) dejansko ni oddal najugodnejše (najcenejše) ponudbe, kot to izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb, pač pa je ponudil najnižjo ceno prav izbrani ponudnik.

Postopek javnega opiranja ponudb in sestavine zapisnika o javnem odpiranju ponudb urejata 75. in 76. člen ZJN-2. 75. člen ZJN-2 določa, da je odpiranje ponudb javno v primerih javnih naročil, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 12. člena tega zakona (torej višja od 20.000 EUR v primeru naročanja blaga in storitev in višja od 40.000 EUR v primeru naročanja gradenj), razen v primerih, ko se naročilo oddaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave in se naročnik pogaja samo z enim ponudnikom. Iz prvega odstavka 76. člena izhaja, da odpiranje ponudb izvede naročnik, da se odpiranje ponudb izvede na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, da se o odpiranju ponudb vodi zapisnik in da se ponudbe odpirajo po vrstnem redu njihovega prejema. Drugi odstavek 76. člena ZJN-2 določa obvezne sestavne dele zapisnika o odpiranju ponudb, in sicer: 1. naziv ponudnika ali šifro, če je bil razpis anonimen, 2. variantne ponudbe, če so dopustne, ali ponudbe z opcijami in 3. ponudbeno ceno ter morebitne popuste. Iz tretjega odstavka 76. člena ZJN-2 še izhaja, da v kolikor naročnik pooblaščenim predstavnikom ponudnika ne vroči zapisnika o odpiranju ponudb že na odpiranju ponudb, ga mora najkasneje v treh delovnih dneh posredovati vsem ponudnikom.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je namen javnega odpiranja ponudb v ugotovitvi, katere ponudbe so prispele in kateri so njihovi bistveni elementi. Na javnem odpiranju ponudb se v zapisnik torej zapišejo bistveni elementi ponudb, kot to določa drugi odstavek 76. člena ZJN-2 oziroma se za vsako izmed ponudb vsebinsko ugotavlja določen del njihovih podatkov. Namen evidentiranja teh podatkov na javnem odpiranju ponudb je namreč dvojen. Po eni strani se ponudniki na ta način seznanijo z bistvenimi elementi konkurenčnih ponudb (s čimer je preprečena možnost njihovega naknadnega spreminjanja), po drugi strani pa le transparentno voden postopek oddaje javnega naročila ponudnikom omogoča učinkovito uveljavljanje pravega varstva in odpravo morebitnih kršitev. Ker sodelovanje predstavnikov ponudnikov na javnem odpiranju ponudb ni njihova dolžnost, je mogoče transparentnost postopka in enakopravnost ponudnikov zagotoviti le na ta način, da se v zapisnik o javnem odpiranju ponudb, ki ga prejmejo vsi ponudniki (torej tudi tisti, ki na javnem odpiranju ponudb niso prisotni), vpišejo vsi z zakonom zahtevani podatki.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da je do navedene napake lahko prišlo iz razloga, ker so ponudniki v skupini Medicinsko potrošni material konkurirali za kar 462 različnih medicinskih artiklov. Pri takšni količini artiklov (in posledično pri velikem številu udeleženih ponudnikov) se je namreč naročniku lahko zgodilo, da je spregledal oziroma pri pisanju zapisnika o odpiranju ponudb pri enem artiklu (od skupaj 462 vseh artiklov) pomotoma izpustil enega ponudnika. Naročnik pa bi se lahko nastali situaciji (v kateri bo moral za revizijske stroške plačati skoraj sedem krat več kot znaša vrednost sporne postavke) oziroma vloženemu zahtevku za revizijo tudi izognil, in sicer tako, da bi vlagatelja s podano dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila seznanil z nastalo napako, nenazadnje bi lahko vlagatelja povabil tudi na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je namreč v zahtevo za dodatno obrazložitev o oddaji naročila izrecno zapisal, da je po podatkih, ki izhajajo iz zapisnika o odpiranju ponudb, za sporni artikel oddal najugodnejšo (najcenejšo) ponudbo in da je naročnik izbral ponudnika, ki za ta artikel ponudbe sploh ni oddal. Namesto, da bi mu naročnik pojasnil, da v zapisnik o odpiranju ponudb pri spornem artiklu pomotoma ni vpisal tudi izbranega ponudnika, ki je ponudil nižjo ceno od vlagateljeve, pa je zgolj pavšalno navedel, da je njegova odločitev sprejeta ob upoštevanju podatkov, ki jih je vnesel v svoj poslovni sistem. Naročnik je ob tem vlagatelju celo očital, da bi ga moral na napako v zapisniku o odpiranju ponudb opozoriti še preden je prejel izpodbijano odločitev. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, vlagatelj naročnika na navedeno napako pred prejemom odločitve niti ni mogel opozoriti, slednje bi lahko storil kvečjemu izbrani ponudnik, vendar tudi izbrani ponudnik (vsaj kot izhaja iz odstopljene dokumentacije) tega ni storil. Ker gre razlog za nastalo situacijo vsekakor pripisati naročniku, je morala Državna revizijska komisija slediti vlagateljevim očitkom.

V zvezi z vlagateljevo zahtevo, naj se njegova ponudba izbere kot najugodnejša, Državna revizijska komisija ugotavlja, da lahko vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN postavi razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v določenem delu ali v celoti. Naročnik na podlagi presoje utemeljenosti dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo, o zahtevku za revizijo odloči na način, da postopek (delno ali v celoti) razveljavi ali pa vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo naročnik ne more hkrati sprejeti tudi nove odločitve v postopku oddaje javnega naročila, s katero bodisi izbere (novega) najugodnejšega ponudnika bodisi sprejme kakšno drugo vsebinsko odločitev. V skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN lahko namreč naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Gre za odločitev o vloženem zahtevku za revizijo, ki je sprejeta v revizijskem postopku kot postopku pravnega varstva in ki učinkuje "inter partes", saj jo je naročnik v skladu z določbami ZRPJN dolžan vročiti le vlagatelju zahtevka za revizijo. Navedeno pomeni, da revizijski predlog, s katerim vlagatelj v revizijskem postopku od naročnika zahteva izbiro njegove ponudbe kot najugodnejše, ni dopusten.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku lahko poda napotek za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen (tretji odstavek 23. člena ZRPJN). Naročnik naj vse tri ponudnike, ki so oddali ponudbo za hitri imonokromatografski test (artikel št. 124306) povabi na sestanek in jih seznani s cenami, ki so jih ponudili za sporni artikel. Naročnik naj v zvezi z opravljenim sestankom pripravi zapisnik, ki ga mora posredovati vsem trem ponudnikom. V primeru, da bo naročnik v zvezi s spornim artiklom sprejel novo odločitev o oddaji naročila, pa bodo ponudniki lahko (po prejemu le-te) zahtevali tudi vpogled v ponudbe svojih konkurentov (šesti odstavek 22. člena ZJN-2).
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 400,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, in 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 80,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.480,00 EUR.

Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino, medtem, ko je priglašene stroške pod postavko "administrativni stroški 10 EUR" zavrnila, ker vlagatelj te postavke po vsebini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki).

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.480,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku 15 - dnevnega roka. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila, naročnik skladno s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov, nastalih z revizijo. Zato je bilo potrebno naročnikovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka, kot neutemeljeno zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.09.2010



predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije







Vročiti:

ZDRAVSTVENI DOM IDRIJA, Otona Župančiča 3, Idrija
odvetnica Mojca Veljkovič, Titova cesta 2a, Maribor
IRIS, Cesta v Gorice 8, Ljubljana
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana