018-160/2010 Splošna bolnišnica Jesenice

Številka: 018-160/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevozom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja", in na podlagi pritožbe vlagatelja CELOVITE STORITVE, d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika SPLOšNA BOLNIšNICA JESENICE, Cesta maršala Tita 112, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik) dne 29.7.2010

ODLOČILA

Vlagateljeva pritožba, kot je razvidna iz njegove vloge "Zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 8.7.2010, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7.5.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o javnem naročilu je naročnik dne 14.5.2010 objavil na portalu javnih naročil (pod št. objave JN3855/2010), dne 18.5.2010 pa še v Uradnem listu EU (pod št. objave 2010/S 95-143886).

Vlagatelj je z vlogo z dne 22.6.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja, saj je v razpisni dokumentaciji določil plačilni rok v nasprotju s predpisi. Vlagatelj tudi navaja, da naročnikova zahteva, da mora ponudnik zagotoviti vsaj eno strokovno usposobljeno osebo s končano VII. stopnjo izobrazbe, in sicer diplomirani sanitarni inženir z izkušnjami na področju hospitalne higiene in opravljenim podiplomskim izobraževanjem iz hospitalne higiene, krši načelo zagotavljanja konkurence, enakopravne obravnave in sorazmernosti. Po mnenju vlagatelja je ta zahteva diskriminatorna in prilagojena sedanjemu izvajalcu, saj takšnega podiplomskega izobraževanja trenutno ni, pogoj pa tudi ni objektivno opravičljiv oz. sorazmeren. Prav tako je po mnenju vlagatelja nezakonita zahteva, v skladu s katero se mora ponudnik zavezati, da bo storitve izvajal z lastnimi redno zaposlenimi delavci in ne bo najemal podizvajalcev, saj bi naročnik moral dopustiti, da ponudnik sklene podjemno pogodbo ali delovno razmerje šele po pridobitvi posla. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnikovo pojasnilo, s katerim je prepovedal oddati skupno ponudbo, nezakonito, prav tako pa je nesprejemljivo, da naročnik pri opisu del za receptorja zahteva posebna dovoljenja v smislu varovanja. Naročnik vlagatelju kljub zahtevi ni posredoval veljavni standard za transport bolnikov in tudi na nekatera druga vprašanja ni podal jasnih odgovorov. Vlagatelj zaključuje, da je tudi merilo "prisotnost na trgu - reference" neupravičeno, saj naročnik z njim razlikuje med ponudniki glede na okoliščine, ki niso objektivno opravičljive, hkrati pa privilegira sedanjega izvajalca.

Naročnik je dne 6.7.2010 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je ob preverjanju aktivne legitimacije ugotovil, da vlagatelju zaradi ravnanja naročnika ne more nastati škoda, saj ta ne more oddati popolne ponudbe. Naročnik je v 4. členu razpisne dokumentacije določil, da bo potencialnim ponudnikom omogočen ogled bolnišnice dne 27.5.2010, ponudniki pa morajo v ponudbo predložiti kopijo potrdila o opravljenem ogledu prostorov bolnišnice, kar je bilo tudi pogoj za popolnost ponudbe. Naročnik navaja, da se vlagatelj obveznega ogleda bolnišnice ni udeležil, niti ni v zahtevku za revizijo ugovarjal obveznemu ogledu lokacije, kjer se bodo izvajale storitve. Ker se vlagatelj ni udeležil obveznega ogleda dne 27.5.2010 in ker temu tudi ni ugovarjal, hkrati pa iz razpisne dokumentacije izhaja, da je potrdilo o ogledu bistveno za ugotavljanje popolnosti ponudbe, pri čemer navedene pomanjkljivosti ni mogoče naknadno sanirati, naročnik ugotavlja, da vlagatelj ne more oddati popolne ponudbe, zato ne more izkazati, da bi mu lahko nastala škoda. Na podlagi navedenega je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel. Naročnik še navaja, da bi moral vlagatelj v primeru, če bi se želel sklicevati na ogled partnerja, zahtevek za revizijo vložiti skupaj z njim, kot to določa tretji odstavek 9. člena ZRPJN.

Vlagatelj je naročniku poslal vlogo "Zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" (dokument z dne 8.7.2010). V vlogi vlagatelj navaja, da je dne 7.7.2010 prejel naročnikov sklep, s katerim je bil zahtevek za revizijo zavrnjen. Vlagatelj navaja, da se z razlogom zavrnitve v celoti ne strinja. Ogled, ki je bil obvezen in nujen, je bil dne 27.5.2010, ko potencialni ponudniki razpisa morda še niti niso videli ali pa so še čakali na pojasnila oz. dopolnitve. Naročniku so s podpisovanjem potrdil o opravljenem ogledu prostorov lahko bili znani potencialni ponudniki. V odgovoru št. 16 je naročnik navedel, da so vabljeni samo ponudniki, ki so že opravili ogled bolnišnice dne 27.5.2010. Glede na navedena naročnikova ravnanja vlagatelj meni, da želi naročnik ves čas vplivati na potek postopka in izbiro izvajalca predmetnega javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je kot zainteresiran ponudnik čakal še na nadaljnja pojasnila, dopolnitve in spremembe razpisne dokumentacije in bi za ogled ponovno prosil, ko bi mu bilo sploh omogočeno nastopiti na javnem naročilu. Vlagatelj tudi meni, da je njegov zahtevek za revizijo utemeljen, prav tako pa v celoti nasprotuje razlogom, ki jih v obrazložitvi svoje odločitve navaja naročnik, zaradi česar z zahtevkom nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 22.6.2010, zavrgel na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, in sicer z obrazložitvijo, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije. Iz odločitve naročnika je jasno razvidno, da naročnik o zahtevku za revizijo ni odločal meritorno, temveč procesno, saj je ugotovil, da naj vlagatelj ne bi izpolnjeval ene izmed procesnih predpostavk, in sicer aktivne legitimacije, kot je določena v 9. členu ZRPJN. Naročnik torej zahtevka za revizijo ni zavrnil, kot to napačno trdi vlagatelj v vlogi "Zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo", temveč ga je zavrgel. Iz sklepa, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo (dokument z dne 6.7.2010), je hkrati razvidno, da je naročnik vlagatelja v pravnem pouku podučil, da lahko v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN v primeru, če meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, v treh dneh od prejema sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Naročnik je torej, glede na procesno naravo njegovega sklepa z dne 6.7.2010, vlagatelja pravilno poučil, da je pravno sredstvo, ki ga lahko vlagatelj vloži v primeru nestrinjanja z naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo, pritožba, ki jo je treba glede na drugi odstavek 13. člena ZRPJN v treh dneh vložiti na Državno revizijsko komisijo.

Kljub temu, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, in kljub temu, da je naročnik vlagatelja pravilno poučil o pravnem sredstvu, vlagatelj ni vložil pritožbe na Državno revizijsko komisijo, temveč je naročniku poslal vlogo "Zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo", iz katere je razvidno, da gre za vlogo, ki je izrecno naslovljena na naročnika (in ne na Državno revizijsko komisijo), ter da želi vlagatelj z vlogo nadaljevati revizijski postopek na podlagi 17. člena ZRPJN. Ne glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevo vlogo "Zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 8.7.2010 obravnavala kot pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. Eno izmed temeljnih načel ZRPJN je namreč načelo učinkovitosti (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN), v skladu s katerim mora biti ponudnikom zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, s katerim lahko dosežejo razveljavitev tistih ravnanj naročnika, ki niso v skladu s predpisi s področja javnega naročanja. Zgolj napačno poimenovanje vloge zato ponudniku ne bi smelo škodovati pri uveljavljanju pravnega varstva, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj v vlogi z dne 8.7.2010, v kateri sicer zahteva nadaljevanje revizijskega postopka na podlagi 17. člena ZRPJN, izrecno navedel, da se ne strinja z razlogom zavrnitve (pravilno: zavrženja) revizijskega zahtevka. Iz vloge z dne 8.7.2010 je torej jasno razvidno, da se vlagatelj ne strinja z naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo oz. da ji nasprotuje. Ob tem je treba dodati, da je vlagatelj vlogo z dne 8.7.2010 (sicer le v vednost) poslal tudi Državni revizijski komisiji, kar pomeni, da je bila vloga, ki jo Državna revizijska komisija obravnava kot pritožbo, vložena v roku, določenem v drugem odstavku 13. člena ZRPJN.

Kot je bilo zgoraj že zapisano, vlagatelj v vlogi z dne 8.7.2010 sicer navaja, da se ne strinja z razlogi, na podlagi katerih je naročnik odločil o zahtevku za revizijo (kar je sicer vsebina pritožbe), vendar svoje nestrinjanje oz. nasprotovanje naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo utemeljuje z razlogi, ki se nanašajo na hipotetične situacije, v katerih bi se lahko znašli potencialni ponudniki, oz. z razlogi, ki se nanašajo na vsebino same zahteve v zvezi z ogledom bolnišnice. Vlagatelj namreč navaja, da je bil ogled obvezen dne 27.5.2010, ko razpisa potencialni ponudniki morda še niti niso videli ali pa so čakali še na pojasnila. Vlagatelj torej ne zatrjuje, da bi sam (npr. iz objektivno opravičljivih razlogov) zamudil dan ogleda, zaradi česar vlagateljeve pritožbe v tem delu niti ni mogoče obravnavati kot pravnega sredstva, s katerim vlagatelj ščiti svoj položaj. Za navedbe, da bi naročniku s podpisovanjem potrdil o opravljenem ogledu prostorov lahko bili znani potencialni ponudniki, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za ugovarjanje zoper samo zahtevo v zvezi z ogledom bolnišnice, kar pa bi moral vlagatelj uveljavljati v zahtevku za revizijo.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, ker je ugotovil, da naj vlagatelj ne bi izkazoval aktivne legitimacije, in sicer zato, ker naj očitno ne bi izpolnjeval enega izmed pogojev, zoper katerega pa v zahtevku za revizijo ni ugovarjal. Po mnenju naročnika vlagatelj zaradi neudeležbe na ogledu bolnišnice v ponudbo ne bo mogel predložiti potrdila o ogledu, ki spada med obvezno dokumentacijo za ugotavljanje popolnosti ponudbe, in mu posledično tudi ne bo uspelo predložiti popolne ponudbe, zaradi česar je sklepal, da vlagatelju ne more nastati škoda zaradi domnevnih kršitev, zoper katere vlagatelj ugovarja v zahtevku za revizijo. Naročnik je torej svojo odločitev o zahtevku za revizijo utemeljil na prepričanju, da aktivne legitimacije ni mogoče priznati tistemu ponudniku, za katerega je jasno, da določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne izpolnjuje in da je do poteka roka za predložitev ponudbe tudi ne bo mogel izpolniti, hkrati pa ponudnik takšne zahteve tudi ne izpodbija v postopku pravnega varstva. Ne da bi Državna revizijska komisija presojala, ali je opisano ravnanje naročnika pravilno, je treba ugotoviti, da bi moral vlagatelj glede na naročnikovo odločitev, s katero mu je odrekel aktivno legitimacijo, in glede na jasen pravni pouk, v pritožbi utemeljiti posamezne elemente aktivne legitimacije, ki mu jih je odrekel naročnik. Iz vlagateljeve pritožbe ne izhaja, da bi mu naročnikovo ravnanje, zoper katerega ugovarja v zahtevku za revizijo, lahko povzročilo škodo in da bi kljub neudeležbi na ogledu bolnišnice lahko predložil popolno ponudbo, če bi bile odpravljene domnevne kršitve, ki jih navaja v zahtevku za revizijo. Takšnih navedb v vlogi z dne 8.7.2010 vlagatelj ni navajal. Edina navedba v vlogi z dne 8.7.2010, ki bi jo bilo mogoče obravnavati v smislu zatrjevanja aktivne legitimacije, je navedba o tem, da je vlagatelj kot zainteresirani ponudnik čakal na nadaljnja pojasnila, dopolnitve in spremembe razpisne dokumentacije ter da bi za ogled ponovno prosil, ko bi mu bilo sploh omogočeno nastopiti na javnem naročilu. Vendar Državna revizijska komisija opozarja, da v predmetnem pritožbenem postopku ne gre za vprašanje, ali je vlagatelju omogočeno nastopiti v postopku javnega naročanja, temveč za vprašanje, zakaj se ni udeležil ogleda bolnišnice oz. kako bi lahko izpolnil zahtevo v zvezi s predložitvijo potrdila o ogledu. Dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja zoper posamezne določbe razpisne dokumentacije, ki so po njegovem mnenju nezakonite in mu onemogočajo enakopravno sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, še ne pomeni, da se ni bil dolžan (tako kot je to zahtevala razpisna dokumentacija) udeležiti ogleda, ki ga je naročnik predvidel dne 27.5.2010 (pri čemer Državna revizijska komisija ponovno opozarja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo tej določbi ni v ničemer ugovarjal). Vlagatelj v vlogi z dne 8.7.2010 ni navedel nobenih objektivnih okoliščin, ki bi opravičevale njegovo odsotnost na ogledu, niti ni pojasnil, na kakšni podlagi bi mu moral biti omogočen naknadni ogled prostorov bolnišnice. Vlagateljeve pritožbene navedbe zato ne predstavljajo zadostne podlage za presojo, ali je naročnik, ko je zavrgel zahtevek za revizijo, ravnal v skladu z določbami ZRPJN.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevo vlogo z dne 8.7.2010, ki jo je obravnavala kot pritožbo, v skladu z določbo 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 29.7.2010


predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- SPLOšNA BOLNIšNICA JESENICE, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice
- CELOVITE STORITVE, d.o.o., Ulica Eve Lovše 19, 2000 Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana