018-183/2010 Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-183/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata in Vide Kostanjevec ter mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Najem nepremičnine s postopnim odkupom - finančni lizing za potrebe Upravnega centra Koper", začetega na podlagi zahtevka za revizijo 1. družbe Energoplan d.d., Pod hribom 55, Ljubljana in 2. družbe IP OBALA, poslovanje z nepremičninami, d.o.o., Ferrarska ulica 14, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9.8.2010

ODLOČILA

Vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN se ugodi tako, da vlagateljev revizijski zahtevek z dne 28.7.2010 zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "Najem nepremičnine s postopnim odkupom - finančni lizing za potrebe Upravnega centra Koper" do pravnomočne odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku.

Naročnik mora o zadržanju nadaljnjih aktivnosti obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9.4.2010 na Portalu javnih naročil, pod številko JN 2866/2010 (s popravki pod objavami št. JN4754/2010, z dne 8.6.2010, pod objavo št. JN5874/2010, z dne 6.7.2010, pod objavo št. JN6436/2010, z dne 19.7.2010 in pod objavo št. JN7194/2010, z dne 5.8.2010), objavil razpis za oddajo javnega naročila "Najem nepremičnine s postopnim odkupom - finančni lizing za potrebe Upravnega centra Koper".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da se šteje, da je ponudba oddana pravočasno, če do 13.8.2010 do 14.00 ure prispe na naslov naročnika.

Dne 28.7.2010, pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo v katerem predlaga razveljavitev 11.3.1. točke razpisne dokumentacije oz. podredno razveljavitev celotnega javnega razpisa.

Dne 30.7.2010 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v predmetnem postopku. V obrazložitvi predloga vlagatelj navaja, da je dne 29.7.2010 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo zaradi diskriminatornih pogojev, ki niso sorazmerni ter povezani s predmetom javnega naročila. Vlagatelj podaja predlog zaradi visokih stroškov priprave ponudbe, vključujoč stroške bančne garancije, saj bančna garancija za resnost ponudbe znaša 500.000,00 EUR. Glede na tako oblikovane pogoje, po katerih lahko le eden izmed ponudnikov odda popolno ponudbo, vlagatelj ocenjuje, da bo bilo njegovemu revizijskemu zahtevku ugodeno. V primeru nezadržanja postopka oddaje javnega naročila ter morebitni ugoditvi zahtevka za revizijo, bi lahko vlagatelj kot ostali ponudniki uveljavljali povračilo škode za oddajo ponudbe, kar bi naročniku povzročilo nepotrebne stroške. Poleg tega po vlagateljevem mnenju ne obstajajo nikakršne škodljive posledice zadržanja postopka oddaje javnega naročila iz razlogov javnega interesa. Glede na to, da bi z nadaljevanjem postopka ponudnikom lahko bila povzročena škoda, katero lahko uveljavlja od naročnika, kakor tudi dejstva, da ne obstajajo nikakršni tehtni razlogi nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila, vlagatelj na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN v predmetni zadevi predlaga izdajo sklepa, da vlagateljev revizijski zahtevek zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika.

Državna revizijska komisija je dne 2.8.2010 vlagatelja pozvala, da izkaže, da je predlog, da se zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila z dne 30.7.2010, posredoval tudi naročniku. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji zahtevano dokazilo posredoval z dopisom z dne 3.8.2010.

Naročnik svojega mnenja o predlogu za zadržanje oddaje predmetnega postopka javnega naročila, ki mu ga je dne 30.7.2010 posredoval vlagatelj, v roku dveh dneh od njegovega prejema na Državno revizijsko komisijo ni posredoval.

Po pregledu zahtevka za revizijo in preučitvi navedb iz vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, in da sme naročnik skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, da pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, in če Državna revizijska komisija predlogu ugodi, mora naročnik o tem obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.

Iz besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da ZRPJN kot osnovno pravilo določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, pri čemer pa velja prepoved sklenitve pogodbe o oddaji naročila. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega naročila oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila (torej aktivnosti pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila) pridržana za primer, ko se naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo sam odloči, da bo zadržal nadaljnje aktivnosti (tretji odstavek 11. člena ZRPJN), oziroma za primer, ko vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila v celoti ali le deloma (četrti odstavek 11. člena ZRPJN).

Možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila v celoti ali le deloma po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN je pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. Zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v celoti ali le deloma v postopku oddaje naročila na predlog vlagatelja predstavlja odmik od zakonskega pravila iz prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN. ZRPJN torej v osnovi preprečuje sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, ne preprečuje pa nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. sprejem in izdaja odločitve o oddaji naročila). Z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitne nezakonite odločitve o oddaji posla, ki je predmet naročila, izbranemu ponudniku.

ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame t. i. nesuspenzivni učinek v smislu četrtega odstavka 11. člena ZRPJN, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu vlagatelja upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi (morebitna) stališča naročnika do zahtevka za revizijo; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano je treba tudi ugotoviti, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. To pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) vlagatelj, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog vlagatelja morebiti navaja (predloži) naročnik. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi presojo, ki jo predvideva četrti odstavek 11. člena ZRPJN.

Izhajajoč iz tega, da sprejem ukrepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN uveljavlja vlagatelj in da mora Državna revizijska komisija upoštevati razmerje med posameznimi elementi, je na vlagatelju dokazno breme, da izkaže argumente, ki bodo podlaga Državni revizijski komisiji pri presoji, da je uporaba tega instituta v konkretnem primeru upravičena.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je vlagatelj v svojem predlogu izkazal možnost nastanka škode v zvezi z nadaljnjim vodenjem predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj slednje izkazuje v obliki dela in stroškov izdelave ponudbe, pridobitve vseh potrdil o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter pridobitve bančne garancije za resnost ponudbe, ki je zahtevana v višini 500.000,00 EUR. Vlagatelj izpostavlja, da postavljeni pogoji razpisne dokumentacije le enemu izmed ponudnikov omogočajo oddajo popolne ponudbe, s čimer obstaja verjetnost ugoditve revizijskemu zahtevku. Ravno v primeru ugoditve in posledično razveljavitve dela ali celotnega postopka oddaje javnega naročila pa gre ugotoviti, da bodo nepotrebne stroške s pripravo ponudbe utegnili imeti poleg vlagatelja tudi ostali ponudniki v postopku oddaje javnega naročila. Pri tem pa vlagatelj izpostavlja, da bo v primeru, če njegovi zahtevi po zadržanju nadaljnjih naročnikovih aktivnosti ne bo ugodeno, bo pa ugodeno njegovemu revizijskemu zahtevku, povračilo omenjenih stroškov uveljavljal pri naročniku. Na drugi strani naročnik o vlagateljevem predlogu Državni revizijski komisijo ni posredoval nobenega mnenja in ocene o nastanku škodljivih posledic, ki bi jih utegnilo povzročiti zadržanje njegovih aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Poleg tega je naročnik od prvotne objave roka za oddajo ponudbe, omenjeni rok podaljšal že za približno dva meseca, kar izkazuje, da zaradi zadržanja aktivnosti naročnika v postopku do dokončne odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku nastanek škodljivih posledic realno ni pričakovati. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da so v konkretnem primeru škodljive posledice zadržanja aktivnosti v postopku manjše od koristi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, zadržanje postopka oddaje javnega naročila pa ravno tako ne ogroža v bistveni meri javnega interesa za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN, odločila, da se vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN ugodi tako, da vlagateljev revizijski zahtevek z dne 28.7.2010 zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "Najem nepremičnine s postopnim odkupom - finančni lizing za potrebe Upravnega centra Koper" do pravnomočne odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku.

Naročnik mora o zadržanju nadaljnjih aktivnosti obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 9.8.2010



Predsednica senata: mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.,
Članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- Energoplan d.d., Pod hribom 55, 1000 Ljubljana;
- IP OBALA, poslovanje z nepremičninami, d.o.o., Ferrarska ulica 14, 6000 Koper;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne
službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana;
- arhiv Državne revizijske komisije (spis zadeve).