018-211/2010 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Številka: 018-211/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. ter 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek-šinko, članice Miriam Ravnikar šurk in članice mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje javnega naročila "Dostop do spletnega portala strokovne literature s pravnega področja" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj TAX-FIN-LEX, d. o. o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 02. septembra 2010 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljevi pritožbi, z dne 20. avgusta 2010, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, sprejetega dne 16. avgusta 2010.

2. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo, z dne 11. avgusta 2010, odločati v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži do odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Dne 30. julija 2010 je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN6945/2010) objavljeno "OBVESTILO O NAROČILU PO POSTOPKU ZBIRANJA PONUDB PO PREDHODNI OBJAVI V SKLADU Z 61. ČLENOM ZJN-2" za predmet javnega naročila "Dostop do spletnega portala strokovne literature s pravnega področja" (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Kot to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, je vlagatelj dne 12. avgusta 2010 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 11. avgusta 2010 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo zaradi zatrjevane "nejasne razpisne dokumentacije, nejasnega predmeta javnega naročanja, očitnega preferiranja dosedanjega ponudnika in drugih kršitev" "zahteva razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila in povrnitev vseh stroškov, nastalih z revizijo.".

Naročnik je dne 16. avgusta 2010 sprejel sklep (številka 430-2/2010-IC/21), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavrženju zahtevka za revizijo). V sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo naročnik ugotavlja, da je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba, vendar pa je zahtevek za revizijo (ob upoštevanju drugega odstavka 12. člena ZRPJN) vložen prepozno. Naročnik pri tem dodaja, da dostopnost razpisne dokumentacije časovno sovpada z dnem objave obvestila o javnem naročilu na Portalu javnih naročil, to je z dnem 30. julija 2010, rok za vložitev zahtevka za revizijo pa se je (kljub temu, da je bil na Portalu javnih naročil dne 06. avgusta 2010 objavljen odgovor na nekaj vprašanj, vendar je, po zatrjevanju naročnika, "le-ta vsebinsko take narave, da v ničemer ne pomeni spremembe pogojev, meril oziroma razpisne dokumentacije") iztekel dne 09. avgusta 2010.

Sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 19. avgusta 2010, dne 20. avgusta 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal pritožbo zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. V pritožbi zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, izpodbijani sklep pa temelji na napačni uporabi materialnega prava. Vlagatelj zatrjuje, da je zahtevek za revizijo vložil sedmi dan po objavi odgovorov (torej pravočasno), razlikovanje med s strani naročnika opravljenimi spremembami in dopolnitvami razpisne dokumentacije ter podanimi pojasnili in odgovori na zastavljena vprašanja potencialnih ponudnikov pa je ne le nepravilno, pač pa tudi nelogično že po sami naravi stvari. Vlagatelj v pritožbi predlaga, da se sklep o zavrženju zahtevka za revizijo razveljavi, naročnika pa se napoti, da mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti. Vlagatelj v pritožbi priglaša tudi stroške priprave pritožbe.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-211/2010-2, izdanim dne 23. avgusta 2010, pozvala na odstop dokumentacije. Naročnik je omenjeni poziv, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 24. avgusta 2010, dne 26. avgusta 2010 pa je Državna revizijska komisija prejela dokumentacijo, ki ji jo je v prilogi spremnega dopisa, poimenovanega "Zadeva: Odstop dokumentacije", znak naročnika 430-2/2010-IC/27, z dne 25. avgusta 2010, odstopil naročnik.

Po pregledu predložene in odstopljene dokumentacije ter preučitvi pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN in na podlagi 22. člena ZRPJN iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je bil na Portalu javnih naročil dne 06. avgusta 2010 objavljen odgovor naročnika na vprašanja enega od gospodarskih subjektov. Naročnik v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo namreč navaja, da je "[d]ne 6.8.2010" "na Portalu javnih naročil sicer objavil odgovor na nekaj ponudnikovih" "vprašanj" (1. odstavek na drugi strani omenjenega sklepa), vlagatelj pa v pritožbi prav tako zatrjuje, da je "[n]aročnik zadnja pojasnila v zvezi z razpisanim predmetom javnega naročila posredoval dne 6.8.2010 ob 13:19" (3. odstavek na drugi strani pritožbe). Smiselno enako je z vpogledom v objavo na Portalu javnih naročil (številka JN6945/2010, z dne 30. julija 2010) ugotovila tudi Državna revizijska komisija, saj iz omenjene objave med drugim izhajajo "DODATNA POJASNILA NAROČNIKA", "Vprašanje 1, Datum objave: 6.8.2010, 13:19" in odgovor naročnika.

Kot to v pritožbi zatrjuje vlagatelj, je Državna revizijska komisija že v več svojih sklepih (na primer v sklepu številka 018-29/2008, v sklepu številka 018-183/2008, v sklepu številka 018-89/2009, v sklepu številka 018-92/2009, v sklepu številka 018-208/2009, v sklepu številka 018-161/2010 in v sklepu številka 018-184/2010-4) zapisala, da prične rok iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN teči šele z dnem, ko je razpisna dokumentacija dostopna v celoti. Kot del razpisne dokumentacije je treba upoštevati vse morebitne spremembe in dopolnitve oziroma vsa podana dodatna pojasnila gospodarskim subjektom in odgovore na njihova vprašanja (ne glede na to, kdo izmed gospodarskih subjektov jih je postavil, in ne glede na to, kakšna je njihova vsebina). Iz določila drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2) namreč izhaja, da se "[k]ot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila". Da je zakonodajalec pri navedeni določbi pod izrazom informacije zajel tudi dodatna pojasnila k razpisni dokumentaciji, je med drugim mogoče ugotoviti iz obrazložitve "Predloga zakona o javnem naročanju (ZJN-2) - prva obravnava - EPA 1029-IV" (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 92/2006, obrazložitev "[k] 70. do 74. členu:", stran 113), v katerem je navedeno, da "je razpisna dokumentacijo tista, ki opredeli v celoti javno naročilo, to je predmet in celoten postopek in kot taka potrebna informacija potencialnim ponudnikom pri pripravi ponudbe in sodelovanju v postopku javnega naročanja.". Dejstvo je namreč, da gospodarski subjekti pripravijo ponudbo ne le na podlagi prvotne vsebine razpisne dokumentacije in njenih kasnejših sprememb ter dopolnitev, pač pa tudi na podlagi dodatnih pojasnil (odgovorov) in informacij, ki jim služijo kot opora pri razumevanju posameznih naročnikovih zahtev. Gospodarski subjekti morajo torej pri pripravi ponudb, poleg prvotne razpisne dokumentacije, upoštevati tudi vse njene (morebitne) naknadne spremembe in dopolnitve oziroma vsa (morebitna) dodatna pojasnila in odgovore, saj jim vse navedeno služi kot opora pri razumevanju posameznih naročnikovih zahtev in posledično omogoča pripravo popolne ponudbe (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), lahko pa vpliva tudi na njihovo odločitev o tem, ali bodo zoper razpisno dokumentacijo (pravočasno, v smislu 12. člena ZRPJN) vložili zahtevek za revizijo. ZJN-2 z izrazom "informacije" tako zajema spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, kakor tudi pojasnila k njej.

Naročnik v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo navaja, da je odgovor na vprašanja, objavljen na Portalu javnih naročil dne 06. avgusta 2010, vsebinsko take narave, da v ničemer ne pomeni spremembe pogojev, meril oziroma razpisne dokumentacije, zato po njegovem prepričanju 10-dnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo ni začel teči znova. V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija opozarja, da je že večkrat zapisala, da ni mogoče razlikovati med različnimi informacijami, ki jih naročnik podaja v okviru pojasnjevanja razpisne dokumentacije. Naročnik namreč ob odgovarjanju na vprašanja gospodarskih subjektov podaja različne odgovore, s katerimi razpisno dokumentacijo pojasnjuje, spreminja, dopolnjuje ali pa daje druge informacije, pri čemer je lahko razumevanje posameznih naročnikovih odgovorov različno. Če bi sprejeli interpretacijo, da je zahtevek za revizijo v smislu drugega odstavka 12. člena ZRPJN pravočasno vložen le v primeru, če bi naročnik s podanimi odgovori razpisno dokumentacijo pojasnjeval, dopolnjeval ali spreminjal, bi gospodarski subjekti vedno tvegali, da bo njihov zahtevek za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije v smislu drugega odstavka 12. člena ZRPJN vložen prepozno, oziroma, da bi bila pravočasnost zahtevka za revizijo odvisna od subjektivnega razumevanja vsebine določene informacije. V tem primeru bi lahko določila, ki se nanašajo na pojasnjevanje razpisne dokumentacije, postala sredstvo, s katerim bi bile lahko kršene pravice gospodarskih subjektov pri njihovem (pravočasnem) uveljavljanju učinkovitega pravnega varstva. Smiselno zelo podoben zaključek je Državna revizijska komisija (na podlagi primerljivega dejanskega stanja in vsebinsko enakega pravnega vprašanja) napravila tudi v sklepu številka 018-184/2010-4, izdanem dne 20. avgusta 2010, ter sklepu številka 018-161/2010-4, izdanem dne 26. julija 2010.

Pri obravnavanju konkretnega primera ne gre prezreti niti dejstva, da je eden od gospodarskih subjektov naročniku zastavil štiri vprašanja, ki se nanašajo na samo vsebino predmeta javnega naročila. Iz treh vprašanj izhaja, da gospodarski subjekt, ki je vprašanja zastavil, zanima, katere vsebine konkretno naroča naročnik (gospodarskemu subjektu, ki je vprašanje zastavil, zlasti ni jasno, katere storitve dostopa do spletnega portala so zajete pod opredelitvijo predmeta javnega naročila, ki se glasi "druge vsebine, ki jih nudi portal"), zato naročnika med drugim prosi, da našteje konkretno vse podatkovne baze, ki jih naroča. Prav tako ne gre prezreti dejstva, da je vlagatelj prav iz razloga, ker naj bi naročnik na zastavljena vprašanja (kot navaja v zahtevku za revizijo) ne podal zadovoljivih odgovorov, vložil tudi zahtevek za revizijo.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je z vidika pričetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo v zvezi z razpisno dokumentacijo (drugi odstavek 12. člena ZRPJN) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila relevanten datum 06. avgust 2010, ko je naročnik na Portalu javnih naročil objavil odgovor na postavljena vprašanja enega od gospodarskih subjektov. šele navedenega dne je namreč razpisna dokumentacija postala v celoti dostopna.

Vlagatelj je zahtevek za revizijo, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal dne 12. avgusta 2010. Skladno z določbo drugega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, se v primeru, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 11. avgusta 2010, vložen v roku desetih dni od dostopnosti razpisne dokumentacije (šteto od dne 06. avgusta 2010), zaradi česar je, v skladu z določili drugega odstavka 12. člena ZRPJN, pravočasen, naročnik pa je s tem, ko je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom zavrgel, kršil določbo drugega odstavka 13. člena ZRPJN, v povezavi z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova odločitev o tem, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrže, v konkretnem primeru ni utemeljena v obstoječem dejanskem stanju, zato je vlagateljevi pritožbi, z dne 20. avgusta 2010, na podlagi tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa, sprejetega dne 16. avgusta 2010. Prav tako je Državna revizijska komisija odločila, da mora naročnik, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo, z dne 11. avgusta 2010, odločati v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v pritožbi priglaša tudi stroške njene priprave in sicer v višini 500,00 EUR.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju 22. člena ZRPJN, ki povrnitev (vseh) stroškov, nastalih z revizijo, veže na odločitev o utemeljenosti zahtevka za revizijo, pa tudi ob smiselni uporabi tretjega odstavka 165. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločila, da se (iz razloga, ker postopek revizije še ni zaključen) odločitev o povrnitvi (potrebnih) stroškov, nastalih z revizijo, pridrži do odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 02. septembra 2010


Predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana
- TAX-FIN-LEX, d. o. o., Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana