018-166/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje

Številka: 018-166/2010-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN), v po predsednici senata Vidi Kostanjevec, mag. Maji Bilbija in mag. Nataši Jeršič kot članic senata ob sodelovanju svetovalke Milene Basta Trtnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po konkurenčnem dialogu "Najem sistema za izvajanje videokonferenc v sodnih postopkih" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik NIL Podatkovne komunikacije d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.08.2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se delno ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija, z dne 07.06.2010, v točki 2.6. Prekinitev postopka.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.01.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila z uporabo konkurenčnega dialoga. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 17.09.2010, pod. št. objave JN 7644/2009.
Naročnik je postopek razdelil na tri faze (I. faza: priznanje sposobnosti, II. faza: vodenje dialoga s ciljem pridobitve ustrezne tehnične rešitve in III. faza: izdaja končne razpisne dokumentacije in oddaja ponudb). Naročnik po končani II. fazi konkurenčnega dialoga ponudnike, katerim je v I. fazi priznal sposobnost, povabil, da do dne 21.06.2010 oddajo končne ponudbe. Ponudbo so oddali trije ponudniki, za katere je naročnik po pregledu ugotovil, da so primerne.

Vlagatelj je pred rokom za oddajo ponudbe (dne 18.06.2010) vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je potrebno javno naročilo zaradi kršitev določil razpisne dokumentacije v celoti razveljaviti. Vlagatelj zatrjuje, da niso podani razlogi za uporabo konkurenčnega dialoga ter, da so tehnične zahteve naročnika prilagojene točno določeni tehnologiji oziroma nerazumno zahtevane. Kot sporno izpostavlja vlagatelj določila razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na zahtevo po vrteči kameri, tipu popačevalca, ločljivosti zaslonov, zahteve po plazma zaslonu oziroma LCD zaslonu, zahteve po optičnem zoomu, snemanje z DVD napravo, zahteve glede centralnega snemalnega sistema in enostavnostjo uporabe sistema, določila v zvezi s spremembo razpisne dokumentacije in prekinitvijo postopka. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev načela transparentnosti, saj naj bi bil postopek odpiranja ponudb tajen, kot nesorazmerno pa ocenjuje merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe. Nadalje vlagatelj izpostavlja, da je nezakonito določilo razpisne dokumentacije v točki 2.9., ki določa, da v primeru, ko izbrani ponudnik po pozivu ne bo želel skleniti pogodbe, lahko naročnik sklene pogodbo z naslednjim kandidatom, uvrščenim na nižje mesto ocenjevalne lestvice, kot nezakonito pa ocenjuje možnost, da lahko ponudbo predloži skupina ponudnikov (partnerjev), čeprav je v prvi fazi že priznal sposobnost kandidatom. Kot nemogoč pogoj ocenjuje vlagatelj zahtevo naročnika, da banka izda garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti do 29.08.2015 ter opozarja na nekonsistenost rokov, ki onemogoča pripravo popolne ponudbe. V zahtevku za revizijo vlagatelj izpostavlja, da najem po stroških spada med vzdrževanje, zaradi česar ne bo mogoče črpanje investicijskih sredstev iz Evropskega socialnega sklada ter, da v ponudbi ni predvidena cena najemnine za namestitev dodatne opreme v roku dveh let na lokaciji v Kopru in Novi Gorici, kar naročniku omogoča, da bo določenemu kandidatu kasneje priznal višjo ceno. Vlagatelj kot nezakonita ocenjuje tudi določila vezana na možnost avansnega plačevanja najemnine, odgovornosti za nedelovanje sistema ter zamude pri vzpostavitvi sistema.
Vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila in priglaša povračilo stroškov v višini vplačane takse 5.000,00 EUR.

S sklepom, z dne 06.07.2010, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Uvodoma naročnik navaja, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, saj vlagatelj sploh ni oddal ponudbe, v kolikor pa bi jo oddal, bi jo naročnik iz razloga, ker sistem TelePresence 3000 in TelePresence 500 ne omogoča povezave na že obstoječe komponente in popačevalci zvoka ne zagotavljajo optimalnega delovanja, (kar je bilo razvidno v drugi fazi konkurenčnega dialoga), označil kot neprimerno. Naročnik zavrača navedbo o neustreznosti vrste postopka, saj je tehnična opredelitev predmeta javnega naročila posebno zahtevna in bi z uporabo odprtega postopka in natančnim opisom predmeta ter tehnično rešitvijo že na samem začetku onemogočil sodelovanje vsem tistim ponudnikom, ki zastavljeni cilj dosegajo z drugačnimi rešitvami. Naročnik zavrača vse vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na tehnične specifikacije, saj se pri njihovi pripravi oziral na smernice, kot izhajajo iz knjižice Videokonference kot del evropskega e-pravosodja, ki jo je izdal Svet Evropske unije (v nadaljevanju: Priročnik Sveta EU) ter iz razlogov varnosti, uporabnosti in enostavnosti uporabe utemeljuje svoje zahteve. V zvezi s prisotnostjo strokovnjakov naročnik pojasnjuje, da je to zahtevo podal v razpisni dokumentaciji ter, da z dopisom z dne 16.06.2010 zahteve ne spreminja, pač pa zahtevo le pojasnjuje. Prekinitev postopka oddaje javnega naročila po mnenju naročnika ni v nasprotju z 80. členom ZJN-2, saj je namen naročnikove dikcije zgolj v obvestitvi kandidatov o začasni prekinitvi postopka, ne pa v dejanski zaključitvi postopka. Glede nezmožnosti vpogleda v prispele ponudbe naročnik pojasnjuje, da se določilo nanaša na samo preveritev pravilnosti ponudbe, kar pa ne izključuje pravice do vložitve pravnega sredstva. Naročnik je predvidel možnost odkupa opreme po 30.06.2015 in v kolikor posamezni ponudnik meni, da bi mu s tem lahko nastala škoda, lahko oceno škode vključi v ponudbeno ceno za odkup najete opreme. Po mnenju naročnika je merilo najugodnejše ponudbe sestavljeno skladno z načinom financiranja, kajti skupna ponudbena cena predstavlja vsoto vzpostavitve in najemnine za ves čas trajanja najema. Naročnik ima pravico podati zahtevo iz 14. člena vzorca pogodbe po nudenju vzdrževanja sistema, še najmanj 10 let po prenehanju najemnega razmerja za 30% nižjo ceno od primerne cene, ponudnik pa lahko to sprejeme ali ne. Naročnik namreč ocenjuje, da je življenjska doba sistema krepko čez 15 let, zato v ta namen zahteva prvovrstno kvalitetno opremo ki mu bo služila na dolgi rok. V kolikor izbrani ponudnik ne bo hotel skleniti pogodbe z naročnikom, bo naročnik pozval naslednjega kandidata, upoštevajoč vrstni red kandidatov na podlagi ocenjevanja ponudb, saj je bila zahtevana veljavnost ponudbe najmanj do 01.10.2010. Naročnik je predvidel možnost nastopa skupine ponudnikov in kakor se je izkazalo, so vsi ponudniki, ki so oddali skupno prijavo in jim je naročnik priznal sposobnost oddali končno ponudbo, zato naročnik zavrača navedbe vlagatelja, da je s tem omogočil združevnaje kandidatov v eno ponudbo. Veljavnost bančne garancije ni sporna, saj zajema še 60 dni po izteku najemnega razmerja zaradi izpolnitve izvajalčevih obveznosti in bi vsakoletna obnova bančne garancije predstavljala prenizko stopnjo zavarovanja. Iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da je potrebno vzpostaviti sistem do 01.10.2010, ta rok je sicer bistvena sestavina pogodbe, je pa naročnik skladno z določili OZ dopustil možnost ohraniti pogodbo v veljavi. Glede vzpostavitve dodatnega sistema na lokaciji v Novi Gorici in Kopru naročnik pojasnjuje, da bo najemnino plačal po ceni, kot jo bo ponudnik predvidel v ponudbenem predračunu ter zavrača tudi navedbe vlagatelja, da se z možnostjo vnaprejšnjega plačevanja najemnine, kot izhaja iz vzorca pogodbe, preferiral določenega kandidata, saj ta možnost izhaja iz pravil obligacijskega prava. Glede odgovornosti za nedelovanje sistema naročnik pojasnjuje, da bo skladno s načelom vestnosti in poštenja ter skrbnega ravnanja najemnino plačeval le za sistem, ki bo delal, razen v primeru, ko bo za nedelovanje sistema krivo namerno uničenje stvari s strani zaposlenega pri uporabniku, kot je razvidno iz 9. člena vzorca pogodbe.


Po prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dopis z dne 12.07.2010), je naročnik z dopisom, z dne 19.07.2010 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z določilom 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.



Ad1.)
Uvodoma je Državna revizijska komisija preverila, ali je vlagatelju mogoče priznati procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kajti naročnik v sklepu, s katerim je vsebinsko odločal o zahtevku za revizijo (in ga zavrnil kot neutemeljenega) navaja, da mu ga iz razloga, ker ne izpolnjuje tehničnih zahtev (kar je naročnik ugotovil tekom faze dialoga) ni mogoče priznati. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se aktivno legitimacijo skladno z določilom 9. člena ZRPJN, prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila, ali da bi ji lahko bila, povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Obstoj aktivne legitimacije je namreč procesna predpostavka za vodenje revizijskega postopka, na katero mora, skladno s prvim odstavkom 13. člena ZRPJN, v revizijskem postopku paziti že naročnik. V kolikor naročnik meni, da revizijskega zahtevka ni vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN je dolžan tak revizijski zahtevek, skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, zavreči, in ne meritorno obravnavati, ob tem pa hkrati opozarjati na neobstoj procesnih predpostavk za takšno obravnavo. V fazi postopka oddaje javnega naročila pred potekom roka za oddajo ponudb, skladno s prakso Državne revizijske komisije, aktivne legitimacije praviloma ni mogoče odreči nobenemu subjektu. Interes za dodelitev naročila subjekt namreč izkazuje že s prevzemom razpisne dokumentacije (neposrednim ali posrednim), možnost nastanka škode pa praviloma že z zatrjevanjem nezmožnosti oddaje popolne ponudbe (pogoji), nezmožnosti učinkovitega konkuriranja v postopku oddaje javnega naročila (merila) ipd.


V konkretnem primeru vlagatelj interes za dodelitev naročila nesporno izkazuje s tem, ko je v prvi fazi konkurenčnega dialoga oddal svojo prijavo in mu je naročnik z Odločitvijo o priznanju sposobnosti, z dne 15.12.2009, priznal spodobnost in status kandidata v nadaljnjem postopku konkurenčnega dialoga. Naročnik vlagatelju ne priznava aktivne legitimacije iz razloga, ker naj mu ne bi morala nastati škoda kajti, kot je bilo razvidno tekom druge faze konkurenčnega dialoga, vlagatelj ne bi mogel izpolniti nekaterih tehničnih zahtev naročnika (med drugimi možnosti integracije videokonferenčnega sistema in sistema za zvočno snemanje, možnosti priklopa drugih mikrofonov, zahtev glede avtomatičnega krmiljenja sistema..), zato bi naročnik vlagateljevo ponudbo, v primeru njene oddaje, označil kot neprimerno.

Presoja, ali posamezna ponudba izpolnjuje pogoje, je načeloma pridržana na samo oddajo ponudbe. V konkretnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj po prejemu končne razpisne dokumentacije ni oddal svoje ponudbe, pač pa je vložil zahtevek za revizijo, v katerem prereka tudi nekatere zahteve razpisne dokumentacije, ki jih po navedbah naročnika ne izpolnjuje. Kot že pojasnjeno, naročnik navaja, da je v korespondenci z vlagateljem tekom druge faze konkurenčnega dialoga ugotovil, da videokonferenčni sistem, ki ga ponuja vlagatelj ne izpolnjuje zahteve po povezljivosti z drugimi komponentami in ročnemu krmiljenju in še drugih tehničnih zahtev, zato naj bi bila njegova ponudba, v kolikor bi jo naročnik prejel, ocenjena kot nepopolna.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je smisel konkurenčnega dialoga v tem, da naročnik po priznanju sposobnosti in statusa kandidata s ponudniki vodi dialog glede predmeta javnega naročila in stremi k iskanju ustrezne tehnične rešitve. Posledično se na podlagi dialoga (ki predstavlja neformalno fazo konkurenčnega dialoga) med naročnikom in kandidati naročnikove zahteve spreminjajo, vse do trenutka, ko naročnik ugotovi, kakšne tehnične specifikacije mora določiti, da bo prišel do ustrezne rešitve. Tako bi se tekom konkretnega vodenja konkurenčnega dialoga še lahko spremenile zahteve naročnika v zvezi s povezljivostjo komponent in vodenjem kamer, oziroma bi lahko vlagatelj svoj videokonferenčni sistem modificiral tako, da bi le-ta ustrezal naročnikovim potrebam. Zato se lahko morebitna neustreznost sistema, kot ga ponuja vlagatelj, preverja šele, ko bi bile tehnične zahteve naročnika jasno postavljene, to pa je šele z izdajo končne razpisne dokumentacije. Ugotovitev, ali je ponujeni sistem neustrezen mora biti objektivno preverljiva in ne sme temeljiti zgolj na podlagi odgovorov vlagatelja, ki jih je dajal v fazi iskanja tehnične rešitve. Presojanje, ali ponujeni sistem ne ponuja ustrezne tehnične rešitve je mogoče šele po sprejemu končne razpisne dokumentacije (ko so naročnikove zahteve jasno postavljene), naročnik bi moral to izkazati (kar je po izdaji končne razpisne dokumentacije dejansko mogoče le na podlagi prejete ponudbe), ugotovljene nepopolnosti pa bi morale biti objektivno preverljive (torej bi moral biti znan vlagateljev končni sistem za izvajanje videokonferenc).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni mogoče odreči drugega dela aktivne legitimacije, to je možnosti nastanka škode. Možnost nastanka škode v predmetni zadevi vlagatelj izkazuje že z zatrjevanjem, da so določene tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije nezakonite in bi bila zaradi njih njegova ponudba lahko izločena iz nadaljnjega postopka oddaje javnega.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vodenje predmetnega revizijskega postopka.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija prešla k vsebinski obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Ad.2)
V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik uporabil konkurenčni dialog v nasprotju z določili ZJN-2, saj je tekom obravnavanega konkurenčnega dialoga dne 24.05.2010 zaključil postopek oddaje javnega naročila z uporabo konkurenčnega dialoga za Najem in izvajanje zvočnega snemanja narokov na sodiščih, kjer je naročnik natančno opredelil tehnične specifikacije ter pravne in finančne elemente projekta.

Konkurenčni dialog je skladno z določilom 27. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 "postopek, ki ga naročnik uporabi v primerih oddaje posebno zahtevnih javnih naročil, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več variant, ki lahko izpolnijo njegove zahteve, in na podlagi katerih naročnik izbrane kandidate povabi, da predložijo ponudbo. Za namen uporabe postopka iz te točke se za javno naročilo šteje, da je "posebno zahtevno", če ni mogoče objektivno:
- opredeliti tehničnih specifikacij v skladu s točko b), c) ali č) tretjega odstavka 37. člena tega zakona, ki bi lahko zadovoljila naročnikove potrebe ali dosegla cilje, in/ali
- določiti pravnih in/ali finančnih elementov projekta oziroma predmeta javnega naročila.".

Konkurenčni dialog se uporablja za oddajo javnega naročila takrat, kadar naročnik zaradi objektivne nezmožnosti ne more določiti tehničnih postavk za najustreznejšo tehnično rešitev, hkrati pa še ne more opredeliti pravno-finančnih elementov projekta (slednje velja bolj za postopke za katere se v prvi fazi še ne ve, ali bo šlo za javno naročilo, ali obliko javno-zasebnega partnerstva). Določilo prvega odstavka 27. člena ZJN-2 pa podaja še drugo zahtevo, in sicer, da mora biti merilo za izbiro ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba.

Naročnik je razpisni dokumentaciji za izvedbo prve faze konkurenčnega dialoga, z dne 22.09.2009, v poglavju Opis sistema in tehnična izhodišča predmet javnega naročila opredelil kot:
- najem videokonferenčne in programske opreme za varno izvajanje videokonferenc in upravljanje sistema
- namestitev sistema v izbranih lokacijah
- prenos znanja za samostojno uporabo sistema in pripravo navodil
- skrb za nemoteno delovanje najetega sistema v času najema
- samoiniciativno posodabljanje sistema s strani izvajalca v času najema s predhodnim soglasjem najemnika.
Videokonferenčni sistem je potrebno namestiti v prostorih 11 okrožnih sodišč, 7 zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojni dom, na skriti lokaciji policije ter v prostorih 6 centrov za socialno delo. Vlagatelj kot razlog, da naj bi bil postopek konkurenčnega dialoga zlorabljen navaja, da je naročnik med drugo fazo tega postopka oddaje javnega naročila izbral ponudnika v drugem postopku oddaje javnega naročila po konkurenčnem dialogu in sicer za Najem sistema za izvajanje zvočnega snemanja narokov na sodiščih. Z izborom ponudnika v postopku za izvajanje zvočnega snemanja naj bi obravnavani postopek prilagodil izključno tehnologiji, ki jo je naročnik pridobil v javnem naročilu za zvočno snemanje in v obravnavanem postopku prikrojil tehnične specifikacije, ki v začetku postopka še niso bile determinirane, točno določenemu ponudniku. Državna revizijska komisija izpostavlja, da se je postopek za najem zvočnega snemanja tudi izvajal s postopkom konkurenčnega dialoga, objavljen pa je bil na Portalu javnih naročil dne 23.12.2009, predmetni postopek oddaje javnega naročila pa je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 17.09.2009.
Z vpogledom v razpisno dokumentacijo za Najem sistema za izvajanje zvočnega snemanja narokov na sodiščih (JN 4176/2010), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predmet javnega naročila:
- najem strojne in programske opreme za varno in kvalitetno izvajanje snemanja narokov na sodiščih in upravljanje sistema
- namestitev in vzpostavitev sistema v prostorih na lokacijah sodišč
- prenos znanja za samostojno uporabo sistema in pripravo navodil
- skrb za nemoteno delovanje najetega sistema v času najema
- samoiniciativno posodabljanje sistema s strani izvajalca v času najema s predhodnim soglasjem naročnika.

Javno naročilo je bistveno obsežnejše od obravnavanega javnega naročila, saj se bo opremilo 352 razpravnih dvoran na sodiščih. Za ta namen je moral ponudnik upoštevati pravila o enostavnosti uporabe in varnosti uporabe, ponuditi pa je moral naprave za obdelavo zvoka, mešalno mizo, mikrofone, popačevalec zvoka, snemalno napravo za shranjevanje zvočnih zapisov, sistem za transkripcijo, predvajalnik, pedalko (naprava za lažjo izdelavo prepisov), slušalke, omogočiti povezljivost z videokonferenčnimi sistemi, možnost enostavnega priklopa dodatne opreme (dodatni mikrofoni, zvočniki in videokonferenčna oprema), monitoring sistem ter sistem za zbiranje statističnih podatkov. Iz teh zahtev naročnika je jasno razvidno, da je predmet javnega naročila JN 4176/2010 prvenstveno vzpostavitev avdio sistema na sodiščih in namestitvi strojne opreme za zagotavljanje snemanja narokov (mikrofoni, mešalne mize, snemalniki in predvajalniki,ipd. Iz razpisne dokumentacije za obravnavano javno naročilo za vzpostavitev video sistema pa izhaja, da morajo ponudniki ponuditi kamere, plazma in LCD zaslone, predvajalnik in snemalnik, slušalke, napravo za distribucijo signalov, ipd. Predmeta javnega naročila za avdio sistem in video sistem sta si torej različna in vsak zase lahko predstavlja tehnično rešitev, katere stičišče je le v njuni povezljivosti.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za zagotovitev zvočnega snemanja potrebno ponuditi naprave, ki so po tehnologiji in namenu različne od naprav in namena za vzpostavitev videosistema, zaradi česar ni mogoče trditi, da determinacija tehničnih specifikacij za zvočno snemanje vpliva na določitev tehničnih zahtev za slikovno snemanje v tolikšni meri, da bi bilo mogoče naročniku očitati zlorabo konkurenčnega dialoga zaradi domnevnega poznavanja tehnične rešitve v fazi dogovarjanja s kandidati.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da so bili kandidati z zahtevo po integraciji videosistema in sistema za zvočno snemanje seznanjeni že v prvem krogu vprašanj dne 12.01.2010, vlagatelj pa je na naročnikovo ponovno vprašanje, z dne 16.03.2010, ali je mogoče opremo namestiti na morebitno že obstoječo ozvočenje drugega proizvajalca odgovoril pritrdilno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so bili kandidati z zahtevo po integraciji avdio in video sistema seznanjeni že v začetku druge faze konkurenčnega dialoga, vlagatelj pa je na nezmožnost integracije sistema TelePresence opozoril šele na individualnem sestanku z dne 27.05.2010, kjer je, kot je razvidno iz Poročila o izvajanju individualnih sestankov, dejal, da so zahteve po integraciji porušile njegov celoten koncept pri rešitvi. Ker je bila zahteva po integraciji obeh sistemov jasna od začetka druge faze in upoštevajoč dejstvo, da je bil ponudnik za zvočno snemanje izbran 24.05.2010, 10 dni pred izdajo končne razpisne dokumentacije (izdana dne 07.06.2010), iz spisovne dokumentacije pa ne izhaja, da bi naročnik po tem času spreminjal tehnične zahteve, ki se nanašajo na integracijo avdio-video sistema (naročnik je vprašanja in povabilo k predložitvi tehničnih rešitev poslal pred izborom ponudnika za zvočno snemanje, dne 17.05.2010), Državna revizijska komisija ne more ugotoviti prilagajanja tehničnih specifikacij za avdio snemanje tehnični rešitvi za zvočno snemanje. Sinhrono delovanje avdio-video sistema na sodiščih, je bilo znano takoj po zaključku prve faze tega konkurenčnega dialoga in je očitno končni cilj naročnika. Kljub dejstvu, da vlagatelj pavšalno zatrjuje in za svoje trditve ne ponuja nikakršnih dejstev in dokazov, da so tehnične specifikacije prikrojene avdio opremi, Državna revizijska komisija na podlagi preiskovalnega načela vpogledala v ponudbe ponudnikov, ki so oddali svoje ponudbe in ugotovila, da videosistemi različnih proizvajalcev omogočajo povezljivost z izbrano avdio opremo. Poleg sistema Polycom, ki je bil izbran v postopku oddaje za javno naročilo avdio opreme, tudi videosistem Tandberg (ki je tudi produkt skupine Cisco tako kot videosistem TelePresence, ki ga ponuja vlagatelj) omogoča povezljivost z sistemom za zvočno snemanje.

V povzetku Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta predmeta javnega naročila v postopku za zvočno snemanje in video snemanje različna ter, da naročnik tehničnih specifikacij za video sistem ni specificiral tako, da bi izključil povezljivost z avdio sistemom tudi drugim tehnologijam. Državna revizijska komisija je upoštevajoč pravilo o trditveno-dokaznem bremenu (pravilo izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.,v nadaljevanju: ZPP), določbe katerega se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji oddaje javnih naročil) in na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev zaključila, da ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi o neutemeljenosti izbora konkurenčnega dialoga iz razloga prikrojevanja tehničnih specifikacij izbranemu avdio sistemu v drugem postopku javnega naročila, zato je obravnavano navedbo zavrnila kot neutemeljeno.



Ad.3)
Nadalje je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost navedbe, da je iz razloga neupravičene prilagoditve tehnične specifikacije ponudniku izbranemu za izvajanje zvočnega snemanja, nerazumno podana zahteva po dveh kamerah, od katerih je ena vrtljiva in omogoča vpogled v del prostora, druga pa je namenjena za prikaz zaslišanega. Po mnenju vlagatelja je zahteva po vrtljivi kameri diskriminatorna, saj lahko isto oziroma boljšo funkcionalnost zagotovi s fiksnimi kamerami brez oddaljenega upravljanja.
Naročnikova zahteva po vrtljivi kameri je opredeljena v poglavju 3.1.10 Slika kjer je navedeno: "Sistem mora omogočati predhodne nastavitve kamere za zajem slike govorca ter preklop na ročno upravljanje s kamero glede na premikanje oz. približevanje slike govorca. Upravljanje mora omogočati upravljanje kamere levo-desno, gor-dol ter približevanje in oddaljevanje kadra. Sistem mora omogočati hitro in enostavno upravljanje usmerjanja kamere v vnaprej opredeljene točke v prostoru (sprememba zornega kota kamer) brez vsakršne motnje za potek obravnave in v čimkrajšem možnem času. Omogočeno mora biti tudi krmiljenje kamere in oddaljene lokacije s katero je vzpostavljena videokonferenčna povezava. Zorni kot kamer,ki prikazujejo posamezno osebo mora biti dovolj širok, da bodo obraz, ramena in zgornji del telesa udeleženca jasno vidni.".
Na podlagi pregleda spisa, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik pri iskanju tehnične rešitve upošteval smernice iz Priročnika Sveta EU (priloga prve razpisne dokumentacije, z dne 22.09.2009), kjer je v točki 54. zapisano, da: "Kamere naj bi po možnosti morale biti pritrjene in bi morale imeti čimveč vnaprejšnjih nastavitev za kroženje, nagibanje ter približevanje in oddaljevanje, od katerih bi morala biti ena prednostna. To upravljavcu opreme omogoča, da hitro spremeni zorni kot brez vsakršne motnje za sodni postopek.
â??.Navadno sta dve kameri v sodni dvorani dovolj: sledilna kamera, usmerjena na preiskovalnega sodnika, javnega tožilca ali odvetnika, pričo, osumljenca, odvisno od tega kdo govori (fiksne točke), ter kamera, ki po potrebi zagotavlja pregled nad sodno dvorano. V nekaterih okoliščinah se lahko pregledno sliko pred začetkom videokonferenčnega prenosa zagotovi tudi s kroženjem sledilne kamere.".
Na podlagi smernice gre ugotoviti, da je naročnik le-tej sledil in je v razpisni dokumentaciji zahteval sledilno kamero (torej gibljivo kamero, ki omogoča kroženje, premikanje, približevanje in oddaljevanje) ter jo je mogoče tudi ročno upravljati, hkrati pa prikaže celoten prostor. Upoštevajoč dejstvo, da je naročnik pri zahtevi v zvezi s kamerami v dvorani sledil Priročniku Sveta EU (s katerim je bil vlagatelj seznanjen že s prejemom razpisne dokumentacije za prvo fazo) in ob dejstvu, da vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da je mogoče enak/boljši učinek doseči s fiksnimi kamerami, pri čemer svoje trditve z ničemer ne pojasnjuje in utemeljuje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da obravnavane zahteve razpisne dokumentacije ni mogoče spoznati kot diskriminatorno, zato ni sledila vlagateljevi navedbi in jo je zavrnila kot neutemeljeno.



Ad.4)
Po mnenju vlagatelja naročnikova zahteva po točno določenemu tipu popačevalca, brez opredelitve njegovih minimalnih tehničnih karakteristik, ponudnikom onemogoča ponuditi ekvivalent, hkrati pa je navajanje točno določene blagovne znamke v nasprotju z 2. in 9. odstavkom 37. člena ZJN-2.
Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 4. točki Specifikacije avdio opreme zapisal:
"EVENTIDE H8000FW dual DSP harmonizer
min. 4 analogni XLR1/4â"ł vhod: min.xlr 1/4â"ł izhodi
SAMPLE/DELAY MEMORY do 174 sec. mono ali do 87 sec. Stereo;
vgrajen pitch shifter optimaliziran za obdelavo človeškega glasu; pitch shift in Compressor/Limiter do 16 ch; vse pri 48 kHz vzorčenju".

Naročnik je opisal značilnosti popačevalca in sicer število vhodov in izhodov, prenos zvoka, in število kanalov, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz opisa popačevalca EVENTIDE H800FW, ki naj ga ponudniki vključijo v svojo tehnično rešitev izhajajo njegove karakteristike in zavrača navedbo vlagatelja, da niso podane minimalne karakteristike popačevalca. V kolikor pa opis popačevalca iz razpisne dokumentacije ne bi zadostoval je mogoče njegove tehnične karakteristike, upoštevajoč tudi dejstvo da je zahtevani popačevalec dostopen v prosti prodaji, najti na spletni strani proizvajalca
http://www.eventide.com/AudioDivision/Products/Harmonizers/H8000FW.aspx.
Določilo 37. člena ZJN-2 pri opredelitvi tehničnih specifikacij načeloma prepoveduje sklicevanje na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če tega ne upravičuje predmet naročila in če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena 37. člena; pri takem sklicevanju se navede besedo "ali enakovredni".
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je popačevalec zvoka predstavlja majhen segment celotnega predmeta javnega naročila ter da je zahtevani popačevalec v prosti prodaji, dostopen tudi preko več spletnih prodaj (www.sweater.com, http://pro-audio.musiciansfriend.com ).

Upoštevajoč navodila proizvajalca omogoča nov FireWire I/O neposredno priključitev popačevalca EVENTIDE H800FW na MaC ali PC računalnik preko osmih vhodov in izhodov. Iz razpisne dokumentacije, pojasnil naročnika in sklepa, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, naročnik prvenstveno zahteva popačevalec zaradi zavarovanja zaščitenih in skritih prič. Ker je varnost prič velikega pomena je zahteval popačevalec EVENTIDE H800FW, ki zaradi svojih lastnosti (1600 prednastavljenih algoritmov, možnost dodajanja lastnih algoritmov in jih povezati z prednastavljenimi, popačenje odmevov, zamikiâ??) omogoča najvišjo stopnjo varnosti.
Ob dejstvu, da naročnik že uporablja tovrstne popačevalce zvoka (in so njegove izkušnje z njim zadovoljive) ter da tudi iz opisa popačevalca na uradni strani proizvajalca razvidne te tehnične karakteristike, Državna revizijska komisija ocenjuje, da predmet javnega naročila (torej vzpostavitev video sistema z zahtevano visoko stopnjo varnosti za zakritje zvoka zaščitene/skrite priče, ki se bo predvajala preko video sistema) opravičuje zahtevo naročnika po popačevalcu proizvajalca EVENTIDE H800FW. Popačevalec EVENTIDE H800FW je možno kupiti v prosti prodaji in ga je mogoče vgraditi v vsakršen MaC ali PC računalniški sistem, zato se z zahtevo po njem ne favorizira proizvajalca v smislu, da bi bili ostali ponudniki izločeni iz postopka oddaje javnega naročila. Namreč zahtevani popačevalec se lahko vgradi v video sistem drugih proizvajalcev, zato popačevalec zvoka ne predstavlja diskriminatorne zahteve, ki bi ostalim ponudnikom onemogočil konkuriranje v postopku oddaje javnega naročila.
Glede na zapisano, je Državna revizijska komisija obravnavano navedbo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.



Ad.5)
Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da bi plazma zasloni z resolucijo 1280x768 zadostovale za prikaz slike na kamerah z resolucijo 720p ter, da je zahtevana resolucija 1960x1080 favorizira posameznega ponudnika.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 3.1.10. Slika zapisal: "Slika mora omogočati prikaz slike v full HD (1920x1080) resoluciji in zajemati sliko v HD (720p) resoluciji. Podprta mora biti možnost izbire formata 4:3 in 16:9. Postavitev opreme mora omogočati vzpostavitev "očesnega stika" med osebama, ki komunicirata preko videokonferenčnega sistema.".
Naročnik je podal zahtevo, da mora prikaz slike v resoluciji 1920x1080 zajemati sliko kamere v HD resoluciji, 720p. Naročnik je podal zahtevo po minimalni resoluciji monitorja 1920x1080, ki mora omogočati prikaz s slike kamere v HD resoluciji. Za naročnika je pomemben prikaz HD resolucije in je glede na opis zahteve resolucija kamere podana kot najnižja zahtevana resolucija (â??in zajemati sliko v HD (720p) resoluciji.). To pomeni, da bi lahko posamezni ponudnik ponudil HD resolucijo kamere, ki bi bila višja od predlagane 720p, torej tudi 1080p. Za snemanje je kamera poglavitnega pomena in monitor predstavlja le "pomožni del" za izvedbo predvajanja posnetega materiala s kamero. Naročnik bi tako, v kolikor bi zahteval nižjo resolucijo slike monitorja (tako kot predlaga vlagatelj 1280x768), izključil vse ponudnike, ki bi kamero z višjo resolucijo 1080p hoteli ponuditi. Nenazadnje, kakor je razvidno iz opisa tehničnih specifikacij sistema Telepresence 500 in TelePresence 3000, tudi ta dva sistema omogočata uporabo kamere v resoluciji 1080p.
Vlagatelj za navedbo, da naročnik z zahtevano resolucijo monitorja favorizira posameznega ponudnika ne podaja nobenih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti nezakonitost naročnikovega ravnanja, zato je Državna revizijska komisija ob upoštevanju predhodno zapisanega in trditveno-dokaznega bremena vlagateljevo navedbo zavrnila kot neutemeljeno.


Ad.6)
V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da izpolnjuje zahtevane karakteristike plazma zaslona le zaslon proizvajalca Panasonic in sicer model Panasonic TH50PF20, kar je v nasprotju z določilom 9. odstavka 37. člena ZJN-2.
Iz točke 4.2. Oprema v razpravnih dvoranah razpisne dokumentacije izhaja: "FullHD plazma zaslon s 50 paličnim ekranom, dinamični kontrast najmanj 5.000.000:1, velikost točke 0,576x0.576 mm, svetilnost zaslona 1400cd/m2, VGA, DVI-D, HDMI, RS-232 LAN priključki, porabe energije max. 450W, 1:1 Pixel Mode, vgrajena tehnologija za preprečevanje "zažiganje" zaslona, zaželjena črna barva.".
Vlagatelj zatrjuje, da zahtevanih tehničnim karakteristikam ustreza samo monitor proizvajalca Panasonic, monitor TH50PF20 in je naročnik neupravičeno določil tip monitorja, s katerim je kršil 37. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je po pregledu prispelih ponudb ugotovila, da je en ponudnik ponudil monitor, kot ga navaja vlagatelj, Panasonic TH50 PF 20, dva ponudnika pa plazma zaslon LG INFINIA 50PK950, ki v celoti ustreza zahtevanih tehničnim specifikacijam.

Državna revizijska komisija zaključuje, da poleg monitorja Panasonic TH50PF20 vsaj še zaslon proizvajalca LG izpolnjuje zahtevane karakteristike, zato ni mogoče ugotoviti kršitve 2. točke 37. člena ZJN-2, kot to navaja vlagatelj. Posledično je Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.



Ad.7)
Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je argumentacija bolj ekonomične cene plazma zaslonov v primerjavi z LCD zasloni kot pogoj povsem neustrezna in neupravičeno diskriminira določene kandidate in tehnologije.
Po pregledu razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik le za razpravne dvorane zahteval plazma zaslon (glej obrazložitev točke Ad.6), za ostale lokacije (centre za socialno delo, zavode za prestajanje kazni in za skrito lokacijo) pa LCD zaslon. Iz dopisa naročnika vlagatelju z dne 11.06.2010 izhaja, da se je naročnik za plazma zaslone v razpravnih dvoran odločil iz razloga ekonomsko sprejemljivejše cene in dejstva, ker je odbojnost zunanje svetlobe pri LCD zaslonih bolj občutna kot pri plazma zaslonih, hkrati pa imajo plazma zasloni izrazitejšo črno barvo, ki je LCD zasloni zaradi načina osvetljevanja zaslona nimajo. Iz argumentacije naročnika izhaja, da so plazma zasloni večji in primernejši za razpravne dvorane, v manjše prostore pa se bodo namestili LCD zasloni. Plazma ekran zaradi tehnike prikaza barv zajema večji spekter barv in lahko prikaže vse barve v vidnem polju.

Državna revizijska komisija sledi navedbi naročnika, da so zaradi velikosti razpravnih dvoran plazma zasloni zaradi boljšega prikaza slike primernejši, hkrati pa je po preveritvi cen obeh vrst zaslonov te velikosti na tržišču ugotovila, da so plazma zasloni, v primerjavi z LCD zasloni dražji za približno 30 % (http://www.superwarehouse.com/). Vlagatelj tudi ni uspel dokazati diskriminatornosti zahteve po plazma zaslonu v razpravni dvorani, tako Državna revizijska komisija upoštevajoč tudi ugotovljeno v obrazložitvi točke Ad.6) obravnavani navedbi vlagatelja ni sledila in jo je zavrnila kot neutemeljeno.


Ad.8)
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova zahteva po postavitvi LCD zaslona pri sodniku nekonsistentna, saj če je iz razloga manjše odbojnosti svetlobe primerna le plazma zaslon je nenavadno, da je naročnik zahteval LCD zaslon.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 4.2. Oprema v razpravni dvorani zahteval:
"široki LCD monitor z diagonalo 54,6 cm, ločljivost 1920x1080 full HD, odzivni čas najmanj 5 ms, kontrast 70.000 :1 ali več, HDMI/VGA priklopi, z gibljivim in nastavljivim stojalom, zaželena črna barva.".
V razpravni dvorani je predvideno, da bo pred sodnikom monitor velikosti 54,6 cm diagonale (21 palični monitor). Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe glede nekonsistentnosti zahtev po LCD zaslonu upoštevajoč njegovo predhodno zatrjevanje o prednosti LCD zaslonov nelogične, hkrati pa je po pregledu ponudbe na tržišču plazma zaslonov ugotovila, da je najmanjši plazma zaslon velikosti 81,2 cm (32 palični zaslon), ki pa je glede na dejstvo, da bo postavljen na sodnikovi mizi, ki mora imeti pregled nad razpravno dvorano, prevelik. Zaradi navedenega je Državna revizijska komisija je po obravnavi vlagateljevo navedbo zavrnila kot neutemeljeno.



Ad.9)
Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je zahteva po 12 X optičnem zoomu, glede na potrebe snemanja v prostorih do dolžine 18 m prevelika (tako, da bi lahko komurkoli v prostoru gledali zenico) in postavljena z namenom izločevanja preostalih ponudnikov ter pridobitve točno določene opreme, ki je prilagojena ponudbi izbranega kandidata v postopku za najem zvočnega snemanja.
V 4.2. točki razpisne dokumentacije je naročnik podal zahtevo: "Kamero pri plazma zaslonu je moč ročno krmariti in predhodno nastaviti, omogočeno mora biti horinzontalno premikanje (najmanj +/- 90) ter vertikalno (najmanj +15/-25), ter zajem slike v resoluciji 720p, 60 fps, zahtevan 12X optični zoom.".
Državna revizijska komisija, upoštevajoč predmet javnega razpisa za zvočno snemanje, kot izhaja iz točke Ad.2) obrazložitve tega sklepa ugotavlja, da ni mogoče najti povezave med zahtevo po 12 x optičnem zoomu kamere in delovanju zvočnega sistema, zato navedbo vlagatelja po prilagoditvi zahteve 12 x optičnega zooma opremi izbranega ponudnika za zvočno snemanje zavrača.
Vlagatelj zatrjuje, da je zahteva po 12 x optičnemu zoomu pretirana, saj lahko s takšnim približevanjem komurkoli v prostoru gledaš v očesno zenico. Državna revizijska komisija na podlagi napotil iz Priročnika Sveta EU ugotavlja, da je namen videokonference v pridobivanju dokazov v čezmejnih postopkih, hkrati pa so primerne za zasliševanje ustrahovanih in skritih prič. Za izdajo odločitve na podlagi dokaznega postopka je poleg izpovedb prič in dokaznega materiala (tu gre pritrditi naročniku, da je med obravnavo potrebno približati podrobnosti, kot so pisni dokumenti, poškodbe, predmete) pomembno tudi neverbalno izražanje zaslišanega (premikanje ustnic, premikanje vek, trzanje mišic na obrazuâ??), kar pa se lahko zagotovi le s kamero, ki omogoča ostro fokusiranje. Vlagateljeva navedba, da 12x optični zoom omogoča zelo podroben pogled na zaslišanega oziroma na ostale ljudi v prostoru (tako, da se lahko vidi očesna zenica) potrjuje tehnično zahtevo, saj le kamera, ki omogoča ostro fokusiranje odločujočemu omogoča vpogled na vse dogajanje v prostoru, kar za sprejem odločitve v sporu ni neznatnega pomena.
Ker vlagatelj ni uspel dokazati, da je zahteva naročnika po 12x optičnem zoomu kamere prilagojena opremi za zvočno snemanje ter da je naročnikova zahteva pretirana, je Državna revizijska komisija revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.



Ad.10)
Nadalje vlagatelj navaja, da naročnik ni odgovoril na vlagateljevo vprašanje, kdo bo skrbel za varnost posnetega na DVD snemalnik, kar kandidata spravlja v položaj, ko poslovno gledano ne more prevzeti tveganja za sistem s tako resnimi varnostnimi pomanjkljivosti.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj naročniku dne 10.06.2010 zastavil vprašanje, kakšen je namen zahteve po osmih DVD snemalnikih za razpravne dvorane in kako bo naročnik zagotovil, da DVD predvajalnika ne bo nekdo izrabil in skrivoma posnel zaslišanje. Naročnik mu je odgovoril z dopisom, z dne 11.06.2010, kjer je navedel, da DVD snemalnik omogoča takojšnjo izdelavo kopij, saj prenašanje podatkov iz centralnega snemalnega strežnika preveč obremenjuje linije.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljeva revizijska navedba ne nanaša na samo zahtevo po DVD predvajalnikih, pač pa na vprašanje, kdo bo skrbel za varnost materiala posnetega z DVD predvajalnikom oziroma, kdo nosi tveganje, če se zlorabi. Državna revizijska komisija po pregledu razpisne dokumentacije ugotavlja, da se z 29. členom Vzorca pogodbe izbranega ponudnika (najemodajalca) zavezuje k spoštovanju pravil Pravilnika o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov, ki ga je sprejel naročnik ter določil Zakona o varstvu podatkov. Hkrati se najemodajalec zavezuje, da ne bo razkril ali kako drugače obdeloval podatkov, do katerih lahko dostopa kot najemodajalec sistema.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da se določbe v zvezi s spoštovanjem pravil o varstvu podatkov nanašajo na ravnanja najemodajalca/izbranega ponudnika glede vestnega varovanja podatkov, to pa ne obsega tudi ravnanj, ki presegajo takšna ravnanja izvajalca s posnetim gradivom in imajo znake zlorabe videosistema. V kolikor bi bil material posnet z DVD napravo zlorabljen oziroma zlorabljena sama uporaba DVD snemalnika, to ne predstavlja ravnanja, za katero bi v okviru zaveze izvajalca k vestnemu ravnanju s posnetimi osebnimi podatki odgovornost avtomatično pripisali izvajalcu. Povedano drugače. Morebitno zlorabo uporabe DVD snemalnika oziroma materiala posnetega z DVD snemalnikom bi bilo potrebno ugotavljati v vsakem konkretnem primeru in se izvajalčeva zaveza s skrbnemu ravnanju z osebnimi podatki avtomatično ne razširja na tovrstna ravnanja. Ker ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik ponudnike s podpisom pogodbe zavezal k odgovornosti k ravnanjem, ki imajo znake kaznivega dejanja (kar niti ne sme) je Državna revizijska komisija obravnavano navedbo zavrnila kot neutemeljeno.



Ad.11)
Državna revizijska komisija se ni spustila v meritorno presojo revizijske navedbe, da je zahteva po krmilnem sistemu s točno določenimi merami in ločljivostjo diskriminatorna in prilagojena točno določenemu proizvajalcu. Namreč skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu mora tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze, dejstvo pa mora zatrjevati jasno, določno in konkretno, ter ne zgolj pavšalno ali v obliki hipotetičnih domnev ali prepričanj. Vlagatelj zgolj zatrjuje domnevno diskriminatornost krmilnega sistema, za svojo pavšalno trditev pa ni ponudil dejstev, niti ni za to ponudil ali predlagal nobenih dokazov, na podlagi katerih bi Državna revizijska komisija lahko preizkusila zakonitost naročnikovega domnevno nezakonitega ravnanja, zato je zaključila, da s tem povezanih revizijskih očitkov ni mogoče meritorno presoditi in navedbo zavrnila kot neutemeljeno.


Ad.12)
Revizijska navedba je tudi, da naročnik ni podal zahtev glede centralnega snemalnega sistema (pravila dostopa, snemanja, hranjenja, arhiviranja in prikazovanja zapisov), kar po vlagateljevemu mnenju omogoča zlorabo in nepopravljivo škodo udeležencu zaslišanja, sodišču in ponudniku videokonferenčne opreme, ki bi moral po določilih vzorca pogodbe za to prevzeti odgovornost.
Pred presojo navedbe, da bi bil moral ponudnik skladno z vzorcem pogodbe sprejeti odgovornost za morebitno zlorabo centralnega snemalnega sistema, Državna revizijska komisija po pregledu razpisne dokumentacije ugotavlja, da se s centralnim snemalnim sistemom začasno hranijo podatki in ne arhivirajo (torej domnevno pomanjkljivo podane zahteve naročnika glede dostopa, hranjenja, arhiviranja), zato zavrača vlagateljev očitek o neopredelitvi centralnega snemalnega sistema. Glede odgovornosti za morebitno zlorabo centralnega snemalnega sistema, pa Državna revizijska komisija enako kot v Ad.10) obrazložitve tega sklepa, poudarja, da vsakršna morebitna zloraba sistema presega stopnjo odgovornosti izvajalca iz 29. člena Vzorca pogodbe in se odgovornost za zlorabo presoja v vsakem posamičnem primeru. Iz razpisne dokumentacije ne izhaja (pa tudi ne sme) odgovornost za zlorabo centralnega snemalnega sistema (ki naj bi bila posledica naročnikove neopredelitve), zato je Državna revizijska komisija obravnavano navedbo zavrnila kot neutemeljeno.


Ad.13)
Slednja revizijska navedba glede tehničnih specifikacij je očitek naročniku, da so zahteve po ročnem vrtenju kamer, približevanju posnetka in preklapljanju mikrofonov v nasprotju z enostavnostjo uporabe in bi bilo samodejno delovanje sistema primernejše, hkrati pa želi naročnik s tovrstnimi tehničnimi specifikacijami neupravičeno izločiti vse ostale ponudnike (razen ponudnika, ki je bil izbran v postopku za najem zvočnega snemanja).
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 3.1.3. Enostavnost uporabe zapisal: "Upravljanje mora biti v največji možni meri enostavno in omogočiti uporabnikom po usposabljanju samostojno uporabo videokonferenčne opreme in sistema s čim manj dodatne pomoči osebja za tehnično podporo. Enostavnost mora biti v največji meri razvidna tudi po povezovanju z drugimi lokacijami preko videokonferenčnega sistema ali priklicem različnih prednastavljenih kombinacij nastavitev sistema na posameznih lokacijah (glede na vrsto postopka, število udeležencev, postavitev opreme, ipd.).".
Naročnik je kot vodilo pri upravljanju videokonferenčne opreme opredelil enostavnost upravljanja. To vodilo pa ne izključuje specifičnih potreb naročnika za delovanje sistema v posameznem segmentu. Naročnik je očitno ocenil, da ročno krmiljenje kamere pri plazma zaslonu, približevanje posnetka in ročno preklapljanje mikrofonov zagotavlja funkcionalnost sistema, ki mu je za uspešno delovanje videosistema očitno pomembnejša od same enostavnosti uporabe sistema. Naročnik ima pravico, da določi razpisno dokumentacijo skladno s svojimi potrebami, pri čemer je omejen da z določili ne povzroča neenakopravnosti ponudnikov. Vlagateljeva navedba se nanaša zgolj na opredelitev nekaterih zahtev v nasprotju z enostavnostjo uporabe, ne pa na morebitno nezakonitost teh določil, zato je Državna revizijska komisija ob upoštevanju pravice naročnika, da sam določil razpisno dokumentacijo skladno s potrebami (pri čemer je seveda omejen s kogentnimi določili ZJN-2), revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.



Ad.14.)
V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in 50. členom ZJN-2, z dopisom z dne 16.06.2010, v katerem je spremenil obseg posredovanj in prisotnosti kadrov, naknadno spremenil zahteve, kar bistveno vpliva na izračun ponudbene vrednosti, to pa onemogoča pripravo popolne ponudbe v predvidenem roku.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik dne 16.06.2010 kandidatom poslal dopis, v katerem pojasnjuje, da je "po ponovni proučitvi potreb po uporabi videokonferenc ugotovil, da bo v času najema na vseh sodiščih skupaj ter v zavodu izvedenih približno 400 videokonferenc. To pomeni, da mora biti v teh primerih prisoten strokovni kader kandidata. Zahteve za prisotnost strokovnega kadra na centrih za socialno delo ostaja ista. Kandidat bo moral tudi v primerih, da bo v času najema več videokonferenc, kot smo ocenili, zagotoviti prisotnost tehničnega osebja.".
Državna revizijska komisija po pregledu razpisne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik v točki 6. Vzdrževanje zapisal: "V sklopu vzdrževanja sistema bo izbrani kandidat izvajal intervencijsko in sistemsko vzdrževanje. Prav tako bo izbrani izvajalec moral zagotoviti pristnost strokovnjaka pri vsaki vzpostavitvi videokonferenčne povezave, ki jo bo izvajalo sodišče oz. na zahtevo sodišča ter na vsaki lokaciji prvih 20 x vzpostavitev.".
Naročnik je v razpisni dokumentaciji podal zahtevo, da mora izvajalec v okviru sistemskega in intervencijskega vzdrževanja nuditi prisotnost pri vsaki vzpostavitvi videokonferenčne povezave, na drugih lokacijah (torej centri za socialno delo in zavodi za prestajanje kazni) pa prvih 20 vzpostavitev. Ugotoviti gre, da je naročnik že v razpisni dokumentaciji predvidel potrebo po obvezni pristnosti izvajalčevega strokovnega kadra ob vzpostavitvi sistema na sodiščih (ki ga numerično ni opredelil) in na drugih lokacijah pa pri prvih 20 vzpostavitvah.
Z dopisom, z dne 16.06.2010 je naročnik podal grobo oceno o številu vzpostavitev videokonferenc na sodiščih do konca najemnega razmerja, torej okvirno 7 vzpostavitev videokonferenc na mesec. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s tem, ko je podal oceno števila vzpostavitev videokonferenc na sodiščih le pojasnil že zapisano zahtevo po obvezni prisotnosti strokovnega kadra, ni pa mogoče ugotoviti, da bi bil s tem, ko je zahtevo numerično opredelil spremenil samo zahtevo po prisotnosti strokovnega kadra ob vzpostavitvi. Državna revizijska komisija pripominja, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila vodi s konkurenčnim dialogom in bi lahko kandidati, v kolikor ne bi imeli predstave o tem, koliko vzpostavitev videokonferenc se pričakuje na sodiščih to izvedeli tekom druge faze postopka. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije vlagatelj (niti ostali kandidati) ni izpostavil vprašanja o številu vzpostavitev videokonferenc na sodiščih, iz česar gre razbrati, da bodisi število prisotnosti strokovnega kadra ob vzpostavitvi videokonferenc nima znatnejšega vpliva na podajo končne ponudbe, bodisi, da so kandidati imeli predstavo o okvirnem številu vzpostavitev videokonferenc.

Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik s tem, ko je dne 16.06.2010 (pet dni pred rokom za oddajo ponudb) podal okvirno oceno števila vzpostavitev videokonferenc na sodiščih zgolj decidiral že podano zahtevo razpisne dokumentacije, ne pa tudi spremenil ali dopolnil razpisno dokumentacijo. Zaradi navedenega je potrebno vlagateljev očitek, da je naročnik z dopisom spremenil ali dopolnil razpisno dokumentacijo tako, da bi bil moral skladno z 2.4. točko razpisne dokumentacije in ob upoštevanju določil 50. člena ZJN-2 rok za pripravo popolne ponudbe, zavrniti. Ne gre pa zanemariti dejstva, da je naročnik rok za oddajo ponudb, ki je bil sprva določen na dan 16.06.2010, z dopisom z dne 15.06.2010 prestavil na dan 21.06.2010, istega dne (torej 15.06.2010) pa je kandidatom poslal še dopis, v katerem je sprva podal oceno o 1x vzpostavitvi videokonference na mesec na sodiščih, to oceno, pa je naslednjega dne spremenil v število 7 vzpostavitev videokonferenc na mesec. Tako kljub dejstvu, da Državna revizijska komisija ocenjuje, da z dopisom sploh ni prišlo do spremembe oziroma dopolnitve razpisne dokumentacije ne zdrži niti vlagateljev očitek, da (ob tezi, da je prišlo do spremembe/dopolnitve razpisne dokumentacije) naročnik ni oziroma bi moral podaljšati rok za oddajo ponudb.
Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.


Ad.15)
Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost navedbe, da je naročnik z vsebino 2.6. točke razpisne dokumentacije Prekinitev postopka kršil določilo tretjega odstavka 80. člena ZJN-2.
V 2.6. točki razpisne dokumentacije je določeno: "Naročnik si pridržuje pravico, da lahko na podlagi lastne odločitve postopek javnega naročanja kadarkoli prekine, ne da bi pri tem moral navajati kakšne posebne razloge ali bi moral svojo odločitev obrazložiti. Naročnik bo o prekinitvi obvestil vse kandidate in jim ne bo povrnil nobenih stroškov, ki so jih imeli s pripravo ponudbe. Kandidati se z oddajo ponudbe izrecno odpovedujejo vsem morebitnim odškodninskih zahtevkom, ki bi lahko izvirali iz prekinitve postopka oddaje javnega naročila.".
V sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik zapisal, da se omenjeno določilo razpisne dokumentacije nanaša na obveznost naročnika iz 79. člena, da po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji javnega naročila v roku 60 dni. Naročnik pojasnjuje, da se prekinitev tako dejansko nanaša na začasno prekinitev postopka oddaje javnega naročila, ne pa na postopek oddaje javnega naročila z institutom prekinitve oziroma zaključitve postopka, zato o začasni prekinitvi postopka ni dolžan podati posebne obrazložitve. Hkrati pa naročnik navaja, da je bil vlagatelj z določili o prekinitvi postopka seznanjen v prvi fazi konkurenčnega dialoga.

Uvodoma je Državna revizijska komisija preverila, ali se je vlagatelj seznanil z določili o prekinitvi postopka že s prejemom razpisne dokumentacije, z dne 22.09.2009 in je v pravici do vložitve pravnega sredstva v tej fazi (torej po prejemu končne razpisne dokumentacije) prekludiran.
Iz razpisne dokumentacije, z dne 22.09.2009, s katero je naročnik ponudnike povabil k oddaji prijav za spoznanje sposobnosti je 2.6. zapisano: "Naročnik si pridržuje pravico, da lahko na podlagi lastne odločitve postopek javnega naročanja kadarkoli prekine, ne da bi pri tem moral navajati kakšne posebne razloge ali bi moral svojo odločitev obrazložiti. Naročnik bo o prekinitvi I. faze obvestil vse kandidate in jim ne bo povrnil nobenih stroškov, ki so jih imeli z oddajo svoje prijave. Gospodarski subjekt se z oddajo ponudbe izrecno odpovedujejo vsem morebitnim odškodninskih zahtevkom, ki bi lahko izvirali iz prekinitve postopka oddaje.".
V razpisni dokumentaciji, z dne 22.09.2009 je naročnik institut prekinitve postopka vezal na oddajo same prijave, v končni razpisni dokumentaciji pa na postopek od priznanja kandidature do prejema same ponudbe, zato ni mogoče ugotoviti, da je vlagatelj v pravici do ugovarjanja nezakonitosti tega določila prekludiran. Iz tega razloga je Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja meritorno obravnavala.
Državna revizijska komisija zavrača argumentacijo naročnika, da se sporno določilo razpisne dokumentacije nanaša zgolj na začasno zaustavitev. Prvi odstavek 79. člena ZJN-2, ki naročniku napotuje, naj od pregleda in ocenjevanja ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni sprejme odločitev o oddaji javnega naročila. Rok iz 79. člen je instrukcijske narave in naročnikova morebitna prekoračitev tega roka ni sankcionirana. Posledično so vsakršna določila naročnika v zvezi s postopkom sprejema nepotrebna in nesmiselna. Ker določilo ni jasno zapisano, da se nanaša le na postopkovno odločitev naročnika in se vsebina določila, lahko razteza tudi na primer vsebinske prekinitve postopka, torej prekinitve postopka in zavrnitve vseh ponudb iz 80. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija naročnikovi argumentaciji ni sledila.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da citirano določilo razpisne dokumentacije vsebuje tako določila v zvezi s prekinitvijo postopka, kakor tudi določilo v zvezi z zavrnitvijo vseh ponudb. Namreč naročnik je predvidel, da lahko kadarkoli prekine postopek, vendar pa se z zapisom, da se kandidati z oddajo ponudbe izrecno odpovedujejo morebitnim odškodninskim zahtevkom faza prekinitve postopka nanaša na fazo po oddaji ponudb, torej na zavrnitev vseh ponudb.
V drugem odstavku 80. člena ZJN-2 je določeno, da lahko naročnik kadarkoli prekine postopek oddaje javnega naročila. Prekinitev postopka oddaje javnega naročila je eden izmed načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejšega ponudnika. Takšno razumevanje obravnavanega instituta, ob siceršnjem neobstoju določb, ki bi v ZJN-2 izrecno urejale prav to vprašanje, izhaja že iz ureditve postopkov javnega naročanja v tem predpisu, s katero institut prekinitve postopka v smislu zgolj začasne zaustavitve ni združljiv (glej npr. določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-2). Dejstvo, da prekinitev postopka pomeni zaključek postopka oddaje javnega naročila, izhaja tudi iz četrtega odstavka 24. člena ZJN-2, ki sicer ureja zgolj točno določeno (s predmetno zadevo nepovezano) situacijo in v katerem je določeno, da mora naročnik v primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega naročila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, javno naročanje prekiniti in začeti nov postopek. Takšno razumevanje obravnavanega instituta je v svojih odločitvah že sprejela tudi Državna revizijska komisija (glej npr. sklep Državne revizijske komisije št. 018-168/2007 in 018-157/2008). Ker gre institut prekinitve postopka obravnavati kot zaključek oz. konec postopka oddaje javnega naročila, gre torej za vsebinsko, in ne za postopkovno odločitev.
Zavrnitev vseh ponudb je urejena v tretjem odstavku 80. člena ZJN-2, kjer je določeno, da lahko naročnik zavrne vse ponudbe, o čemer mora takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek, ter obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ. Navedeno odločitev mora poslati tudi v objavo na portal javnih naročil. Vendar se dolžnost obvestitve ponudnikov in navedbe razlogov za odločitev ne zahteva zgolj v primeru zavrnitve vseh ponudb, pač pa tudi v primeru prekinitve postopka. Načelo transparentnosti iz 8. člena ZJN-2 v najširšem smislu zahteva polno preglednost vodenja postopkov oddaje javnih naročil, kar nedvomno vključuje tudi zahtevo po tem, da morajo biti vsi sodelujoči ponudniki na enak način seznanjeni z vsemi pomembnimi dejstvi, dejanji in/ali odločitvami naročnika v konkretnem postopku, odločitve naročnika pa obrazložene. Odločitev o prekinitvi postopka po drugem odstavku 80. člena ZJN-2 predstavlja eno od pomembnih vsebinskih odločitev v postopku, s katero naročnik v primeru, kadar jo sprejme po prejemu ponudb, v vsakem primeru poseže v položaj ponudnikov, ki so se predhodno že angažirali s pripravo svojih ponudb in se predstavili na javnem odpiranju ponudb. Naročnik zato s prekinitvijo postopka povzroči povsem enake posledice kot v primeru zavrnitve vseh ponudb, zaradi česar je treba ponudnikom zagotoviti pravno varstvo. Zagotavljanje pravice do pravnega varstva je možno le s spoštovanjem načela transparentnosti in navedbo razlogov, ki predstavljajo podlago za sprejem različnih naročnikovih vsebinskih odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

V predmetni razpisni dokumentaciji se je hotel naročnik z določilom iz 2.6. točke razpisne dokumentacije obveznosti podaje razlogov in utemeljitve odločitve o prekinitvi postopka in zavrnitvi vseh ponudb izogniti kar, upoštevajoč zgoraj navedeno, nasprotuje določilom ZJN-2. Državna revizijska komisija sledi navedbi vlagatelja, da je obravnavano določilo v zvezi s prekinitvijo postopka in zavrnitvijo vseh ponudb v nasprotju z načelom transparentnosti in določilom 80. člena ZJN-2, zato ga razveljavlja.
Državna revizijska komisija je vlagateljevo navedbo spoznala kot utemeljeno in je sporno določilo razpisne dokumentacije razveljavila.
Državna revizijska komisija še dodaja, da mora naročnik v primeru, da bo postopek oddaje javnega naročila prekinil ali zavrnil vse prispele ponudbe ravnati po določilu 80. člena ZJN-2 ob upoštevanju načela transparentnosti iz 8. člena ZJN-2.



Ad.16)
Državna revizijska komisija je meritorno presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik z določilom, da je postopek preveritve ponudb tajen, kršil določilo 22. člena ZJN-2 v povezavi s kršitvijo temeljnega načela transparentnosti in onemogočil uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva.
Naročnik je točki 2.7. točki razpisne dokumentacije zapisal: "Postopek preveritve ponudb (preveritev formalne popolnosti, pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudb) je tajen in ga izvede strokovna komisija naročnika.".
Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je postopek preveritve prispelih ponudb popolnoma v domeni naročnika in predstavlja interno opravilo naročnikove strokovne komisije. Naročnik skladno z 79. členom ZJN-2 po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi.
Državna revizijska komisija poudarja, da po prejemu ponudb sprejem odločitve o oddaji javnega naročila predstavlja tisto ravnanje naročnika, ki je za posameznega ponudnika ključnega pomena. Ko naročnik sprejme odločitve o oddaji javnega naročila imajo ponudniki možnost, da zahtevajo vpogled v spisovno dokumentacijo, ponudbe in zahtevajo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila oziroma lahko neposredno vložijo pravno sredstvo pri naročniku. Faza po prejemu ponudb in pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pa je v izključni pristojnosti naročnika. Učinkovito pravno varstvo je v ZJN-2 zagotovljeno z zgoraj predstavljenimi instituti, zato vlagateljeva navedba o javnosti postopka ocenjevanja ponudb iz razloga uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva ni smiselna. Sam vlagatelj se sklicuje na kršitev 22. člena ZJN-2, katerega namen je ravno v varstvu podatkov, ki izhajajo iz ponudb in spisovne dokumentacije (prvenstveno varovanje poslovnih skrivnosti in tajnih podatkov) in bi bilo onemogočeno ravno s prisotnostjo javnosti na pregledu in ocenjevanju ponudb.
Upoštevajoč zapisano je Državna revizijska komisija vlagateljevo navedbo zavrnila kot neutemeljeno.



Ad.17)
Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik z določitvijo merila najugodnejše ponudbe po formuli 60 x (C1/C1p) + 40 x (C2n/C2p) nasprotuje 10. členu ZJN-2 in neupravičeno omejuje ponudnike.
Iz (prve) razpisne dokumentacije, z dne 22.09.2009, izhaja sledeča opredelitev merila: "Naročnik bo izvajalca po prejemu in pregledu končnih ponudb v skladu z osmim odstavkom 27.člena ZJN-2 izbral na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe in sicer bo izbran kandidat, ki največje število točk ob uporabi formule:
60 x (C1/C1p) + 40 x (C2n/C2p)
"C1"= skupna ponudbena cena (z DDV), ki zajema ceno vzpostavitve sistema in ceno najema sistema od trenutka vzpostavitve do izteka najema (tj. do 30.06.2015)
"C2"= cena odkupa celotnega sistema po izteku najema z DDV*
Pripona "p"= cena konkretnega kandidata (z DDV)
Pripona "n"= najnižja ponujena cena izmed vseh kandidatov
* naročnik si po svoji volji pridržuje pravico do odkupa opreme po 30.06.2015 po ceni odkupa, ki jo kandidat predloži v svoji ponudbi; odkup opreme ni predmet tega javnega naročila.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v prvi razpisni dokumentacij, s katero je zainteresirane ponudnike povabil k oddaji prijave zapisal, da bo izbral ponudnika na podlagi merila po zgoraj zapisani formuli. Naročnik je merilo jasno opredelil in obtežil. Zahteva, da naročnik poda merilo v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, ga opiše in ovrednoti izhaja tudi iz določila 4. odstavka 48. člena ZJN-2. Upoštevajoč isto določilo ZJN-2 se merila po objavi ne smejo več spreminjati, naročnik pa mora uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Za konkurenčni dialog četrti odstavek 48. člena dopušča, da naročnik v opisnem dokumentu opiše in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti mora naročnik v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. To naročniku dopušča, da v opisnem dokumentu navede merila od najbolj pomembnega do najmanj pomembnega, katera pa v nadaljnji fazi v duhu varovanja enakopravnosti ponudnikov ne sme več spreminjati. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v prvem dokumentu, s katerim je zainteresirane ponudnike povabil k oddaji prijav (razpisna dokumentacija, z dne 22.09.2009) jasno določil in otežil merilo. Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo pa v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb. Vlagatelj bi moral skladno z navedenim določilom zahtevek za revizijo, v katerem bi oporekal postavljenemu merilu ugovarjati najpozneje do roka za oddajo prijave, to je do dne 05.11.2009. Vlagatelj bi moral zoper določeno merilo ugovarjati do tega dne, zato je skladno z določilom 12. člena ZRPJN potrebno ugotoviti, da je njegova revizijska navedba prepozna in je vlagatelj do pravice do uveljavljanja pravnega varstva v tem segmentu prekludiran. Iz tega razloga Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja ni meritorno presojala.

Zgolj v pojasnilo Državna revizijska komisija dodaja, da lahko ponudnik/kandidat po prejemu končne razpisne dokumentacije ugovarja zoper vsa pozneje dodana, spremenjena in predrugačena določila razpisne dokumentacije. Zoper določila, ki so ostala nespremenjena glede na predhodni naročnikov dokument pa ponudnik v svoji pravici do vložitve pravnega sredstva ni prekludiran, le v kolikor dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom prekluzivnega roka. Namreč določilo 6. odstavka 12. člena ZRPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. To pomeni, da v kolikor bi se tekom postopka konkurenčnega dialoga izkazalo, da je določilo iz prvotne razpisne dokumentacije postalo sporno zaradi razlogov, ki jih objektivno ni bilo mogoče ugotoviti/napovedati že pred rokom za oddajo prijav je mogoče spoznati, da zahtevek za revizijo zoper domnevno nezakonito določilo razpisne dokumentacije ni vložen prepozno. Seveda je takšna ugotovitev mogoča le ob izpolnjeni predpostavki, da je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (pred rokom za oddajo končne ponudbe) ter, da vlagatelj dokaže, da pozneje nastale nezakonitosti (ponovno zapisane) določbe razpisne dokumentacije ni bilo objektivno mogoče ugotoviti pred pretekom roka za oddajo prijav oziroma 10 dni po prejemu (prve, opisne) razpisne dokumentacije. Ublažitev pravila o prekluziji izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C 241/07 Lämmerzahl GmbH, kjer se je sodišče izreklo, da potek prekluzivnega roka ne sme biti omejujoč za uveljavitev pravnega varstva, kadar gre za okoliščine, ki se teoretično lahko pojavijo le v kasnejši fazi postopka oddaje javnih naročil po obdobju, določenem s prekluzivnim rokom.
V konkretnem postopku oddaje javnega naročila se je vlagatelj z opisanim merilom seznanil ob prejemu razpisne dokumentacije, z dne 22.09.2009, v zahtevku za revizijo, z dne 17.06.2010 pa ne zatrjuje in dokazuje, da razlogov na podlagi katerih ocenjuje merilo kot nezakonito objektivno ni bilo mogoče poznati pred potekom roka za oddajo ponudb. Kot že zapisano, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v pravici do ugovarjanje zoper postavljeno merilo prekludiran.

Ad.18)
Državna revizijska komisija je presojala vlagateljevo navedbo o nezakonitosti vsebine 14. člena Vzorca pogodbe.
Uvodoma Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je Vzorec pogodbe sestavni del končne razpisne dokumentacije. V 14. členu Vzorca pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije je zapisano: še najmanj 10 (deset) let po prenehanju najema se najemodajalec zaveže najemniku nuditi vzdrževanje sistema, v celoti ali delno, najmanj 30 (trideset) odstotkov ceneje od primerne cene za tovrstno vzdrževanje. Najemnik lahko pravico iz tega odstavka izkoristi tako, da sklene pogodbo o vzdrževanju sistema.
Iz citiranega določila Vzorca pogodbe izhaja, da se mora izbrani ponudnik zavezati, da bo še 10 let po preteku najemnega razmerja, ki je predmet tega javnega naročila, nudil vzdrževanje odkupljene opreme.
Državna revizijska komisija poudarja, da ima najemna pogodba materialnopravno podlago v Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju: OZ). Eno izmed temeljnih načel obligacijskega prava je načelo prostega urejanja pogodbenih razmerij. Skladno s tem načelom pogodbene stranke avtonomno oblikujejo svojo voljo, ki pa ne sme biti v nasprotju z ustavo, prisilnim predpisom in moralo (3. člen OZ). Prisilni predpis na področju javnih naročil na nacionalni ravni predstavlja ZJN-2. ZJN-2 v 14. točki prvega odstavka 2. člena opredeljuje pogodbo o izvedbi javnega naročila kot odplačno pogodbo med enim ali več ponudniki ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobav blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom zakona. Iz zakona pa ne izhaja nikakršna prepoved naročniku, da v pogodbi opredeli določila, za katera ocenjuje, da so za izvedbo javnega naročila pomembna.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo prereka, da je zadevno določilo pogodbe nemogoče, saj je tipična življenjska oprema 5 do 7 let, naročnik pa ocenjuje dobo na 15 let, hkrati pa 30% nižja cena od primerne cene za tovrstno vzdrževanje ne more biti določena s strani naročnika, niti ponudniki ne morejo pokriti svojih stroškov. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala, predstavlja pogodba o javnem naročilu odplačno pogodbo med strankama pogodbe, kjer stranki samostojno oblikujejo svojo voljo (ob upoštevanju prepovedi iz 3. člena OZ). Tako ima naročnik možnost, da postavi zahteve, da za katere ocenjuje, da so za oddajo javnega naročila pomembni. Ponudniki pa imajo možnost, da se z določili strinjajo in pogodbo v primeru izbora podpišejo, lahko pa na pristojne organe naslovijo pravno sredstvo.
Ker ZJN-2 naročniku ne prepoveduje določitve prerekanega člena pogodbe, Državna revizijska komisija vlagateljevi navedbi ni sledila.


Ad.19)
Vlagatelj zatrjuje, da je določilo razpisne dokumentacije iz točke 2.9. Odločitev o oddaji javnega naročila nezakonit in nasprotuje 110. členu ZJN-2.
Iz 2.9. točke razpisne dokumentacije izhaja: V primeru, da izbrani kandidat po pozivu ne podpiše pogodbe, lahko naročnik sklene pogodbo z naslednjim kandidatom, uvrščenim na drugo mesto glede na ocenjevalno lestvico in katera ponudba je popolna oziroma, če je to ni mogoče, z morebitnim kandidatom uvrščenim na tretje mesto, itd.
S citiranim določilom razpisne dokumentacije si je naročnik pridržal možnost, da v primeru nesklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom pogodbo lahko sklene z naslednjim kandidatom, ki se je glede na merilo uvrstil nižje na ocenjevalni lestvici. Sledeč temeljnemu načelu učinkovitosti in uspešnosti je v primeru nesklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom sklenitev pogodbe z naslednjim ponudnikom na ocenjevalni listi, ki je bil izbran v zakonitem postopku smiselna. Poudariti pa gre, da je naročnik zavezan izpeljati postopek oddaje javnega naročila skladno s predpisi ZJN-2 (kar navaja tudi sam v točki 1.3. razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjeno določilo razpisne dokumentacije ne izključuje uporabe določil ZJN-2, pri čemer pa izpostavlja, da mora naročnik ob postopanju po pravilih ZJN-2 pred izborom (novega) najugodnejšega ponudnika, uvrščenega na nižje mesto na ocenjevalni lestvici sprejeti odločitev o oddaji javnega naročila, jo obrazložiti in o njej obvestiti vse ponudnike, pred podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom pa počakati na pravnomočnost te odločitve. To pomeni, da mora naročnik skladno z določili ZJN-2 notificirati odločitev o oddaji javnega naročila in ponudnikom omogočiti morebitno uveljavljanje pravnega varstva (na podlagi poziva izdati obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila in omogočiti vpogled v ponudbe).
Državna revizijska komisija ocenjuje, da 2.9. točka razpisne dokumentacije ni v nasprotju z določili ZJN-2, mora pa naročnik postopek sklenitve pogodbe z nižje uvrščenim ponudnikom vsebinsko in procesno napolniti z določili kot izhajajo iz ZJN-2.
Vsled navedenega je Državna revizijska komisija obravnavano revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.
Ad.20)
Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je omogočil, da lahko ponudbo predloži več kandidatov skupaj kot skupina ponudnikov. S tem je omogočil spremembo priznanja sposobnosti, ki pa po priznanju sposobnosti v prvi fazi ni več mogoča.
Naročnik je v 3.5. razpisne dokumentacije zapisal, da lahko "ponudbo predloži več kandidatov skupaj kot skupina ponudnikov (partnerjev). Če je taka skupina in njihova ponudba izbrana kot najugodnejši kandidat, morajo ob sklenitvi pogodbe obvezno predložiti pisni akt o skupni izvedbi javnega naročila (npr. pogodbo o sodelovanju). V nasprotnem primeru pogodba ni veljavno sklenjena. Akt mora biti preložen v originalu ali kot overjena kopija in mora vsebovati:
- navedbo vseh partnerjev, ki so bili navedeni v ponudbi,
- navedbo odgovornih predstavnikov partnerjev za izvajanje pogodbe
- navedbo glede neomejene solidarne odgovornosti vseh partnerjev za izvedbo del po pogodbi.
Dogovor o skupne nastopu mora biti datiran, podpisati in žigosati ga morajo vsi partnerji, veljati pa mora ves čas izvajanja pogodbe o oddaji javnega naročila.".
Določilo tretjega odstavka 4. člena ZJN-2 določa, da lahko skupine gospodarskih subjektov predložijo ponudbo ali se prijavijo za kandidate. Naročnik od teh skupin ne sme zahtevati, da se povežejo v kakršno koli pravno formalno obliko, vendar lahko za izvedbo naročila od izbrane skupine zahteva predložitev ustreznega akta o skupni izvedbi naročila (na primer pogodbe o sodelovanju), če je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila. Na podlagi tega določila je ponudnikom omogočeno, da oddajo skupno ponudbo oziroma v postopku konkurenčnega dialoga ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti skupno prijavo. Državna revizijska komisija izpostavlja, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila vodi po postopku konkurenčnega dialoga v treh fazah. Naročnik je v opisni razpisni dokumentaciji, z dne 22.09.2009, s katero je gospodarske subjekte pozval k oddaji prijave za ugotovitev spodobnosti omogočil oddajo skupne prijave (3.7. točka razpisne dokumentacije, z dne 22.09.2009). V njej je naročnik zapisal, da lahko prijavo predloži skupina ponudnikov, ki mora v kolikor bo izbrana ob koncu III. faze konkurenčnega dialoga kot najugodnejši ponudnik, ob sklenitvi pogodbe predložiti pisni akt o skupni izvedbi javnega naročila. Naročnik je že v prvi fazi konkurenčnega dialoga od skupine prijaviteljev zahteval, da ob morebitnem izboru kot najugodnejši ponudnik predloži akt o skupni izvedbi javnega naročila. Naročnik pa je z razpisno dokumentacijo, z dne 22.09.2009 navedel (in izvedel), da v primeru skupne prijave oz. prijave s podizvajalci vodilni partner oziroma glavni prijavitelj najprej predloži svoj posamezni dokument, ki je del dokumentacije ter takoj za njih dokument partnerja oziroma podizvajalca (točka 3.1. Oblika prijave). Namreč naročnik je izkazovanje pravne sposobnosti zahteval od vsakega partnerja posebej (OBR- 8,OBR-9, OBR-10), za izpolnjevanje ekonomskih pogojev- za ugotovitev finančnega zavarovanja (OBR-14 in OBR- 14), izjave o sposobnosti (OBR-13) in izkazovanje referenc pa bodisi izpolnjevanje pogoja vseh partnerjev skupaj, bodisi samo s strani vodilnega partnerja. Tako je naročnik na podlagi oddaje skupne prijave skupini ponudnikov priznal sposobnosti in nadaljeval s postopkom dialoga. Naročnik je v končni razpisni dokumentaciji podal določilo o možnosti oddaje skupne ponudbe, pri čemer se po navedbah naročnika to določilo nanaša na tiste skupine ponudnikov, ki jim je v prvi fazi priznal sposobnost, ne pa na možnost, da ponudniki ob oddaji ponudbe podajo skupno ponudbo z gospodarskimi subjekti, ki niso sodelovali v prvi fazi in katerim naročnik ni priznal sposobnosti. Državna revizijska komisija sledi argumentaciji naročnika, ob tem pa izpostavlja proces konkurenčnega dialoga, kjer je namen prve faze v priznanju sposobnosti prijaviteljem z namenom zoževanja števila ponudnikov, tako da le-ti pridobijo status kandidata za fazo dialoga, v končni fazi pa kandidati oddajo končno ponudbo. Iz celotne spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji z dne 22.09.2009 od (takrat) prijaviteljev zahteval, da v primeru, če je taka skupina in njihova ponudba ob koncu III. faze izbrana kot najugodnejši ponudnik, morajo ob sklenitvi pogodbe obvezno predložiti pisni akt o skupni izvedbi javnega naročila. Upoštevajoč, da lahko ponudbo oddajo le kandidati z že priznano sposobnostjo gre obravnavano določilo razumeti kot ponovitev določil iz prve razpisne dokumentacije, da lahko prijavitelji oddajo skupno prijavo na podlagi katere pridobijo status kandidata in v kolikor na podlagi dialoga ocenijo, da lahko, končno ponudb tudi skupaj oddajo. Ugotovitev, da naročnik ne razširja možnosti, da šele v tretjem postopku nastopijo skupni ponudniki, ki niso bili v prvi fazi spoznani kot kandidati in jim je bila priznana sposobnost, potrjuje tudi dikcija določbe 3.5, kjer je naročnik jasno zapisal, da lahko ponudbo predloži več kandidatov skupaj kot skupina ponudnikov. To nakazuje na to, da lahko skupno ponudbo oddajo le ponudniki, ki jim je naročnik po prvi fazi (ugotavljanju sposobnosti) priznal status kandidata. Naročnik je pri opisu oddaje skupne ponudbe v končni razpisni dokumentaciji ponovil zahtevo po predložitvi in vsebini skupnega akta. Na podlagi zapisanega Državna revizijska komisija zaključuje, da iz 3.5. točke razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik razširil možnost oddaje ponudnikom, ki jim naročnik priznal sposobnosti in statusa kandidata, zato je obravnavano revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.



Ad.21)
V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki naj velja do 29.08.2015 zahtevana za predolgo obdobje, kajti po navedbi vlagatelja nobena banka ne izda tako dolge bančne garancije.
Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v točki 4.9. zahteval, da mora kandidat v roku petih delovnih dneh od sklenitve pogodbe predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti izdano s strani banke, v višini 200.000,00 EUR. Garancija bo morala biti vnovčljiva do vključno 29.08.2015, če se rok za izvedbo naročila podaljša, bo potrebno temu primerno podaljševati veljavnost garancije. Enaka zahteva je določena tudi v 32. točki vzorca pogodbe. Za namen izkazovanja zahteve po naknadni predložitvi bančne garancije je naročnik predvidel OBR-10, ki ga morajo kandidati žigosati in parafirati ter predložiti ponudbi.
Državna revizijska komisija poudarja, da izdajajo banke bančno garancijo na podlagi finančnega položaja vsakega gospodarskega subjekta posebej, ki zanjo zaproša. Banka tako kot pri odobritvi vsakršnega posojila, tudi v primeru izdaje bančne garancije preveri finančni položaj gospodarskega subjekta in njegovo vrednost, poslovanje predhodnih let, zavarovanja, ki jo ponudi in sigurnost teh zavarovanj, skratka v skladu s svojo notranjo poslovno politiko preverijo, ali lahko posameznemu gospodarskemu subjektu izdajo bančno garancijo. V kolikor banke na podlagi lastnih preveritvenih kriterijev ugotovijo, da bančno garancijo lahko izdajo, jo tudi izdajo. Izdaja bančne garancije pa je v vsakem posameznem primeru vezana na finančno stanje prosilca in ne obstaja določena absolutna veljavnost trajanja bančne garancije. Z drugimi besedami. V kolikor banke ocenijo, da je gospodarski subjekt takšen, da bo v primeru vnočitve bančne garancije banki zagotovil pozitiven ekonomski izračun, banke izdajo bančno garancijo na zahtevano dolgo obdobje.
Vlagatelj navaja, da je preveril pri bankah in ugotovil, da se bančne garancije ne izdajajo za tako dolgo obdobje. Državna revizijska komisija ne izključuje, da je vlagatelj po preveritvi, ali bi mu banke izdale bančno garancijo z rokom veljavnosti do 29.08.2015 dobil negativen odgovor. Nikakor pa ni mogoče trditi, da banke generalno ne izdajajo bančnih garancij s petletno dobo veljavnosti, saj je kot že zapisano to pridržano odločitvi banke, da v skladu z lastno politiko oceni, ali gospodarskemu subjektu lahko izda zahtevano bančno garancijo. Vsled navedenega je Državna revizijska komisija revizijsko navedbo zavrnila kot neutemeljeno.


Ad.22)
Vlagatelj navaja, da so roki navedeni v razpisni dokumentaciji glede vzpostavitve sistema nekonsistentni, saj se pojavljajo datumi 30.09.2010, 16.09.2010, 31.08.2010 in 01.10.2010, kar ponudniku onemogoča predložitev popolne ponudbe.
Po pregledu iz razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nje resnično izhajajo različni datumi vzpostavitve sistema.
V točki 4.10. Opis sistema je zapisano: "Predlog terminskega načrta je mogoče tekom izvedbe projekta z izrecnim naročnikovim soglasjem uslajevati, ne glede na to pa je kandidat dolžan sistem vzpostaviti (namestiti celoten sistem in izvesti usposabljanje v dogovorjenem obsegu ter ga izročiti ponudnikom) najkasneje do 01.10.2010. Ta rok je za naročnika bistvenega pomena.". Enako opredelitev roka 01.10.2010 tudi s pristavkom, da je ta rok bistvena sestavina pogodbe, je naročnik navedel v 5. točki Vzorca pogodbe.
Iz 5. točke določil Opis sistema in tehnične specifikacije izhaja, da vzpostavitev sistema, brez usposabljanja, mora biti izvedena do 30.09.2010. S tem določilom je rok določen na dan 30.09.2010. Iz 7. člena vzorca pogodbe pa je naročnik zapisal: "Namestitev se izvaja v času od 15.07.2010 do 31.08.2010 oz. izven tega časa po dogovoru najemodajalca z uporabnikom.". To določilo gre razumeti v smeri priporočila, kdaj naj se izvaja montaža sistema, ne pa kot končni rok za vzpostavitev sistema. Na podlagi pregledu razpisne dokumentacija pa Državna revizijska komisija ne more potrditi datuma 16.09.2010, ki ga vlagatelj tudi navaja v zahtevku za revizijo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi določila 4.10. točke Opis sistema in 5. člena Vzorca pogodbe iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da je bistvenega pomena in bistvena sestavina pogodbe vzpostavitev sistema do roka 01.10.2010. V razpisni dokumentaciji se je očitno pojavila nedoslednost naročnika, vendar pa ta ne more imeti vpliva na zmožnost priprave in oddaje popolne ponudbe. Tudi iz Poročila izvajanja individualnih sestankov v drugem krogu konkurenčnega dialoga izhaja, da je naročnik kandidate obvestil, da se s podpisom najemne pogodbe zaveže, da bo sistem vzpostavil in izročil najemniku najkasneje do 01.10.2010. Nenazadnje je datum 30.09.2010 "strožji" glede vzpostavitve sistema in bi vlagatelj v kolikor bi sledil le datumu 30.09.2010 izpolnil naročnikovo zahtevo po vzpostavitvi do 01.10.2010.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je določitev roka kot bistvena sestavina na dan 01.10.2010 jasna in izključuje morebitne druge nedoslednosti naročnika v zvezi z določitvijo rokov, zato revizijski navedbi, da tovrstna določitev rokov onemogoča pripravo popolne ponudbe, ni sledila. Hkrati pa Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da pri izdaji nove razpisne dokumentacije, ki jo mora izdati zaradi drugih eklatantnih kršitev ZJN-2, v novi razpisni dokumentaciji popravi vse nedoslednosti v zvezi z opredelitvijo končnega roka za vzpostavitev sistema.



Ad.23)
Vlagatelj zatrjuje, da želi naročnik črpati investicijska sredstva iz sklada EU, katera pa iz razloga, ker najem videokonferenčne opreme ne predstavlja investicije, temveč po stroških spada med vzdrževanje ne bo pridobil. To predstavlja kršitev temeljnega načela gospodarnosti, določila Zakona o javnih financah ter pravil sofinanciranja iz skladov EU.
Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je skladno s 4. členom ZRPJN pristojna za zagotavljanje pravnega varstva ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Kršitve, ki jih navaja vlagatelj so izven domene postopka oddaje javnega naročila in kršitev določil o javnem naročanju (očitki se nanašajo na kršitve Zakona o javnih financah in pravil o sofinanciranjih iz skladov EU), zato se Državna revizijska komisija v okviru svojih pristojnosti do njih ne more opredeliti. V kolikor je vlagatelj mnenja, da je prišlo do kršitev pravil o financiranju, mora to uveljavljati pred drugimi pristojnimi organi.
V okviru revizijske navedbe vlagatelj prereka kršitev načela gospodarnosti, vendar pa je Državna revizijska komisija iz razloga, ker vlagatelj za očitano kršitev ne ponuja nobenih dejstev in dokazov, ki bi ta očitek potrdila, na temelju pravila o trditveno dokaznem bremenu navedbo zavrnila kot neutemeljeno.


Ad.24)
Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da naročnik s tem, ko si je pridržal pravico do kasnejše namestitve dodatne opreme na dveh lokacijah onemogočil določitev cene v teh dveh točkah, s čimer želi naročnik neupravičeno pridobiti korist določenemu kandidatu na način, da bi mu kasneje priznal višjo ceno, ki je ni v ponudbi.
Po pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 2.1.2 Prostor zavodov za prestajanje kazni zapisal: "Naročnik si pridržuje pravico, da namesti eno dodatno opremo v roku dveh let, najkasneje do 01.10.2010 na lokaciji, ki jo v tem roku določi. Možnost montaže dodatne opreme v roku dveh let je naročnik predvidel tudi v točki 2.1.4. na dveh lokacijah centrov za socialno delo in sicer v Kopru in Novi Gorici. S prevzemom in izročitvijo opreme v uporabo se sorazmerno poveča tudi najemnina. V zvezi z možnostjo vzpostavitve dodatne opreme je naročnik v 19. členu Vzorca pogodbe (skupna pogodbena cena) v točki b) dodatna oprema med drugim zapisal: Najemnik si pridržuje pravico do vzpostavitve in najema dodatne opreme v roku dveh let od podpisa pogodbe in sicer:
- dva videokonferenčna sistema za namestitev v centrih za socialno delo
- en videokonferenčni sistem konfiguracije kot za namestitev v Zavodu za prestajanje kazni zapora.

V kolikor se izkaže potreba po vzpostavitvi in najemu dodatne opreme se izda naročilni list. Cena vzpostavitve in najema dodatnega sistema so razvidne iz predračunskega popisa OBR-12.
Naročnik je v predračunu OBR-3 predvidel, da se za centre za socialno delo poda cena za vzpostavitev sistema na eni lokaciji in posebej na 9 lokacijah ter najemnina za eno lokacijo in posebej najemnina sistema na 9 lokacijah CSD. Tudi opredelitev cene za Zavode za prestajanje kazni se nanaša na ceno vzpostavitve in ceno najema za eno lokacijo.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora ponudnik skladno z obrazcem predračuna navesti ceno za posamezno lokacijo zaradi česar je cena vzpostavitve in najemnine na posamezni lokaciji znana ob predložitvi ponudbe. Ponudnik namreč z oddajo ponudbe v predračunu navede ceno posamezne vzpostavitve in najemnine, ki je tako določena tudi za primer dodatne namestitve opreme na lokaciji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz razpisne dokumentacije razvidno, da mora ponudnik za vse prostore podati ceno vzpostavitve in najemnine za eno lokacijo, tako določena vrednost pa velja tudi v primeru vzpostavitve dodatne opreme. Državna revizijska komisija zavrača navedbo vlagatelja, da je naročnik s pravico do naknadne vzpostavitve sistema ponudniku pridržal možnost, da ceno vzpostavitve in najemnine za novi lokaciji formira neodvisno od cene določene v končni ponudbi in jo označuje kot neutemeljeno.





Ad.25)
Vlagatelj prereka 21. člen Vzorca pogodbe, ki omogoča izplačilo najemnine vnaprej to pa kaže na škodno porabo javnih sredstev ali na dogovor z določenim ponudnikom za neupravičeno avansiranje vnaprej.
Določilo 21. člen Vzorca pogodbe se glasi tudi: "Pogodbeni stranki se dogovorita, da lahko najemnik na lastno željo plača račun v višini enega ali več mesečnih najemnin vnaprej, o čemer bo obvestil najemodajalca v primernem roku.".
Državna revizijska komisija poudarja, da mora naročnik pri plačevanju pogodbenih obveznosti slediti predpisom s področja javnih financ. Kot je bilo že zapisano je Državna revizijska komisija skladno s 4. členom ZRPJN pristojna za zagotavljanje pravnega varstva ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil. Kršitev, ki jo navaja vlagatelj je izven domene postopka oddaje javnega naročila in kršitev določil o javnem naročanju (očitki se nanašajo na kršitve Zakona o javnih financah in pravil o sofinanciranjih iz skladov EU), zato se Državna revizijska komisija v okviru svojih pristojnosti do njih ne more opredeliti. V kolikor je vlagatelj mnenja, da je prišlo do kršitev pravil s področja javnih financ, mora to uveljavljati pred drugimi pristojnimi organi.





Ad.26)
Vlagatelj za določilo 22. člena Vzorca pogodbe zatrjuje, da odgovarja tudi za škodo, ki jo z nedovoljenim ravnanjem ali ravnanjem v nasprotju z navodili povzroči naročnik.
Določilo 22. člena Vzorca ponudbe predvideva znižanje najemnine v primerih:
- če ni možna uporaba sistema nameščenega v posameznem prostoru pri uporabniku, ne glede na vzrok razen višje sile, izpada električne energije ali izpada mrežne povezave, vsak dan od 9.00 uri, razen ob nedeljah oziroma z zakonom določenimi dela prosti dnevi
- če sistem nameščen pri uporabniku preneha delovati med uporabo, ne glede na vzrok razen višje sile, izpada električne energije ali izpada mrežne povezave,
- če sistem nameščen pri uporabniku deluje moteno, ne glede na vzrok razen višje sile, izpada električne energije ali izpada mrežne povezave, tako da pričakovanih rezultatov sistema ni ali pa so nastali le delno
- če sistem nameščen pri uporabniku deluje, pa pričakovanih rezultatov sistema ni ali pa so nastali le delno, ne glede na vzrok razen višje sile, izpada električne energije ali izpada mrežne povezave
- če se zmanjša število razpravnih dvoran glede na ponudbo.
Naročnik je predvidel znižanje najemnine za primere, ko videokonferenčni sistem ne deluje brezhibno, izvzemši, da je to nastalo zaradi višje sile, izpada električne energije ali omrežne povezave. S tem določilom naročnik se na najemodajalca prenaša posledico omejenega delovanja/oziroma nedelovanja sistema, ki se kaže v znižanju najemnine. Določilo se torej nanaša na samo višino najemnine kar pa ne prejudicira odgovornosti najemodajalca. Kajti stavčne zveze "ne glede na vzrok" ni mogoče tolmačiti, da najemodajalec trpi tudi za tista odklonska ravnanja, ki imajo znake namernega poškodovanja s strani uporabnika. Izbrani ponudnik/najemodajalec mora za primere, ki imajo posledico znižanja najemnine sami pri zavarovalnici zavarovati opremo, ki jo daje v najem, razen za namerno uničenje stvari s strani zaposlenega pri uporabniku, za ves čas trajanja ter pogodbe, posle pa bo v svojem imenu urejal sam z zavarovalnico ( 9. člen vzorca pogodbe). Tako gre, upoštevajoč načela obligacijskega prava, torej načelo vestnosti in poštenja, prepoved povzročanja škode in potrebno skrbnost ter določilo 9. člena vzorca pogodbe, ugotoviti, da je poleg višje sile, izpada električne energije ali omrežne povezave, tudi namerno uničenje s strani uporabnika izzveto iz razloga, ki ima za posledico znižanje najemnine (ki se mora, kot je bilo predhodno že pojasnjeno v zvezi z odgovornostjo najemodajalca presojati v vsakem konkretnem primeru posebej). Nedelovanje videosistema predstavlja stvarno napako v najem dane stvari, za odgovornost le te, pa OZ v 592. členu določa, da najemodajalec odgovarja najemniku za vse napake v najem dane stvari, ki ovirajo njeno dogovorjeno ali običajno rabo, ne glede na to, ali je zanje vedel ali ne, ter za manjkajoče lastnosti ali odlike, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene. Prevalitev odgovornosti na najemodajalca za stvarne napake torej določa tudi materialnopravni predpis obligacijskopravnih razmerij.
Državna revizijska komisija poudarja, da predstavlja pogodba za najem videokonferenčnega sistema obligacijskopravno razmerje med strankami, ki ga skladno z načelom dispozitvnosti strank v obligacijskih razmerjih, samostojno medsebojno urejajo. Tako mora ponudnik pri sprejemu določil pogodbe glede znižanja najemnine za nezadostno delovanje sistema upoštevati lastne interese in zavarovanja in jo v kolikor ima interes tudi podpiše.
Glede na že pojasnjene pristojnosti Državne revizijske komisije in glede na zapisano Državna revizijska komisija revizijski navedbi ni sledila.


Ad.27)
Kot slednjo je Državna revizijska komisija presojala revizijsko navedbo, da so določila v zvezi z zamudo najemodajalca v nasprotju z zahtevo, da rok 01.10.2010 predstavlja bistveno sestavino pogodbe.
Naročnik je okviru določil o pogodbeni kazni (31. člen Vzorca pogodbe) navedel: "Če je najemodajalec z vzpostavitvijo sistema v zamudi po svoji krivdi, je dolžan najemniku za vsak dan zamude pogodbenega roka plačati pogodbeno kazen v višini 1,7 % od skupne ponudbene cene brez DDV. Višina pogodbene kazni je omejena na največ 17 % skupne ponudbene cene brez DDV.".
Vlagatelju se določila v zvezi z določitvijo pogodbene kazni zdijo v nasprotju z določilom iz 5. člena Vzorca pogodbe, ki določa rok vzpostavitve sistema 01.10.2010 kot bistveno sestavino pogodbe. OZ v 104. členu določa, da če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu. Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev. Če je upnik zahteval izpolnitev pogodbe, pa je ni v primernem roku dobil, lahko odstopi od pogodbe. Upnik/naročnik ima skladno z določili OZ pravico preseči ugasnitev pogodbenega razmerja po zakonu zaradi neizpolnitve obveznosti na rok, če o tem nemudoma obvesti dolžnika. V 247. členu OZ določa, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita, da mora dolžnik v primeru, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo plačati upniku določen denarni znesek ali mu preskrbeti kakšno drugo premoženjsko korist. Če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. Naročnik je torej predvidel možnost ohraniti pogodbo v veljavi (ki mu jo daje zakon), četudi video oprema ne bo vzpostavljena in montirana do 01.10.2010, v zavarovanje takšne situacije pa je določil pogodbeno kazen, ki ima temelj v 247. členu OZ., zato je Državna revizijska komisija navedbo vlagatelja zavrnila kot neutemeljeno.

V povzetku zapisanega gre ugotoviti, da je naročnik pri opredelitvi določil v zvezi s prekinitvijo postopka ravnal v nasprotju z določil ZJN-2. Iz tega razloga Državna revizijska komisija skladno s tretjo alinejo prvega odstavka 22. člena ZJN-2 razveljavlja razpisno dokumentacijo, z dne 07.06.2010 v točki 2.6. Prekinitev postopka. Državna revizijska komisija je vlagateljevo navedbo spoznala kot utemeljeno, sporno določilo razpisne dokumentacije razveljavila in s tem povzročila njegovo neučinkovanje. Ker se določilo iz točke 2.6. razpisne dokumentacije ne nanaša na določbe razpisne dokumentacije, ki bi vlagatelju onemogočale pripravo in oddajo popolne ponudbe, naročnik razpisne dokumentacije ni dolžan ponovno spreminjati. Namreč razveljavljeno določilo ne zavezuje več vlagatelja in ostalih ponudnikov, zato lahko naročnik nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, mora pa ponudnike obvestiti o razveljavitvi določila 2.6. točke razpisne dokumentacije.
Državna revizijska komisija še dodaja, da mora naročnik v primeru, da bo postopek oddaje javnega naročila prekinil ali zavrnil vse prispele ponudbe ravnati po določilu 80. člena ZJN-2.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz izreka 1. točke tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo vplačane takse v višini 5.000,00 EUR. Določilo 22. člena ZRPJN povračilo stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo. Vlagatelj je želel z zahtevkom za revizijo doseči, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija pa je razveljavila samo del razpisne dokumentacije, z dne 07.06.2010 v točki. 2.6. Prekinitev postopka, zato mu je kot potrebne stroške priznala povračilo 10 % zahtevanega zneska.
Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom delno uspel, zato mu je naročnik dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz izreka 2. točke tega sklepa.




S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.08.2010



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- NIL Podatkovne komunikacije d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.