018-189/2010 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Številka: 018-189/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov ter storitve prenosa podatkov z uporabo omrežja mobilnega operaterja in nakup PCMCIA kartic ter USB modemov za prenos podatkov za potrebe ZPIZ", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Mobitel, telekomunikacijske storitve, d.d., Vilharjeva 23, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 20.8.2010

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 19.7.2010 se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 7.7.2010, št. 961-04/2010-2820.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik je dne 6.4.2010 sprejel sklep št. 961-04/2010 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Nadalje je naročnik dne 7.7.2010 sprejel odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila št. 961-04/2010-2820, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku SI. MOBIL D.D., šmartinska cesta 134B, Ljubljana (v ndaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 14.7.2010 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev.

Vlagatelj je dne 19.7.2010 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila z dne 7.7.2010. Vlagatelj meni, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2 in razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno in posledično nepopolno. V obrazložitvi revizijskega zahtevka vlagatelj navaja, da je naročnik v točki 3.5.3 razpisne dokumentacije, med dokumenti, s katerimi ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti, zahteval "Izjava ponudnika o plačanih zapadlih obveznostih do podizvajalcev, s katero izjavlja, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja (OBRAZEC 10)". Vlagatelj v zvezi z navedeno zahtevo iz razpisne dokumentacije ne oporeka naročniku, da bi moral predložiti izpolnjeno izjavo ponudnika o plačanih obveznosti do podizvajalcev, oporeka pa naročnikovemu stališču, da vlagatelj s pojasnilom in naknadno predložitvijo izpolnjene citirane izjave ni zadostil naročnikovi zahtevi iz razpisne dokumentacije. Po mnenju vlagatelja je naročnik že s pozivom z dne 16.6.2010, ko ga je pozval na pojasnilo ponudbe, priznal, da je tudi sam mnenja, da gre za formalno pomanjkljivost ponudbe. Vlagatelj navaja, da je naročnik izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe pozval šele po prejemu pojasnila in dopolnitve s strani vlagatelja. Vlagatelj povzema določbe 78. člena ZJN-2 in pojasnjuje njihov namen. Vlagatelj se ob tem sklicuje tudi na sklep Državne revizijske komisije 018-95/2010 in naročniku predlaga, da pri presoji revizijskega zahtevka navedeno odločitev spoštuje. Vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba v času oddaje ponudb formalno nepopolna in da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, ko je kljub pojasnilom vlagatelja in dopolnitvi ponudbe v skladu z 78. členom ZJN-2, izločil vlagateljevo ponudbo kot nepopolno. Vlagatelj navaja, da je obravnavano naročnikovo zahtevo v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko izpolnjeval, zato ne dvomi v popolnost svoje ponudbe.
Vlagatelj v nadaljevanju ugotavlja, da je naročnik naknadno odpravljeno nepopolnost ponudbe s strani vlagatelja štel za nedopustno, naknadno odpravljeno nepopolnost v ponudbi izbranega ponudnika pa za dopustno. Vlagatelj meni, da je naročnik s takšnim ravnanjem kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2. Vlagatelj navaja, da iz zapisnika o odpiranju ponudb in obvestila o oddaji javnega naročila izhaja, da je bila njegova ponudba glede na postavljena merila najugodnejša. Zato naročnika poziva, da ravna v skladu z ZJN-2 in razpisno dokumentacijo ter spremeni odločitev o oddaji javnega naročila ter kot najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja.

Vlagatelj je dne 21.7.2010 prejel naročnikovo dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom št. 961-04/2010-2820 z dne 28.7.2010, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. Naročnik nasprotuje navedbam vlagatelja in navaja, da je bila v ponudbi predložena izjava na obrazcu 10 prečrtana in neizpolnjena (ni bila podpisana in žigosana), zato ponudba vlagatelja ni izpolnjevala zahteve iz razpisne dokumentacije navedene v točki 3.5.2 in točki 4.5., kakor tudi ne obligatornega pogoja po 6. odstavku 44. člena ZJN-2. Naročnik navaja, da je vlagatelja z dopisom z dne 16.6.2010 pozval, da pojasni, zakaj je predložil neizpolnjen in prečrtan obrazec 10 in da izkaže, da je zahtevan pogoj vsebinsko izpolnjeval že v času oddaje svoje ponudbe. Naročnik navaja, da iz predloženih dokazil v ponudbi vlagatelja in pojasnila, ki ga je vlagatelj podal na javnem odpiranju ponudb, ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti ali je vlagatelj naročnikovo zahtevo vsebinsko že izpolnjeval v času oddaje ponudbe. Naročnik navaja, da bi bilo ustrezno samo pojasnilo v katerem bi vlagatelj navajal, da obrazca ni izpolnil, ker je v vseh dosedanjih postopkih javnega naročanja nastopal samostojno. Ker pa je vlagatelj posredoval pojasnilo, da je predložil prečrtan obrazec, ker v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sodeluje ko samostojni ponudnik, je naročnik zaključil, da ni izkazal izpolnjevanja predmetnega pogoja v času oddaje ponudbe. Ker gre za obligatoren pogoj, naročnik meni, da je neizpolnjevanje tega pogoja nepravilnost in ne formalna nepopolnost, zato zamenjava obrazca 10 ni dovoljena, saj bi vlagatelj svojo ponudbo tako spremenil iz nepravilne v pravilno. Naročnik pojasnjuje, da ga je pri pozivu vlagatelja na dopolnitev ponudbe vodilo dejstvo, da je bila vlagateljeva ponudba po merilu najugodnejša in ker je ponovno želel preveriti izpolnjevanje pogojev, nikakor pa ga ni vodila odločitev, da je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna. Za naročnika je nerazumljiva in nesprejemljiva vlagateljeva razlaga, da si je obrazec 10 napačno razlagal, ker je mislil, da se nanaša zgolj na konkretno naročilo, saj gre za obligatoren pogoj iz 6. odstavka 44. člena ZJN-2, iz vsebine katerega izhaja, da gre za izjavo o plačanih zapadlih obveznostih do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Vlagatelj pa je imel tudi možnost zahtevati pojasnilo morebitne nejasnosti razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da ugotovljene nepravilnosti ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo ponudbe, saj bi lahko bila odpravljena samo z zamenjavo obrazca 10, kar pa ni dopustno. Naročnik navaja, da zamenjava ni dopolnitev niti predložitev manjkajočega dokumenta, zato je bila ponudba vlagatelja pravilno ocenjena za nepravilno in s tem nepopolno, zaradi česar jo je moral po 80. členu ZJN-2 izločiti.

Naročnik v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika navaja, da je bila ugotovljena formalna nepopolnost pri obrazcu 9 in nejasnost pri obrazcu 3. Obrazec 9 je bil predložen, bil pa je delno neizpolnjen. Glede nejasnosti v obrazcu 3 v ponudbi izbranega ponudnika pa naročnik navaja, da so bile navedene vse tri zahtevane tehnologije, ni pa bilo jasno označeno ali ponudba vsebuje vse tri. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik pravočasno posredoval zahtevano dopolnitev in pojasnilo in s tem ni spreminjal ponudbe v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, kar je v skladu z 78. členom ZJN-2, njegova ponudba pa je bila kot edina preostala popolna ponudba izbrana.

Naročnik navaja, da je vlagateljev zahtevek neutemeljen, zato je zavrnil tudi povračilo zahtevanih stroškov, saj je povrnitev stroškov vezana na utemeljenost zahtevka.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 2.8.2010 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je dne 5.8.2010 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetni zadevi.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, in sicer zaradi razlogov navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v sklepu z dne 28.7.2010, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo, navajal nove argumente, ki so utemeljevali njegovo odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe, in katerih v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (tj. v odločitvi o oddaji javnega naročila) ni navajal. Tako je naročnik navedel, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz točke 3.5.3. navodil razpisne dokumentacije v času oddaje ponudbe zato, ker je podal pojasnilo, da je predložil prečrtan obrazec 10, ker v predmetnem postopku oddaje javnega naročila sodeluje ko samostojni ponudnik in je zato menil, da mu predmetnega obrazca ni potrebno izpolnjevati. Naročnik pa ugotavlja, da takšno pojasnilo ni ustrezno oziroma, da bi bilo edino ustrezno pojasnilo, s katerim bi lahko pojasnil zakaj ni izpolnil obrazca 10, da je v vseh dosedanjih postopkih javnega naročanja nastopal samostojno, brez podizvajalcev. Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik vse razloge, s katerimi je utemeljil svojo odločitev o (ne)oddaji naročila, vključno z vsemi razlogi za zavrnitev ponudb in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do neizbranega ponudnika, navesti že v odločitvi o oddaji naročila oziroma najkasneje v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Učinkovito pravno varstvo (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik v revizijskem postopku možnost izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na izločitev njegove ponudbe. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka praviloma ni dopustno navajati novih kršitev, tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepravilnost ponudbe, če tega ni storil že v odločitvi o dodelitvi naročila ali dodatni obrazložitvi svoje odločitve. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija argumentov za izločitev vlagateljeve ponudbe, ki jih je naročnik podal šele v odgovoru na zahtevek za revizijo, ne pa tudi v odločitvi o oddaji javnega naročila, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.

V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil obrazec 10 (Izjava ponudnika o plačanih zapadlih obveznostih do podizvajalcev), ki ni bil v celoti izpolnjen (ni bilo podpisa in žiga) in je bil prečrtan. Sporno pa je, ali je opisana pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe takšne narave, da bi bilo potrebno ponudbo vlagatelja označiti kot formalno nepopolno in ali je v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJN-2) takšno pomanjkljivost ponudbe dopustno odpraviti z dopolnitvijo ponudbe.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb (v nadaljevanju: navodila) kot enega izmed dokumentov s katerimi ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev v točki 3.5.3. zahteval: "Izjava ponudnika o plačanih zapadlih obveznostih do podizvajalcev, s katero ponudnik izjavlja, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja (OBRAZEC 10).". Obrazec 10 je naročnik oblikoval kot izjavo ponudnikov v kateri izjavljajo: "Pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavljamo, da imamo plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih.". Ponudniki so v konkretnem obrazcu morali navesti ponudnika, vpisati datum in kraj ter obrazec podpisati in žigosati. Predmetna zahteva razpisne dokumentacije se nanaša na ekonomsko in finančno sposobnost ponudnika in temelji na šestem odstavku 44. člena ZJN-2, ki določa, da mora ponudnik v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v navodilih v točki 8. "Dopustne dopolnitve ponudbe" določil način na katerega bo dopustil in omogočil dopolnitev ponudb, pri tem pa je smiselno povzel določbe 78. člena ZJN-2 v povezavi s 17. točko 2. člena ZJN-2. Naročnik je ob tem še zapisal, da bo ponudnika, ki je sicer oddal najugodnejšo ponudbo glede na merila, čigar ponudba pa je formalno nepopolna, pisno pozval, da v določenem roku dopolni svojo ponudbo. Če pozvani ponudnik ponudbe v roku ne bo dopolnil, bo naročnik njegovo ponudbo kot nepopolno zavrnil.

Kot že navedeno med strankama ni sporno, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil obrazec 10. v katerem je navedel sebe kot ponudnika, vpisal je tudi datum (1.6.2010), ni pa izjave oz. obrazca podpisal in žigosal, prav tako pa je tega po diagonali prečrtal. V konkretnem primeru je sporno, ali je ugotovljena pomanjkljivost takšne narave, da je ponudba vlagatelja zaradi tega zgolj formalno nepopolna.

Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v prvem odstavku 78. člena ZJN-2: če naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Naročnik ponudbo izloči šele v primeru, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni. Podrobneje je formalna nepopolnost obrazložena še v drugem odstavku 78. člena ZJN-2, ki določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-18/2009, št. 018-159/2009, št. 018-081/2010), je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razlagati na način, da se lahko odpravljajo tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju zgoraj navedene pravne podlage ugotovila, da je ugotovljena pomanjkljivost v ponudbi vlagatelja takšne narave, da je njegovo ponudbo mogoče označiti za formalno nepopolno. Zahtevana izjava, kot izhaja iz obrazca 10, ni povezana z merili, saj so merila v konkretnem postopku oddaje javnega naročila cena (točke A, B in C iz 9. točke navodil) in dodatne storitve ponudnika (točka D iz 9. točke navodil) in tako ne vpliva na razvrstitev ponudb glede na merila. Prav tako predmetna izjava ni povezana s tehničnimi specifikacijami predmetnega javnega naročila. V konkretnem primeru gre za primer, ko iz predloženega dokazila (ki je predloženo, vendar delno izpolnjeno in prečrtano) ni bilo mogoče nedvoumno in jasno ugotoviti ali vlagatelj izpolnjuje pogoj kot je bil določen v točki 3.5.3. navodil. Gre za nejasnost dokazila oz. obrazca, ki naj bi izkazoval izpolnjevanje pogoja iz točke 3.5.3. navodil. Vlagatelj je zahtevani obrazec sicer predložil, vendar ga je izpolnil le delno in ga prečrtal. Iz takšnega obrazca ni mogoče nedvoumno ugotoviti ali vlagatelj pogoj iz točke 3.5.3. dejansko izpolnjuje ali ne. Slednje je potrebno ugotoviti tudi zato, ker je vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjen in podpisan obrazec 11, v katerem izjavlja, da sprejema vse pogoje (torej tudi pogoj iz toče 3.5.3.) razpisne dokumentacije in da ni podal zavajajočih podatkov glede zahtev iz razpisne dokumentacije. Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti je potrebno ugotoviti, da gre za formalno in ne vsebinsko pomanjkljivost ponudbe vlagatelja. Dopolnitev formalno nepopolne ponudbe pa je v skladu s 78. členom ZJN-2 dopustna.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije je naročnik že v obrazcu 1 z dne 3.6.2010, s katerim je preveril, katere dokumente je vlagatelj predložil v svoji ponudbi, ugotovil, da je bil obrazec 10 iz vlagateljeve ponudbe prečrtan. Naročnik je nadalje vlagatelja z dopisom z dne 16.6.2010 pozval na pojasnitev ponudbe. V slednjem je naročnik vlagatelja pozval, da mu do 22.6.2010 posreduje pojasnilo, zakaj je predložil neizpolnjen in prečrtan obrazec 10, ob tem pa ga je opozoril, da v kolikor pojasnila ne bo prejel v zahtevanem roku oz. to ne bo zadostilo naročnikovim zahtevam, bo ponudbo vlagatelja štel kot nepopolno in jo izločil iz nadaljnjega postopka.

Naročnik sicer navaja, da ga je pri takšnem pozivu na pojasnilo vodilo dejstvo, da je ponudba vlagatelja po postavljenem merilu najugodnejša in da je hotel še enkrat preveriti izpolnjevanje pogojev, in ne odločitev, da je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik očitno tudi sam ocenil, čeprav trdi nasprotno, da je ponudba vlagatelja formalno nepopolna in ga je zato skladno z določili 78. člena ZJN-2 in zgoraj citirano 8. točko navodil (dopustne dopolnitve ponudbe) pozval na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti. Slednje jasno potrjujejo tudi navedbe naročnika v sklepu z dne 28.7.2010, ko navaja, da iz dokazil predloženih v ponudbi vlagatelja, ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, ali je vlagatelj naročnikovo zahtevo vsebinsko že izpolnjeval v času oddaje ponudbe, zato je bil pozvan na pojasnilo, s katerim je imel možnost dokazati, da je zahtevani pogoj iz točke 3.5.3. navodil vsebinsko že izpolnjeval v času oddaje ponudb. Državna revizijska komisija je prav tako ugotovila, da je naročnik v pozivu na pojasnilo z dne 16.6.2010 zapisal, da v kolikor pojasnilo ne bo zadostilo naročnikovim zahtevam, bo naročnik njegovo ponudbo kot nepopolno izločil. Glede na navedbe naročnika in vsebino poziva z dne 16.6.2010 je očitno, da je naročnik ugotovil, da je vlagateljeva ponudba formalno nepopolna, ker iz predloženega obrazca 10 ni mogel nedvoumno ugotoviti ali vlagatelj v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe zahtevo iz točke 3.5.3. vsebinsko že izpolnjuje, in je vlagatelja dejansko pozval na dopolnitev ponudbe.

Državna revizijska komisija je predhodno že ugotovila, da je ugotovljena pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe takšna, da je bilo potrebno ponudbo vlagatelja označiti zgolj za formalno nepopolno. Državna revizijska komisija je ugotovila tudi, da je naročnik vlagatelja pozval na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti. Vlagatelj je dne 21.6.2010 (pravočasno) naročniku posredoval pojasnilo, v katerem je pojasnil, da obrazca 10 ni podpisal, ker v predmetnem postopku nastopa kot samostojni ponudnik in ni odvisen od podizvajalcev, zato je ocenil, da obrazca 10 ni potrebno podpisati in žigosati. Vlagatelj je skupaj s pojasnilom naročniku posredoval v celoti izpolnjen obrazec 10 z datumom 1.6.2010.

Iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 7.7.2010 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno in posledično nepopolno, ker je vlagatelj predložil neizpolnjeno in prečrtano izjavo na obrazcu 10, in zato ne izpolnjuje zahteve iz točke 3.5.3. razpisne dokumentacije oz. pogoja po 6. odstavku 44. člena ZJN-2. Naročnik je ugotovil, da vlagatelj s pojasnilom ni zadostil naročnikovi zahtevi, ker je zahtevana izjava iz obrazca 10 obligatoren pogoj in jo mora ponudnik predložiti v svoji ponudbi. Naročnik ugotavlja, da naknadno predložena podpisana in žigosana izjava ne more nadomestiti nepravilne izjave, saj bi s tako menjavo ponudnik spremenil ponudbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so takšne ugotovitve naročnika napačne. Kot je bilo že navedeno je vlagatelj v ponudbi predložil delno neizpolnjen in prečrtan obrazec 10, s katerim naj bi izkazal izpolnjevanje pogoja iz točke 3.5.3. navodil razpisne dokumentacije. Kot že navedeno gre v konkretnem primeru zgolj za nejasnost dokumenta, ki naj bi dokazoval izpolnjevanje pogoja, zaradi česar je bilo ponudbo vlagatelja mogoče označiti zgolj kot formalno nepopolno in ne kot nepravilno in nepopolno. Dopolnitev takšne ponudbe pa je na že opisan način, zakonsko dopustna. Ob tem je potrebno poudariti, da je bil obrazec 10 v ponudbi predložen, vendar pa iz njega ni bilo mogoče jasno ugotoviti ali je vlagatelj v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje pogoj iz točke 3.5.3. navodil. S pravočasno predložitvijo pravilno izpolnjenega obrazca 10 vlagatelj svoje ponudbe ni vsebinsko spremenil, temveč je samo jasno izkazal, da je v času oddaje ponudbe pogoj vsebinsko že izpolnjeval.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno oz. nepopolno, zato je potrebno naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 7.7.2010, št. 961-04/2010-2820, razveljaviti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 7.7.2010 izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba v skladu z merili v konkretnem postopku javnega naročanja najugodnejša, kot tudi, da je bila edina pomanjkljivost vlagateljeve ponudbe zgoraj obravnavana pomanjkljivost, ki jo je vlagatelj s pravočasno in pravilno dopolnitvijo saniral. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je že na podlagi doslej ugotovljenih nepravilnosti potrebno razveljaviti naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila se, ob upoštevanju načela hitrosti (3. člen ZRPJN), ni spuščala v presojo vlagateljevih navedb glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj presoja teh na sprejeto odločitev in na položaj vlagatelja v tem revizijskem postopku, ne more več vplivati.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila z dne 7.7.2010, št. 961-04/2010-2820.

Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Državna revizijska komisija lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso v višini 5.000,00 EUR.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo stroški v višini plačila revizijske takse, to je 5.000,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20. 8.2010



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
























Vročiti:
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, Ljubljana;
- Mobitel, telekomunikacijske storitve, d.d., Vilharjeva 23, Ljubljana
- SI. MOBIL D.D., šmartinska cesta 134B, Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana;
- arhiv Državne revizijske komisije (spis zadeve).