018-129/2010 Dars, d.d.

Številka: 018-129/2010-14

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk ter članic mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izgradnja trase glavne ceste G 1-2 Hajdina - Ormož, pododsek Gorišnica - Ormož od km 6+080 do km 10+360" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS d.d., ULICA XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), soglasno dne 31.8.2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 10.5.2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 10.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo, dne 27.11.2009, objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9917/2009 (popravki pod objavami št. JN 10505/2009 z dne 18.12.2009, št. JN10708/2009 z dne 29.12.2009). Dne 9.4.2010 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 402-25/09-RPP/IP-81, s katero je javno naročilo oddal družbi Primorje d.d., Vipavska 3, Ajdovščina, kot najugodnejšemu ponudniku (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj, dne 10.5.2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da se bodo dela izvajala v dveh ločenih fazah. Pri tem prva faza vključuje tudi izdelavo projektne dokumentacije PGD, vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in izdelavo projektov PZI za premostitvene objekte ter izvedbo trase glavne ceste od km 6+080 do km 10+360, z vsemi premostitvenimi objekti in spremljajočimi objekti do faze, ki bo omogočala transport gradbiščnega prometa po trasi. Druga faza vključuje izdelavo obrabne in zaporne plasti ter izdelavo vertikalne in horizontalne prometne opreme in signalizacije. Vlagatelj v nadaljevanju dodaja, da je naročnik v Navodilih za izdelavo ponudbe pod točko 5.1 (j) zahteval, da mora imeti ponudnik v zadnjih petih letih uspešne izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopu ali podizvajalec za istovrstna dela. Vlagatelj na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da izbrani ponudnik omenjene naročnikove zahteve ne izpolnjuje, zaradi česar bi jo moral naročnik na podlagi 1. odstavka 80. člena ZJN-2 kot nepopolno izločiti. Iz uradne objave št. 129/2004 v Uradnem listu RS, z dne 3.12.2004, iz točke II.5 po mnenju vlagatelja jasno izhaja, da je predmet javnega naročila gradnja dvocevnega predora na AC A2 Karavanke-Obrežje, odsek šentvid-Koseze, pri čemer izdelava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) oz. izdelava projektov za izvedbo (PZI) ni bila predmet javnega naročila. Na podlagi navedenega vlagatelj zaključuje, da s takšno referenco ni mogoče dokazovati sposobnost za izvedbo naročila, katerega predmet je izdelava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdelava projektov za izvedbo. Vlagatelj pri tem dodaja, da iz uradne objave št. 72/2002 v Uradnem listu, z dne 9.8.2002, izhaja, da je naročnik DARS d.d. posebej oddajal javno naročilo "Izdelava projektne dokumentacije (PGD, PZI in PZR) za gradnjo AC A2 odsek šentvid-Koseze". Prav tako iz gradbenih dovoljenj št. 351-09-217/03 BB, HČ z dne 24.8.2004, št. 351-09-217/2003 BB, HČ z dne 8.6.2005, št. 351-09-217/03 BB, HČ z dne 14.11.2007 in št. 351-09-217/03 BB, HČ z dne 26.2.2008 izhaja, da je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelala družba ELEA iC d.o.o., Ljubljana in ne izbrani ponudnik. Nadalje vlagatelj zatrjuje, da iz pogodbe št. 73/2007, z dne 2.2.2007, za izvedbo pododseka Lešnica-Kronovo, sklenjene med naročnikom, vlagateljem in izbranim ponudnikom ne izhaja, da bi bil njen predmet tudi izdelava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) oz. izdelava projektov za izvedbo (PZI). Enako iz Pogodbe o izvedbi del za izgradnjo avtoceste AC A2 Karavanke-Obrežje, AC na odseku Hrastje-Kronovo, AC pododsek Lešnica-Kronovo, sklenjene dne 18.4.2007 med vlagateljem in izbranim ponudnikom. V 1. členu omenjene pogodbe po vlagateljevih navedbah ni nikjer navedena izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) oz. izdelava projektov za izvedbo (PZI), le-ti pa po navedeni pogodbi niso bili predmet javnega naročila. Vlagatelj in izbrani ponudnik sta se v Pogodbi o izvedbi del za izgradnjo avtoceste AC A2 Karavanke-Obrežje, AC na odseku Hrastje-Kronovo, AC pododsek Lešnica Kronovo, v 2. alineji 3. člena pogodbe dogovorila, da bo izbrani ponudnik za svoje objekte naročil in pridobil projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), projekte za izvedbo (PZI), kakor tudi vsa potrebna soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz 3. člena po vlagateljevih navedbah izhaja, da izbrani ponudnik v nasprotju s pogojem iz Navodil ponudnikom pod točko 5.1 (j) pri referenčnem projektu AC Lešnica- Kronovo ni bil ne glavni izvajalec, ne partner in ne podizvajalec, pač pa je projektiranje naročil (v podizvajanje), posledično pa mu naročnik te reference ne bi smel priznati. Vlagatelj pri tem poudarja, da izbrani ponudnik v ponudbi za predmetno naročilo ni nominiral podizvajalcev, niti ni z njimi dokazoval izpolnjevanja spornega pogoja iz točke 5.1 (j) Navodil ponudnikom. Vlagatelj na podlagi navedenega zaključuje, da želi izbrani ponudnik dokazovati sposobnost za izvedbo javnega naročila z referencami, katerih predmet niso istovrstna dela, kot so razpisana, oziroma pri njih ni sodeloval kot glavni izvajalec, partner ali kot podizvajalec, zaradi česar mu naročnik teh referenc ne bi smel priznati. Vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je dne 1.6.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je pogodba DARS št. 188/2005 za izgradnjo AC šentvid in Koseze, obsegala tudi izdelavo PGD in PZI projektov za objekte na trasi AC odseka, enako kot je v izgradnji trase glavne ceste G 1-2 Hajdina-Ormož, pododsek Gorišnica-Ormož, vključeno projektiranje za nadvoze, most pesnico in ploščati prepust. Naročnik je izdelavo projektne dokumentacije (PGD, PZI in PZR) za izgradnjo AC A2 odsek šentvid res oddal po posebnem postopku oddaje javnega naročila, vendar pa je za del projektne dokumentacije PGD in PZI za objekte na trasi izdelal izbrani ponudnik, s čimer je pogoj istovrstnosti, ki obsega tudi izdelavo PGD in PZI za nadvoz Ormož, PZI za nadvoz poljske poti, most Pesnica in ploščati prepust, izbrani ponudnik nedvomno izpolnil. Izbrani ponudnik je po naročnikovih navedbah pod točko 5.1 (j) navedel pogodbo za AC šentvid-Koseze, trasa in objekti in tudi predložil potrdilo naročnika o referenčnem delu za pogodbo št. 188/2005, na podlagi česar so vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na uradno objavo obvestila o oddaji javnega naročila za izgradnjo dvocevnega predora na AC A2 Karavanke Obrežje, iz katere naj bi bilo razvidno, da izdelava PGD in PZI ni bila predmet naročila, brez povezave z referenčnim delom. Na podlagi navedenega naročnik ocenjuje, da izbrani ponudnik pogoj istovrstnosti iz podčlena 5.1 (j) navodil izpolnjuje. Glede vlagateljevih navedb, po katerih naj bi se vlagatelj in izbrani ponudnik v njuni medsebojni pogodbi o izvedbi del za izgradnjo ceste AC A2 Karavanke-Obrežje, AC na odseku Hrastje-Kronovo, AC pododsek Lešnica-Kronovo, v 2. alineji 3. člena pogodbe dogovorila, da bo ponudnik za svoje objekte naročil in pridobil projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), projekte za izvedbo (PZI), kakor tudi vsa potrebna soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naročnik v nadaljevanju navaja, da se je izbrani ponudnik s sklenitvijo pogodbe z naročnikom zavezal izdelati načrte v skladu z določilom iz 14. člena pogodbe, po katerem mora izvajalec v skladu s Splošnimi pogoji Pogodbe, Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in posebnimi pogoji pogodbe izdelati zahtevane Načrte in izvesti vse za njih potrebne aktivnosti. V skladu z določilom 5. odstavka 4. člena pogodbe, v času sklenitve pogodbe, veljavnega ZJN-2, ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo, v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila. Tudi po splošnem določilu iz 630. člena Obligacijskega zakonika podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga sam opravil. Izvajalec omenjene pogodbe je po naročnikovem zatrjevanju, ne glede na morebitne podizvajalce, odgovoren naročniku za izvedbo del po pogodbi, ki je obsegala tudi izdelavo PGD in PZI dokumentacije, zato mu je naročnik enako kot vlagatelju priznal za uspešno izvedena dela tudi reference. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 4.6.2010, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 9.6.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 9.6.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN naročnika pozvala k predložitvi dokumentacije o natančnem obsegu del za pododsek Lešnica-Kronovo. Naročnik je odstopil dodatno dokumentacijo dne 24.6.2010, ki pa ni vsebovala zahtevanih podatkov, zaradi česar je Državna revizijska komisija naročnika ponovno pozvala na predložitev zahtevane dokumentacije. Naročnik je 5.8.2010 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevano dokumentacijo, ko jo je Državna revizijska komisija posredovala pooblaščencu vlagatelja, odvetniški pisarni Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana. Pooblaščenec vlagatelja je dne 25.8.2010 na Državno revizijsko komisijo posredoval potrdilo o odpovedi pooblastila. Vlagatelj je dne 27.8.2010 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri se je izjasnil glede naročnikovih pojasnil.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno naročnikovo ravnanje, ker naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz postopka ocenjevanja ponudb iz razloga neizpolnjevanja naročnikovih zahtev pri referenčnih poslih, temveč jo je na podlagi meril izbral za najugodnejšo.

Državna revizijska komisija je pri presoji predmetnega spora v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v ponudbo izbranega ponudnika, v Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe za gradnjo AC A2 Karavanke-Obrežje, odsek Hrastje-Kronovo, pododsek Lešnica-Kronovo, Pogodbo sklenjeno med družbo SCT d.d. in Primorje d.d. (za izvedbo del po Pogodbi, sklenjeno z naročnikom DARS za izvedbo avtoceste AC A2 Karavanke-Obrežje, AC na odseku Hrastje-Kronovo, AC na pododseku Lešnica-Kronovo), pogodbo DARS št. 73/2007, gradbeno dovoljenje št. 35105-73/2008Tš, z dne 14.7.2008, Uradno objavo št. 129/2004 z dne 3.12.2004 v Uradnem listu, Uradno objavo št. 72/2002 z dne 9.8.2002 v Uradnem listu, Gradbeno dovoljenje št. 351-09-217/03 BB, HČ z dne 24.8.2004, odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 351-09-217/03 BB, HČ z dne 8.6.2005 in gradbeno dovoljenje št. 351-09-217/03 BB/ HČ z dne 14.11.2007. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter listinske dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Predmetni spor med vlagateljema in naročnikom glede primernosti ponudbe izbranega ponudnika je potrebno presojati iz vidika 1. odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, na enega ali več od naslednjih načinov s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje (točka a) 2. odstavka 45. člena ZJN-2).

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v obravnavanem primeru v 5. poglavju Pogoji za udeležbo Ponudnika na javnem razpisu pod točko (j) določil, da mora imeti ponudnik v zadnjih petih letih uspešne izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) ali podizvajalec za istovrstna dela (gradnja trase AC ali HC ali glavne ceste), pri vsaj enem naročilu, v vrednosti vsaj 10.000.000,00 EUR (vključno z DDV) ali pri vsaj dveh naročilih, vsako v vrednosti vsaj 5.000.000,00 EUR (vključno z DDV). Pri tem je naročnik predmetno naročilo razdelil na dve fazi. I. faza vključuje izdelavo projektne dokumentacije PGD, vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in izdelavo projektov PZI za premostitvene objekte ter izvedbo trase glavne ceste od km 6+080 do km 10+360, z vsemi premostitvenimi objekti in spremljajočimi objekti do faze, ki bo omogočala transport gradbiščnega prometa po trasi, medtem ko II. faza vključuje izdelavo obrabne in zaporne plasti ter izdelavo vertikalne in horizontalne prometne opreme ter talne signalizacije. Navedeno pomeni, da je moral ponudnik izkazati uspešne izkušnje za istovrstna dela za obe fazi predmetnega naročila, tako izdelavo projektne dokumentacije PGD vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in izdelavo projektov PZI, kot ustrezne izkušnje za II. fazo.

Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji za dokazovanje omenjene zahteve navedel tri projekte, in sicer AC Vrba-Peračica, AC šentvid-Koseze, trasa in objekti Slovenija, ter AC Lešnica-Kronovo od km 7,770 do km 13,215 Slovenija. Med strankama sta sporna zadnja dva projekta, pri katerih izbrani ponudnik naj ne bi izvedel zahtevani del iz 1. faze predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je glede projekta AC šentvid-Koseze v celoti sledila vlagateljevim ugovorom, da izbrani ponudnik ni opravljal del, ki se nanašajo na izdelavo projektne dokumentacije PGD, vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in izdelavo projektov PZI. Iz predloženih dokazil, in sicer Uradne objave št. 129/2004 z dne 3.12.2004 v Uradnem listu ter Uradne objave št. 72/2002 z dne 9.8.2002 v Uradnem listu jasno izhaja, da je naročnik predmet javnega naročila razdelil na dva ločena dela, in sicer izdelavo projektne dokumentacije (PGD, PZI in PZR) in gradnjo dvocevnega predora posebej. Prav tako iz predloženih gradbenih dovoljenj, št. 351-09-217/2003 BB/HČ, z dne 24.8.2004, 14.11.2007 in 26.2.2008 izhaja, da je PGD projekt izdelala družba ELEA iC d.o.o. Ljubljana, kakor zatrjuje tudi vlagatelj. Slednjemu pritrjuje tudi naročnik, vendar pri tem izpostavlja, da je PGD in PZI za objekte ob trasi izdelal izbrani ponudnik, toda slednjega dejstva ni dokazal. Poleg tega tudi v primeru, če je izbrani ponudnik izdelal PGD za objekte v trasi AC, to ne zadostuje za izkazovanje referenc pri predmetnem javnem naročilu. Iz razpisne dokumentacije namreč ne izhaja zahteva po izdelavi projektne dokumentacije PGD, vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in izdelavo projektov PZI za premostitvene objekte ter izvedbo trase glavne ceste od km 6+080 do km 10+360, z vsemi premostitvenimi objekti in spremljajočimi objekti, ne pa zahteva po izdelavi projektne dokumentacije PGD in PZI zgolj za spremljajoče objekte ob trasi. Namen izkazovanja referenc je ravno v tem, da ponudnik dokaže svojo tehnično usposobljenost glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje oz. za izvedbo predmetnega naročila. Navedenega pa izbrani ponudnik s sporno referenco po presoji Državne revizijske komisije ni uspel dokazati. Izbrani ponudnik pri spornem javnem naročilu ni izdelal projektne dokumentacije za celoten projekt gradnje AC A2 odsek šentvid-Koseze, ki vsebuje celotno dokumentacijo, kakor je zahtevana tudi pri predmetnem javnem naročilu.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljeve ugovore glede reference izbranega ponudnika, ki se nanaša na projekt AC Lešnica-Kronovo od km 7,770 do km 13,215 Slovenija. Državna revizijska komisija pri tem ni sledila vlagateljevim ugovorom, da iz pogodbe št. 73/2007 za izvedbo pododseka Lešnica-Kronovo (ki je bila sklenjena med naročnikom, vlagateljem kot vodilnim izvajalcem in izbranim ponudnikom kot partnerjem) ne izhaja, da bi bil njen predmet tudi izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD in PZI. Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije z dopisom, z dne 5.8.2010, pojasnil, da je bilo v razpisni dokumentaciji za javno naročilo AC A2 Karavanke-Obrežje, odsek Hrastje-Kronovo, pododsek Lešnica-Kronovo od km 7,770 do km 13,215 v podčlenu 14.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahtevano, da mora ponudbena cena vključevati tudi vse stroške izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projektov za izvedbo (PZI) ter delavniške načrte za določeno vrsto del. Pri delih, kjer je ponudnik dolžan poleg projekta za izvedbo (PZI) izdelati tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), mora cena vključevati tudi stroške pridobitve vseh soglasij na projekt PGD in pridobitev gradbenega dovoljenja. Navedena vsebina razpisne dokumentacije je bila tudi vključena v četrto alinejo 10. člena omenjene pogodbe št. 73/2007, v kateri je navedeno, da se izvajalec del (vlagatelj in izbrani ponudnik) zavezuje izdelati načrte, zahtevane v 14.3 točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kar pomeni tudi izdelavo projekta za izvedbo PZI in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Navedeno dokazuje, da je bil predmet Pogodbe za izvedbo pododseka Lešnica-Kronovo, št. 73/2007, tudi izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD in PZI. Državna revizijska komisija vlagateljeve ugovore glede vsebinske delitve del med izvajalcema ni presojala, saj jih na podlagi smiselne uporabe 286. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, z nadaljnjimi spremembami) upoštevaje določbo 5. odstavka 3. člena ZRPJN zavrača kot prepozne, kajti vlagatelj slednjega dejstva v vloženem zahtevku za revizijo ni zatrjeval.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija prav tako ni sledila vlagateljevim trditvam, da izbrani ponudnik, v nasprotju z Navodili, pod točko 5.(j) ni bil ne glavni izvajalec, ne partner in ne podizvajalec, pač pa je projektiranje naročil. Državna revizijska komisija je vpogledala v določbo 2. alineje 3. člena sporne pogodbe za izvedbo spornega naročila, sklenjene med vlagateljem in izbranim ponudnikom (za izvedbo del po Pogodbi, sklenjeno z naročnikom DARS za izvedbo avtoceste AC A2 Karavanke-Obrežje, AC na odseku Hrastje-Kronovo, AC na pododseku Lešnica-Kronovo), s katero se izbrani ponudnik zavezuje, da bo naročil in pridobil projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekte za izvedbo (PZI), kakor tudi vsa potrebna soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz predložene dokumentacije tako izhaja, da je bil za pridobitev celotne projektne dokumentacije zadolžen in pogodbeno zavezan izbrani ponudnik, ki je pri omenjenem naročilu nastopal kot partner in je bil za svoje obveznosti tudi odgovoren naročniku. Pri tem ni pomembno, da je del predmeta pogodbe izvršila druga oseba, gradbena pogodba je namreč posebna vrsta podjemne pogodbe, kakor pravilno ugotavlja tudi naročnik. Za podjemno pogodbo je značilno, če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega, da podjemnik ni dolžan osebno opraviti posla (629. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001)), vendar pa podjemnik odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga bil sam opravil. Poleg tega tudi iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da bi neko osebo označili za izvajalca, zadolženega za javno naročilo gradenj, ni nujno, da je ta oseba, ki sklene pogodbo z naročnikom, sposobna sama z lastnimi sredstvi izvesti dogovorjeno. Kar pomeni, da je povsem irelevantno, ali ponudnik izvrši delo sam, ali preko svojih podizvajalcev (38. recital sodbe C-220/05, Auroux in drugi). Prav tako ponudnik ne more biti eliminiran iz postopka oddaje javnega naročila samo na podlagi razloga, da pri izvedbi predmeta javnega naročila ne bo uporabil svojih sredstev, marveč sredstva drugega gospodarskega subjekta (26. recital sodbe C-176/98, Holst Italia). Da je bil izbrani ponudnik zavezan za opravo navedenih del po pogodbi, izhaja tudi iz predloženega gradbenega dovoljenja, št. 35105-73/2008Tš, z dne 14.7.2008, iz katerega izhaja, da je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložil izbrani ponudnik v imenu in po pooblastilu investitorja, to je naročnika. Navedeno po oceni Državne revizijske komisije izkazuje, da je v obravnavanem primeru izbrani ponudnik izvršil omenjene pogodbene obveznosti, s čimer tudi njegova predložena referenca ustreza naročnikovim zahtevam.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil v skladu s 5. (j) točko razpisne dokumentacije dve ustrezni referenci. Na podlagi česar gre zaključiti, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika izbral za najugodnejšo, zato je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer nagrado za postopek 1.975,00 EUR, izdatke (Tar. št. 6002 ZOdvT), vse povečano za 20% in stroške za plačano takso v višini 10.000,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 31.8.2010

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- družba SCT d.d., Slovenska 56, Ljubljana,
- Primorje d.d., Vipavska 3, 5270 Ajdovščina,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.