018-175/2010 Mestna občina Ljubljana

Številka: 018-175/2010-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava, vgradnja, implementacija in vzdrževanje parkirnih avtomatov", in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SIEMENS, d.o.o., Bratislavska 5, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Podjed, o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 1.9.2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 5.7.2010 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 371-229/2010-22 z dne 18.6.2010.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.960,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.3.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o javnem naročilu je naročnik dne 13.3.2010 objavil na portalu javnih naročil pod št. objave JN1891/2010, ter v Uradnem listu EU pod št. objave 2010/S 51-075568. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 19.4.2010 je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb, izmed katerih je, kot je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila št. 371-229/2010-22 z dne 18.6.2010, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika ELBI, d.o.o., Cesta 1. maja 75, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 5.7.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila ni pravilna, saj ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Solari di Udine SPA (v nadaljevanju: Solari) nista popolni. Ponudbi izbranega ponudnika vlagatelj očita naslednje nepravilnosti:
- Izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja iz razpisne dokumentacije glede referenc. Naročnik je v Navodilih ponudnikom pod točko 6.1.6. zahteval, da morajo ponudniki izkazati vsaj eno uspešno implementacijo sistema vsaj 25 primerljivih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v enotni nadzorni center, kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja pa je zahteval vpis podatkov v Obrazec P-2 "Prijava", točka 1.3 Reference. Izbrani ponudnik je v ponudbi priložil dve referenci, za kateri je izpolnil Obrazec P-2. Prva se nanaša na dobavo parkomatov Hectronic CITEA, instalacijo programske opreme za center, montažo, testiranje in spuščanje v pogon. Posel je bil izveden za naročnika OKOLJE Piran d.o.o., dobavljenih pa je bilo 5 parkomatov, ki niso povezani v nadzorni center. Takšen posel ne more šteti za ustrezno referenco, saj ne izkazuje uspešne implementacije sistema vsaj 25 primerljivih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v enotni nadzorni center. Naslednja referenca, za katero je izbrani ponudnik izpolnil točko 1.3. Obrazca P-2, je dobava 730 parkomatov na projektu Urban Transport Development Project v Libanonu. Izvajalec naj bi bil po podatkih iz obrazca Duncan/NEAD J.V., vrednost naj bi bila okoli 8 milijonov USD, projekt pa naj bi trajal od januarja 2005 do junija 2010. Obrazec je izbrani ponudnik izpolnil pomanjkljivo, saj iz njega ni mogoče razbrati, kakšno vlogo, če sploh kakšno, je v tem projektu imel izbrani ponudnik, poleg tega pa projekt še ni končan, saj naj bi se zaključil junija 2010. Iz priloženega potrdila tudi izhaja, da nekateri podatki ne potrjujejo tistih iz obrazca, saj naj bi bilo dobavljenih 633 in ne 730 parkomatov, projekt naj bi bil zaključen aprila 2009, začel pa se je junija 2008 in ne januarja 2005. Po informacijah Svetovne banke, dostopnih na svetovnem spletu, naj bi bil projekt vreden 9,809 milijonov USD in ne 8 milijonov USD, poleg tega pa naj bi bila pogodba sklenjena dne 6.12.2005 z dvema izvajalcema, t.j. NEAR EAST AUTOMATED DISTRIBUTORS (NEAD) S.A.L. in DUNCAN PARKING TECHNOLOGIES, INC. Izbrani ponudnik očitno ni bil član JV Duncan/NEAD, zaradi česar so njegove navedbe v obrazcu zavajajoče. Za referenčni projekt Urban Transport Development Project tako ni mogoče ugotoviti, ali gre za projekt, na katerem je izbrani ponudnik sploh sodeloval, in če je, ali je bilo njegovo sodelovanje na tem projektu takšno, da se ga dejansko lahko upošteva kot referenco v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V ponudbi je izbrani ponudnik priložil še nekaj dokumentacije o izvedenih dobavah parkomatov CITEA v Stockholmu, Umeaji, Visbyju, Bruslju in Etterbeeku, vendar za te dobave izbrani ponudnik ni izpolnil Obrazca P-2, točke 1.3. Iz dokumentacije ni razvidno, kdo je bil v posameznem primeru izvajalec posla, manjkajo tudi potrdila s strani naročnikov, zato je dokumentacija brezpredmetna pri ugotavljanju tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika. Tudi če bi šteli, da gre v vseh primerih za reference proizvajalca ponujenih parkomatov, je ta podatek brezpredmeten, saj se lahko upoštevajo le reference partnerjev v javnem naročilu (odgovor na 6. vprašanje, dodatna pojasnila z dne 12.4.2010), kar pa družba Hectronic GmbH ni.
- Naročnik je v primeru, če ponudnik ni proizvajalec parkomatov, v točkah 6.1.7. in 6.2.7. Navodil zahteval, da takšen ponudnik predloži kopijo pogodbe o poslovni povezavi s proizvajalcem oz. principalom parkomatov, ki mu zagotavlja podporo za prodajo in servis parkomatov. Izbrani ponudnik je kot dokazilo o izpolnjevanju tega pogoja predložil Memorandum of Understanding, ki ga je sklenil z družbo Hectronic GmbH, ki naj bi mu zagotavljal podporo za prodajo in servis parkomatov. Hectronic GmbH po pojasnilu izbranega ponudnika ne nastopa kot partner pri izvedbi javnega naročila, temveč le kot proizvajalec parkomatov. Memorandum ne zagotavlja izbranemu ponudniku podpore za prodajo in servis parkomatov s strani Hectronic GmbH, zaradi česar izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil zahtevane kopije pogodbe o poslovni povezavi s proizvajalcem oz. principalom parkomatov. Memorandum ne predstavlja dogovora med strankama o izvajanju poslovnega sodelovanja na področju parkomatov; stranki naj bi takšen dogovor šele dosegli, kar predvideva 1. alineja 4. paragrafa. Memorandum dopušča tudi možnost, da pogajanja o dogovoru med strankama propadejo, zaradi česar lahko vsaka stranka memorandum odpove. Gre za pismo o nameri, na kar kaže dejstvo, da memorandum ne opredeljuje pravic in dolžnosti družbe Hectronic GmbH v zvezi z dobavo in servisom parkomatov, niti izbranemu ponudniku ne zagotavlja, da mu bo nemški proizvajalec dejansko nudil potrebno podporo pri prodaji in servisiranju parkomatov. Določbe memoranduma bodo izbranemu ponudniku bistveno ovirale izpolniti vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije, saj izbrani ponudnik na podlagi memoranduma ne razpolaga s takšnim obsegom pravic na parkomatih, njihovi programski opremi in ostalih delih, da bi lahko izpolnil naročnikove zahteve glede prenosa dokumentacije, know-how-a, tehnologije, opreme itd., kot je zahtevano v Specifikacijah.
- Naročnik je v Obrazcu P-2 pod točko 2.3. zahteval, da ponudniki navedejo podizvajalce in njihove deleže. Po razpisni dokumentaciji je družba Margento R&D d.o.o. nujni podizvajalec vsem ponudnikom, saj je glede na specifikacije edini možni dobavitelj sistema mobilnega plačevanja in izvedbe plačil s kartico Urbana. Tudi glede na dodatna pojasnila naročnika je razvidno, da drugače kot z oddajo dela javnega naročila v izvedbo družbi Margento R&D d.o.o. predmetnega javnega naročila ni mogoče izvesti skladno z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Gre za storitve dobave strojne opreme in razvoja programske opreme, ki so bistvenega pomena za izvedbo javnega naročila, saj obsegajo programiranje, razvoj, pomoč in testiranje sistema plačevanja s kartico Urbana. V ponudbi izbranega ponudnika je sicer zapisano, da bo uporabil opremo družbe Margento R&D za plačevanje z Urbano in za mobilno plačevanje, vendar pa izbrani ponudnik v točki 2.3. Obrazca P-2 družbe Margento R&D d.o.o. ni navedel kot podizvajalca. S tem se je izbrani ponudnik očitno želel izogniti zahtevi naročnika iz točke 4. Navodil, poglavja Nastopanje s podizvajalci, po kateri ima naročnik po pogodbi z glavnim izvajalcem pooblastilo za izvajanje neposrednih plačil nominiranim podizvajalcem. Skladno s to točko so roki plačil glavnemu izvajalcu in njegovim podizvajalcem enaki, glavni izvajalec, ki v izvedbo javnega naročila vključi enega ali več podizvajalcev, pa mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali v času njenega izvajanja sklenjene pogodbe s podizvajalci.
Vlagatelj v nadaljevanju ponudbi ponudnika Solari di Udine SPA očita naslednje pomanjkljivosti:
- Parkomati, ki jih ponuja ponudnik Solari, ne izpolnjujejo tehničnih zahtev naročnika, kot so opredeljene v Specifikacijah. Naročnik je v Specifikacijah pod točko 1.22 - Delovanje parkomatov glede na pogoje v okolju, pod točko 1.22.1 - Obstojnost na temperaturo in vlažnost, določil, da mora parkomat normalno delovati na prostem pri zunanjih temperaturah od -20°C do +55°C. Parkomat ponudnika Solari lahko doseže zahtevano temperaturno območje le, kadar ga napaja zunanji vir električne energije in je opremljen z grelcem. Iz javno dostopnega prospekta je razvidno, da parkomat deluje v območju od -10°C do +55°C, pri nižji temperaturi pa le v primeru vgrajenega grelca ob napajanju iz zunanjega omrežja. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel možnosti dodajanja grelcev za parkomate, dodajanje grelcev pa tudi ne bi bilo v skladu z zahtevami iz Specifikacij. V točki 1.3 â?? Zgradba naročnik zahteva solarno napajanje parkomata, ki predstavlja glavni vir energije. V točki 1.4 - Shranjevanje podatkov za upravljanje in oskrbovanje, je zahtevano, da mora imeti parkomat poleg glavnega vira energije še neodvisen vir energije, ki služi izključno za varovanje podatkov. Zahtevo po avtonomnem delovanju na akumulatorje, kar nedvomno in jasno izključuje zunanji vir napajanja, je najti v točki 1.19. Povezava z nadzornim centrom, kjer so v podtočki 1.19.1 â?? Napajanje postavljene še sledeče zahteve glede napajanja: avtonomno delovanje na akumulatorje (akumulator je sestavni del ponudbe), vgradnja opreme za polnjenje akumulatorjev na sončno energijo (sončne celice), avtonomija vsaj 1 mesec pri 100 listkih na dan, oz. izdaja najmanj 400 listkov v 3 dneh, možnost vgradnje opreme za polnjenje akumulatorjev preko omrežja javne razsvetljave ali elektro omrežja. Iz navedenega je mogoče povzeti, da naročnik zahteva, da ima parkomat zagotovljeno avtonomno napajanje iz sončnih celic, da ima neodvisen vir energije izključno za varovanje podatkov in da deluje avtonomno na akumulatorje. Uporaba kakršnega koli grelca v parkomatu bi zahtevala dodaten vir energije, tudi po navedbi ponudnika Solari, saj solarno napajanje ne bi zadostovalo za nemoteno delovanje parkomata ob hkratnem delovanju grelca. Predvideni akumulator skupaj s sončnimi celicami ne more imeti dovolj energije za grelec in hkratno zagotavljanje zahtevane avtonomije, dodaten zunanji vir energije pa ni predviden. Iz navedenega sledi, da parkomat ponudnika Solari ne izpolnjuje hkratne zahteve po avtonomnem delovanju in temperaturnem območju delovanja.
- V točki 2 Specifikacij je naročnik določil, da mora dobavitelj zagotoviti delovanje in opremljenost centra v skladu s slovenskimi nacionalnimi standardi, nastalimi s prevzemom harmoniziranega evropskega standarda in ostalo veljavno zakonodajo, predpisi in standardi Republike Slovenije za to področje. Oprema za nadzorni center med drugim obsega tudi ustrezno programsko opremo in ustrezen uporabniški vmesnik, ki bo omogočila izvajanje in razvoj naštetih funkcij ter povezave med nadzornim centrom in parkomati ter nadgraditev in nadaljnji razvoj sistema. Ponudnik Solari je v Obrazcu P-5 pod točko Center splošno opisal osrednjo programsko opremo. Medtem ko je posnetek ekrana v italijanščini, Solari zagotavlja dobavo opreme v angleškem jeziku. Iz navedenega izhaja, da ponudnik Solari ponuja programsko opremo in uporabniški vmesnik za center v jeziku, ki ni slovenščina, kar ni v skladu s predpisi in standardi Republike Slovenije za to področje, po katerih bi morala biti programska oprema za center v slovenskem jeziku. Poleg tega so deli tehnične dokumentacije podani v italijanščini, medtem ko je naročnik v točki 4. Navodil dopustil, da je lahko tehnična dokumentacija tudi v angleškem jeziku.
- Naročnik je v točki 6.2.7. Navodil zahteval, da ponudniki predložijo kopijo pogodbe s proizvajalcem parkomatov ali lastno izjavo, da je ponudnik proizvajalec parkomatov. V ponudbi ponudnika Solari ni ne kopije pogodbe ne lastne izjave.
- Enako kot izbrani ponudnik tudi ponudnik Solari družbe Margento R&D d.o.o. ni navedel kot podizvajalca. Ponudba je zato nepopolna, saj ne upošteva zahtev naročnika glede sodelovanja z družbo Margento R&D d.o.o., niti ne zagotavlja naročniku pooblastila za izvajanje neposrednih plačil tej družbi, pa čeprav gre za podizvajalca, s katerim bi morali ponudniki skleniti pogodbo o izvedbi pomembnega dela javnega naročila.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 22.7.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Na posamezne navedbe v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika naročnik odgovarja z naslednjimi argumenti:
- Izbrani ponudnik je navedel 8 referenc, od katerih 6 referenc ustreza pogoju, zahtevana pa je bila le ena. Vlagatelj napačno zatrjuje, da se reference ne nanašajo na ponudnika, čeprav bi jih moral izvesti izbrani ponudnik. Naročnik ugotavlja, da nikjer iz besedila pogoja 7.1.6 ne izhaja, da bi moral referenco imeti ponudnik â?? naročnik je namreč zapisal, da se mora referenca nanašati na avtomate istega proizvajalca (zahteval je referenco objekta oz. predmeta naročila, torej je zahteval, da je predmet ponudbe že uspešno implementiran), in ne na subjekt ponudnika â?? torej kdo naj bi uspešno implementiral predmet naročila. Navedeno izhaja že iz jezikovne razlage pogojev, saj se pogoji iz točk 7.1.1 do 7.1.10, razen pogojev 7.1.6 in 7.1.10, nanašajo na ponudnika (dikcija "ponudnik ima", "ponudnik bo", "ponudnik zagotavlja"), torej se pogoji nanašajo na sposobnost subjekta, torej ponudnika. Pogoja 7.1.6 in 7.1.10 pa se nasprotno nanašata na predmet ponudbe, odtod dikcija "uspešna implementacija vsaj 25 primerljivih avtomatov istega proizvajalca", "predmet ponudbe je skladen...". Iz besedila nedvoumno izhaja, da naročnika zanima, da je predmet ponudbe skladen z zahtevami naročnika, ter v primeru pogoja 7.1.6, da je "predmet ponudbe istega proizvajalca že uspešno implementiran", torej da naročnik ne bo "poskusni zajček" pri implementaciji predmeta naročila, temveč da je istovrstni (ali podoben) predmet, kot je ponujen, torej istega proizvajalca, že nekje implementiran v podobnem okolju (vsaj 25 avtomatov, povezanih v en nadzorni center). Naročnik s tem ni izločil ponudnika, ki je hkrati tudi sam izvedel implementacijo, vendar pripominja, da iz citiranega pogoja 7.1.6 ne izhaja, da bi bilo to potrebno, saj se pogoj nedvoumno nanaša na ustreznost predmeta naročila in ne na ponudnika. Iz besedila pogoja 7.1.6 nikjer ne izhaja, da bi moral predmet ponudbe v referenci implementirati ravno ponudnik, saj obseg implementacije (postavitev, montaža, vzdrževanje...) v skupni vrednosti javnega naročila predstavlja le manjši delež celotne vrednosti, zato se je naročnik prvenstveno orientiral na predmet (objekt) ponudbe in ne na sposobnost ponudnika za izvedbo implementacije kot le manjšega dela celotne vrednosti posla. Naročnik ima nenazadnje zagotovljeno ustrezno finančno zavarovanje dobre izvedbe posla, s pomočjo katerega bi lahko v primeru težav zagotovil tudi nadomestno izpolnitev (implementacijo) s strani tretje osebe na trgu. Da ne gre za zahtevano referenco ponudnika, temveč predmeta ponudbe, je razvidno tudi iz dikcij pogoja v nadaljevanju, saj naročnik uporablja pasiv, torej: "se šteje projekt, ki je v produkciji ter se njegovo vzdrževanje vrši že neprekinjeno vsaj 6 mesecev. Za primerljiv sistem avtomatov štejejo avtomati, ki izdajajo karte, ki predstavljajo dokazilo o plačilu storitve ...". Pogoj torej govori o "projektu, ki je v produkciji", ter "štejejo avtomati, ki izdajajo karte...", torej nedvoumno, da je pomemben predmet javnega naročila, nikjer pa ni navedeno, kdo naj bi predmet v taki obliki implementiral. Glede na navedeno pogoja ni mogoče interpretirati v smeri, da bi moral referenco imeti ponudnik, temveč ga lahko interpretiramo samo v smislu, da je predmet ponudbe istega proizvajalca že uspešno implementiran (kjerkoli na svetu v zahtevanem minimalnem obsegu). Če bi želel naročnik slediti pogoju, kot ga napačno interpretira vlagatelj, bi moral pogoj zapisati v smislu: "6. Reference: Ponudnik je uspešno implementiral vsaj en sistem vsaj 25 primerljivih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v enotni nadzorni center". Nedvoumno je torej pogoj zapisan na način, ki ga ni mogoče interpretirati tako, kot ga interpretira vlagatelj. Če je vlagatelj menil, da je pogoj napisan dvoumno oziroma da bi moral naročnik referenco zapisati na subjekt in ne na objekt, bi moral temu ugovarjati pred rokom za oddajo ponudb. Naročnik se dodatno sklicuje na sodbo Evropskega sodišča v zadevi C-176/98 (Holst Italia), da neko podjetje ni mogoče izločiti iz postopka oddaje javnega naročila samo zato, ker to podjetje predlaga, da za izvedbo javnega naročila uporabi resurse, ki niso njegovi, temveč pripadajo enemu ali več drugim subjektom, ne glede na pravno naravo povezanosti z njimi, če izkaže, da ima na voljo njegove resurse. Naročnik ugotavlja, da iz pogodbe med izbranim ponudnikom in njegovim proizvajalcem izhaja, da je pravna oblika povezave s proizvajalcem, na katerega se sklicuje, zavezujoča in vsebinsko ustrezna ter mu omogoča razpolaganje z njegovimi resursi za namen predmeta javnega naročila, proizvajalec pa je partner v projektu (ne v smislu partnerske (skupne) ponudbe, kot je navedel izbrani ponudnik v pojasnilu, temveč v smislu partnerja v projektu). Podobna naj bi bila tudi praksa Državne revizijske komisije, pri čemer se naročnik sklicuje na primer št. 018-111/2010, iz katerega naj bi izhajalo, da naročniku ni potrebno izločiti celo ponudnika, ki ne predloži dokazila, v konkretnem primeru pa je izbrani ponudnik v ponudbi predložil pogodbo, iz katere v 2. členu izhaja vloga posamezne pogodbene stranke ter podpora proizvajalca, torej gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil ustrezna dokazila, da bo imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila.
- Izbrani ponudnik je zahtevo naročnika o predložitvi dokazila o poslovni povezavi s proizvajalcem oz. principalom parkomatov, ki mu bo zagotavljala podporo za prodajo in servis parkomatov, v celoti izpolnil, saj je v ponudbi predložil Memorandum, iz katerega v točkah l in 2 (2.1, 2.2 in 2.3) nedvomno izhaja, da proizvajalec Hectronic GmbH izbranemu ponudniku zagotavlja podporo za prodajo in servis parkomatov. Navedeno besedilo pri naročniku ni vzbudilo nobenega dvoma, da izbrani ponudnik s strani proizvajalca parkomatov nima zagotovljene ustrezne podpore za prodajo in servis parkomatov, sicer bi od ponudnika v zvezi s tem zahteval dodatno pojasnilo v okviru določil 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2), vendar to glede na jasnost dikcije pogodbenega razmerja po mnenju naročnika ni potrebno.
- Za presojo definicije podizvajalca se uporabljajo določbe starega ZJN-2 ter na podlagi tega zakona veljavne Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07; v nadaljevanju: Uredba). Že sam vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel, da je Margento R&D dobavitelj opreme (torej bo z njim sklenjena pogodba o dobavi oz. kupoprodajna pogodba). Kupoprodajna pogodba pa po naravi stvari med bistvenimi sestavinami navaja kupca in prodajalca, iz narave pogodbe pa izhaja, da ni izvajalcev, torej tudi ne more biti podizvajalcev, sicer ne gre za kupoprodajno, temveč neko drugo pogodbo. Na podlagi zgoraj citirane zakonodaje pa dobavitelj opreme ni njegov podizvajalec, saj zgolj dobavi (proda) opremo in ne izvaja ničesar. Iz vsebine ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da bi Margento R&D za ponudnika izvajal kakršnekoli storitve, torej ni ponudnikov podizvajalec ali izvajalec, temveč zgolj prodajalec dela predmeta javnega naročila.

Ker je naročnik v celoti zavrnil vse točke revizijskega zahtevka, ki se nanašajo na izbranega ponudnika, v nadaljevanju, skladno z načelom hitrosti po ZRPJN, ni presojal zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na ponudnika Solari, saj to ne bi spremenilo odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, še navaja naročnik.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 22.7.2010), je naročnik z dopisom z dne 26.7.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Na podlagi poziva Državne revizijske komisije je naročnik z dopisom z dne 17.8.2010 posredoval manjkajočo dokumentacijo iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, in sicer celotno razpisno dokumentacijo z vzorci pogodb in tehnično dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je izbrani ponudnik s predložitvijo podatkov o referenčnih projektih, kot so razvidni iz točke 1.3 obrazca P-2, izkazal izpolnjevanje pogoja, ki je bil določen v točki 6.1.6 razpisne dokumentacije. Vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Izhodišče za določanje tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v drugi alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov.

Namen predložitve seznama najpomembnejših dobav blaga v zadnjih treh letih oz. referenc je (kot je razvidno iz naslova 45. člena ZJN-2) dokazovanje tehnične sposobnosti ponudnika. Gre torej za dokazila, ki se nanašajo na določene osebne lastnosti ponudnika. Ponudnik s tem, ko naročniku predloži seznam najpomembnejših dobav blaga, izkaže, da je v preteklosti že uspešno opravljal enake ali podobne posle in da ima z njimi izkušnje, na podlagi katerih je mogoče pričakovati, da bo tudi dobava predmeta javnega naročila potekala v skladu s pogodbenimi določili. Ker v primeru predložitve referenc ponudnik izkazuje lastno tehnično usposobljenost, je že po naravi stvari jasno, da se morajo reference praviloma nanašati na osebo samega ponudnika - le-ta mora dokazati, da je že uspešno izvajal podobne posle in da zato razpolaga z ustreznim znanjem in izkušnjami, ki utemeljujejo njegovo tehnično ali kadrovsko usposobljenost.

ZJN-2 sicer v tretjem odstavku 45. člena določa, da se lahko gospodarski subjekt, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ali dokazil ne predloži, lahko naročnik njegovo ponudbo izloči. ZJN-2 torej v določenih primerih dovoljuje sklicevanje na zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov, ki ne sodelujejo v ponudbi, vendar le v primeru, kadar je to primerno, pri čemer mora naročniku predložiti dokazilo o določenih poslovnih povezavah, ki mu zagotavljajo, da bo imel zmogljivosti, ki jih bo dobil od tretjih subjektov, dejansko na voljo ob izvedbi javnega naročila.

Čeprav referenc ni mogoče enačiti s kapacitetami, saj gre za vprašanje izkušenj in znanja, ne pa za zmogljivosti (zaradi česar je tudi neutemeljeno sklicevanje naročnika na sodbo Sodišča ES v zadevi C-176/98 Holst Italia), bi bilo v določenih primerih mogoče dopustiti, da se ponudnik sklicuje tudi na reference drugih oseb, ki sicer v ponudbi ne sodelujejo. Ponudnik bi se torej v določenih primerih lahko skliceval na že izvedene enake ali podobne posle, ki jih je izvedel nekdo drug. To bi lahko prišlo v poštev zlasti v primeru, kadar bi npr. ponudnik sam razpolagal z istimi kadri, ki so izvedli podobne posle v preteklosti v imenu drugega gospodarskega subjekta, ali kadar bi šlo npr. za prevzem, pripojitev ali spojitev gospodarskih družb. Sklicevanje na reference drugih gospodarskih subjektov bi bilo mogoče dopustiti tudi v primeru, če je predmet naročila izključno dobava blaga in naročnik z referencami dejansko ne preverja usposobljenosti ponudnika, temveč želi preveriti, ali je bilo blago iste vrste že dobavljeno in ali uspešno obratuje. V tem primeru naročnik ne preverja sposobnosti ponudnika, temveč tehnične lastnosti blaga. Ob tem gre opozoriti, da mora biti iz zahteve v razpisni dokumentaciji jasno razvidno, da naročnik s spiskom dobav ne preverja sposobnosti ponudnika, temveč da želi z njim preverjati predmet naročila.

V predmetnem revizijskem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je zahteva v zvezi s predložitvijo referenc, kot je razvidna iz točke 6.1.6 razpisne dokumentacije, določena na način, da naročnik z njo preverja sposobnost ponudnika, ali na način, da naročnik z njo preverja ustreznost blaga. V prvem primeru bi bilo treba zavzeti stališče, da lahko ponudnik lastno sposobnost izkazuje le z lastnimi dobavami, v drugem pa, da se lahko sklicuje tudi na dobave drugih gospodarskih subjektov, ki so že dobavili in implementirali enake parkomate istega proizvajalca, ki jih ponudnik ponuja v ponudbi. Naročnik je v točki 6.1.6 razpisne dokumentacije zapisal:

"Reference: vsaj ena uspešna implementacija sistema vsaj 25 primerljivih avtomatov istega proizvajalca, povezanih v enotni nadzorni center. Za uspešno implementacijo se šteje projekt, ki je v produkciji ter se njegovo vzdrževanje vrši že neprekinjeno vsaj 6 mesecev. Za primerljivi sistem avtomatov štejejo avtomati, ki izdajajo karte, ki predstavljajo dokazilo o plačilu storitve.

Ponudnik izpolnjevanje pogoja dokazuje z vpisom podatkov v Obrazec P-2 "Prjava", točka 1.3 Reference. Posamezna referenca mora biti potrjena s strani naročnika posla, s čimer ponudnik dokazuje uspešnost reference".

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da nikjer iz besedila pogoja ne izhaja, da bi moral imeti referenco ponudnik, saj naj bi se referenca nanašala na avtomate istega proizvajalca, kar naj bi pomenilo, da je zahteval referenco objekta oz. predmeta naročila, ne pa referenco ponudnika.

Z naročnikovo razlago se ni mogoče strinjati. Predmetno javno naročilo namreč ne vključuje le preproste dobave blaga. Naslov naročila je "Dobava, vgradnja, implementacija in vzdrževanje parkirnih avtomatov", kar pomeni, da bo moral izvajalec parkomate ne le dobaviti, temveč tudi postaviti, vzpostaviti njihovo delovanje ter jih vzdrževati. V drugem odstavku 1. člena vzorca okvirnega sporazuma o dobavi, vgradnji, implementaciji in vzdrževanju parkirnih avtomatov je naročnik zapisal: "Predmet okvirnega sporazuma je sukcesivna dobava, vgradnja, implementacija in vzdrževanje parkomatov in nadzornega centra na način, kot je to opredeljeno v tehničnih specifikacijah javnega naročila. Naročilo zajema tudi vsa gradbena dela, potrebna za postavitev parkomatov, razen asfalta in asfaltiranja. Tehnične specifikacije predmeta javnega naročila iz razpisne dokumentacije so sestavni del tega okvirnega sporazuma." V 3. členu vzorca okvirnega sporazuma o dobavi, vgradnji, implementaciji in vzdrževanju parkirnih avtomatov pa je navedeno:

"Izvajalec se obvezuje, da bo:
- svoje naloge opravil strokovno in kvalitetno in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ter da bo dobavljeno blago novo in nerabljeno ter skladno z zahtevami slovenske zakonodaje ter tehničnimi specifikacijami;
- izvajal svoje obveznosti v dogovorjenih rokih;
- pri izvajanju obveznosti uporabljal napredne ter najbolj napredne ustrezne informacijske tehnologije in metode v dogovoru z naročnikom;
- tudi po prenehanju veljavnosti okvirnega sporazuma sodeloval z naročnikom na željo naročnika;
- na naročnikovo željo sklenil pogodbo ali aneks za dodatne nabave in spremljajoče storitve enake vrste, kot so zapisane."

Dalje je naročnik v drugem odstavku 1. člena vzorca pogodbe o dobavi, vgradnji in implementaciji parkirnih avtomatov zapisal: "Ta pogodba se sklepa na podlagi določil â??. člena okvirnega sporazuma, po katerem stranki za vsako posamezno naročilo dobave ali vzdrževanja skleneta pogodbo, v kateri opredelita zagotovljena sredstva in količino nabave predmeta naročila ter spremljajočih storitev." V vzorcu pogodbe o vzdrževanju parkomatov je naročnik v tretji in četrti alineji 1. člena določil:

- "da je bila zahteva naročnika v razpisu iz prve alinee tega člena, da je izvajalec dolžan to opremo redno, vestno in pravilno vzdrževati;
- da sta pogodbeni stranki sporazumni, da s to pogodbo dogovorita vsebino in obseg vzdrževanja ter čas trajanja te pogodbe."

V prvem in drugem odstavku vzorca pogodbe o vzdrževanju parkomatov je še navedeno:

"Predmet te pogodbe je vzdrževanje nadzornega centra in parkomatov, ki bodo nabavljeni po pogodbah na podlagi sklenjenega Okvirnega sporazuma med naročnikom in izvajalcem, sestavljenih iz strojne in programske opreme (v nadaljnjem besedilu Sistem).

V vzdrževanje sodi odpravljanje vseh morebitnih motenj, okvar in napak v delovanju Sistema ali njegovih komponent, ki nastajajo iz kakršnegakoli razloga in onemogočijo ali otežijo njegovo normalno delovanje (v nadaljnjem besedilu: Napaka)."

Glede na citirane določbe razpisne dokumentacije in vzorcev pogodb je mogoče ugotoviti, da predmet naročila ni le dobava blaga, temveč vključuje tudi številne storitve, in sicer gradbena dela pri postavitvi, povezovanje parkirnih avtomatov v skladu s tehničnimi specifikacijami in uporabo naprednih informacijskih tehnologij ter odpravljanje vseh morebitnih motenj, okvar in napak v delovanju. Z drugimi besedami, gre za celovito implementacijo, torej postavitev, vzpostavitev in vzdrževanje sistema parkirnih avtomatov. Že zato se ni mogoče strinjati z naročnikom, da se točka 6.1.6 razpisne dokumentacije nedvomno nanaša na preverjanje ustreznosti blaga, ne pa na preverjanje tehnične sposobnosti ponudnika. Nenazadnje se tudi točka 6.1.6 izrecno nanaša na uspešno implementacijo, torej ne le na dobavo, temveč na izvajanje referenčnega posla.

Da je naročnik v točki 6.1.6 dejansko preverjal sposobnost ponudnika in da je zato posledično zahteval referenco, ki se mora nanašati na ponudnika oz. ki mora izkazovati, da je uspešno implementacijo izvedel ponudnik sam, pa je jasno razvidno iz naročnikovega odgovora na vprašanje, ki je bil na portalu javnih naročil objavljen dne 12.4.2010 ob 15:41 in na katerega v zahtevku za revizijo opozarja tudi vlagatelj. Naročnik je namreč na vprašanje enega izmed ponudnikov: "Ali v primeru predložene pogodbe s proizvajalcem parkomatov (točka 7 obrazca N-1) kot referenca štejejo tudi reference proizvajalca ali mora biti le ta naveden kot partner v projektu"" odgovoril: "Naveden mora biti kot partner." Iz navedenega odgovora je razvidno, da naročnik v zvezi z referencami ni dopustil sklicevanja na reference proizvajalca parkomatov, ne da bi bil ta hkrati naveden kot partner v ponudbi. Naročnik sicer navaja, da gre za proizvajalca kot partnerja v projektu, ne pa v smislu partnerske (skupne) ponudbe, vendar se s takšno razlago naročnika ni mogoče strinjati. Partner je namreč v razpisni dokumentaciji nedvomno definiran v smislu skupne ponudbe. Naročnik je namreč v 4. točki razpisne dokumentacije v razdelku "Skupno nastopanje" določil, da je pri predmetnem javnem naročilu dovoljena skupna ponudba več pogodbenih partnerjev, pri čemer je zapisal še, da je v točki 6.1 Pogoji teh navodil določeno, ali mora v primeru skupne ponudbe posamezni pogoj izpolnjevati vsak izmed partnerjev ali pa morajo pogoj izpolnjevati vsi partnerji skupaj. Poleg tega je naročnik v točki 6.1.7 razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik v primeru, če sam ni proizvajalec parkomatov, predložiti dokazilo o poslovni povezavi s proizvajalcem oz. principalom parkomatov, ki mu bo zagotavljala podporo za prodajo in servis parkomatov. Naročnik je torej v primeru, če ponudnik ni proizvajalec parkomatov, zahteval izkazovanje posebne poslovne povezave med proizvajalcem in ponudnikom, zato je mogoče pojasnilo naročnika z dne 12.4.2010 razumeti le na način, da mora biti proizvajalec v primeru, kadar se ponudnik sklicuje na njegove reference, naveden kot partner v partnerski ponudbi. Če navedeno velja za proizvajalca, s katerim mora biti izkazana posebna poslovna povezava že na podlagi točke 6.1.7 razpisne dokumentacije, mora enako toliko bolj veljati za primere, ko bi se ponudnik skliceval na reference gospodarskih subjektov, ki v ponudbi sploh ne sodelujejo niti kot partnerji niti kot podizvajalci niti kot subjekti, s katerimi je ponudnik v posebni poslovni povezavi.

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta v točki 1.3 obrazca P-2 navedel dva referenčna posla, in sicer dobavo in montažo parkomatov za naročnika Javno podjetje OKOLJEPiran, d.o.o., ter posel "Urban Transport Developement Project", ki je vključeval instalacijo, izvedbo, vzdrževanje in upravljanje 730 parkomatov za naročnika Council for Developement & Reconstruction (CDR), Bejrut, Libanon. Glede reference naročnika Javno podjetje OKOLJEPiran, d.o.o., je treba ugotoviti, da referenčna implementacija ne obsega dovolj velikega števila parkomatov, saj je med strankama nesporno, da je implementacija obsegala le 5 parkomatov (naročnik je zahteval implementacijo sistema vsaj 25 primerljivih avtomatov). To je razvidno tudi iz potrdila naročnika Javno podjetje OKOLJEPiran, d.o.o., z dne 23.4.2010.

Glede reference naročnika Council for Developement & Reconstruction (CDR) pa je razvidno, da je bil izvajalec referenčnega posla joint venture Duncan/Nead, ki je referenco tudi potrdil, kar glede na določilo razpisne dokumentacije iz točke 6.1.6 ni bilo dopustno. Naročnik je namreč izrecno zahteval, da referenco potrdi naročnik posla, ki je v tem primeru Council for Developement & Reconstruction (CDR), zato referenca že s tega vidika ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije. Poleg tega iz točke 1.3 obrazca P-2 ni razvidno, da bi izbrani ponudnik kakorkoli sodeloval pri izvedbi referenčnega posla. V zvezi z navedeno referenco izbrani ponudnik v pripravljalni vlogi z dne 12.7.2010 sicer pojasnjuje, da je bil v poslu "Urban Transport Developement Project" udeležen proizvajalec Hectronic GmbH, kar je razvidno iz priloženega potrdila, saj je označen model CITEA, ki pomeni blagovno znamko proizvajalca Hectronic. Po pojasnilu izbranega ponudnika je proizvajalec Hectronic GmbH v tem projektu sodeloval s partnerjema Near East Automated Distributors, ki je zastopal tudi družbo Duncan Parking Technologies, ta družba pa je eden največjih proizvajalcev parkirnih ur v ZDA. Ker Duncan Parking Technologies ne proizvaja parkomatov, je NEAD nudil parkomate Hectronic in jih tudi dobavil, Duncan Parking Technologies pa je distributer parkomatov Hectronic v ZDA, še pojasnjuje izbrani ponudnik.

Iz pojasnila izbranega ponudnika je torej razvidno, da izbrani ponudnik ni sodeloval v referenčnem poslu "Urban Transport Developement Project" niti kot partner niti kot podizvajalec, temveč sta posel izvedli družbi Duncan Parking Technologies in NEAD. Iz točke 1.3 obrazca P-2, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, tudi ni razvidno, da bi v poslu "Urban Transport Developement Project" proizvajalec Hectronic GmbH nastopal kot (so)izvajalec v skupnem nastopu, temveč je razvidno le, da sta izvajalca referenčnega posla implementirala njegove parkomate. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v točki 1.3 obrazca P-2 kot referenco navedel posel, v katerem sam ni sodeloval, družbe, ki so v referenčnem poslu sodelovale bodisi kot izvajalci implementacije bodisi kot proizvajalci parkomatov, pa v ponudbi izbranega ponudnika niso navedene kot njegovi ponudbeni partnerji. Izbrani ponudnik v ponudbi tudi ni predložil nobenega dokazila, da je npr. poslovno povezan z družbama, ki sta izvedli referenčni projekt, ali da bo imel na podlagi poslovnega sodelovanja s tema družbama na voljo njune kadre, znanje ali tehnologijo. Glede na določilo točke 6.1.6 razpisne dokumentacije, in ob upoštevanju naročnikovega pojasnila z dne 12.4.2010, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve iz točke 6.1.6 razpisne dokumentacije, zaradi česar njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 oz. kot popolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja tudi druge domnevne nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika. Ker je Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotovila, da niti morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, ne more vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku revizije, glede na vlagateljev revizijski predlog, da se razveljavi obvestilo o oddaji naročila, o teh ni odločala. Morebitne ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi z ostalimi navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, namreč ne bi bile več relevantne za ta postopek, saj ne bi mogle v ničemer spremeniti ugotovitev Državne revizijske komisije glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja tudi zoper popolnost ponudbe ponudnika Solari. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da se naročnik ob presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo do njih ni vsebinsko opredelil, saj naj to ne bi več vplivalo na njegovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. Ker se naročnik do revizijskih navedb, ki se nanašajo na ponudnika Solari, ni v ničemer opredelil, jih tudi Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala, temveč je že na podlagi ugotovitve, da ponudbe izbranega ponudnika zaradi neustreznih referenc ni mogoče obravnavati kot popolne, razveljavila odločitev o oddaji naročila. V zvezi s tem pa Državna revizijska komisija opozarja, da se je postopek oddaje predmetnega javnega naročila po razveljavitvi obvestila o oddaji naročila vrnil v fazo ocenjevanja in vrednotenja ponudb, v kateri mora naročnik ponudbe ponovno pregledati in sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogoča ZJN-2. Zoper novo odločitev naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila bo imel vlagatelj pravico uveljavljati pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZRPJN.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 371-229/2010-22 z dne 18.6.2010.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V zahtevku za revizijo je zahteval povrnitev 5.000,00 EUR za takso, 1.800,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka, 35,00 EUR pavšalnih materialnih stroškov in 20 % DDV na odvetniške storitve. V obvestilu o nadaljevanju je vlagatelj zahteval še 1.400,00 EUR za sestavo vloge, 35,00 EUR pavšalnih materialnih stroškov in 20 % DDV na odvetniške storitve.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku - nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV,

- takso za revizijski zahtevek - stroške v višini 5.000,00 EUR.

Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 5.960,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado oz. stroške za sestavo zahtevka za revizijo in obvestila o nadaljevanju postopka nad priznano višino. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov pod postavko "materialni stroški", ker vlagatelj slednje postavke po vsebini in višini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 1.9.2010

predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Podjed, o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana
- ELBI, d.o.o., Cesta 1. maja 75, 4000 Kranj
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana