018-168/2010 Dars, d.d.

Številka: 018-168/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Nataše Jeršič ter članic Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Obnovo vozišča na AC A2 - odsek 0006 Podtabor - Kranj zahod, od km 3,530 do km 7,200" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila 1. družba JV Strabag AG, Ortenburgerstrasse 27, Spittal an der Drau, Avstrija, Strabag AG, podružnica Ljubljana, Letališka cesta 33, Ljubljana in 2. družba CP Kranj d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ju po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.8.2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 24.6.2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo "Obnova vozišča na AC A2 - odsek 0006 Podtabor - Kranj zahod, od km 3,530 do km 7,200" oddal po odprtem postopku. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN2118/2010, z dne 17.3.2010 (popravki pod objavami št. JN3038/2010, z dne 15.4.2010 in št. JN3193/2010, z dne 21.4.2010). Dne 15.6.2010 je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je družbo Kostmann Gesmb, Burgstall 44, Avstrija izbral kot najugodnejšega ponudnika (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 24.6.2010 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje nepravilnosti naročnikovega ravnanja, ki je ponudbo izbranega ponudnika, v nasprotju z določili ZJN-2, opredelil kot popolno. Vlagatelj v zvezi z navedenim pojasnjuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil izjave, zahtevane v podčlenu 13. 1/a.1 Navodil, kjer je naročnik za ponudnike, ki nimajo sedeža v RS, zahteval predložitev pisne izjave pooblaščene osebe ponudnika, s katero potrjuje, da je ponudnik seznanjen s predpisi, s področja nizkih gradenj, vključno z gradnjo cest in objektov, veljavnimi v RS. Vlagatelj ugotavlja, da izbrani ponudnik zahtevane izjave ni predložil, naročnik pa mu je nezakonito omogočil naknadno predložitev manjkajoče izjave. Vlagatelj prav tako ugotavlja, da je naročnik izbranemu ponudniku, kljub temu, da ni predložil analize enotne cene za postavko S 32 644, kot je bilo to zahtevano v podčlenu 13. 1/b.7, neupravičeno omogočil naknadno dopolnjevanje. Pri tem izbrani ponudnik ni predložil predračuna v pisni in elektronski obliki, kot je bilo to zahtevano v podčlenu 13. 1/b.7 razpisne dokumentacije, naročnik pa ga je kljub temu nezakonito pozival k dopolnjevanju. Vlagatelj v nadaljevanju ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil vzorca bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku, ki pa nista bila ne potrjena ne podpisana, kot je to zahteval naročnik. Prav tako izbrani ponudnik v nasprotju z naročnikovimi zahtevami, ni predložil izjave o seznanjenosti s poglavjem 9, kot je to bilo zahtevano v podčlenu 13.1/b10. Naročnik je v obeh primerih po vlagateljevih navedbah ravnal nezakonito s tem, ko je izbranemu ponudniku dopustil dopolnjevanje ponudbe. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil obrazec, v katerem je v seznamu pooblaščenih predstavnikov ponudnika navedena le oseba, pri kateri ni navedene pravne ali kakršnekoli druge podlage, na osnovi katere takšne oseba podpisuje dokumente v imenu in za račun ponudnika. Poleg tega po vlagateljevih navedbah v omenjenem seznamu niso bili navedeni vsi zakoniti zastopniki, zaradi česar je seznam nepopoln, izbrani ponudnik pa ga ne bi smel dopolnjevati. Izbrani ponudnik je po vlagateljevih navedbah predložil potrdila o nekaznovanosti za pravne in fizične osebe, ki niso bila podpisana s strani izdajateljev, zaradi česar jih naročnik ne bi smel upoštevati, prav tako pa jih izbrani ponudnik ne bi smel dopolnjevati. Izbrani ponudnik je po vlagateljevih navedbah v okviru naročnikove zahteve po predložitvi potrdila o plačilu prispevkov za socialno varnost predložil le potrdilo Gebietskrankenkasse, ne pa tudi Bauarbeiter- Urlaubnis & Abfertigungskasse, vendar mu je naročnik dopustil dopolnjevanje ponudbe v smislu predložitve zahtevanega dokazila. V nadaljevanju vlagatelj še ugotavlja, da je izbrani ponudnik navedel odgovornega vodjo del, ki pri njemu ni pa zaposlen, izbrani ponudnik pa dokazila, da bo imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila, ni predložil. Tako bi moral naročnik po vlagateljevih navedbah tudi v tem primeru ugotoviti, da izbrani ponudnik zahtevanega pogoja ni izpolnil, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo označiti za nepopolno in jo izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Za dokazovanje neblokiranega računa je izbrani ponudnik predložil potrdilo banke, kot pooblaščene organizacije za izdajo bonitetne informacije, iz katerega pa ni bilo mogoče razbrati, da izbrani ponudnik ni imel blokiranega računa v zadnjih šestih mesecih. Tako bi moral naročnik po vlagateljevih navedbah ugotoviti, da izbrani ponudnik omenjenega pogoja ni izpolnil. Dopolnjevanje nepopolne ponudbe, kot jo je po vlagateljevih navedbah izbranemu ponudniku omogočil naročnik ni dopustno, ampak bi jo moral naročnik označiti za nepopolno in izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Omenjene nepopolnosti po vlagateljevih navedbah ne predstavljajo nepopolnosti, ki bi jih bilo mogoče sanirati s predložitvijo manjkajočih in novih dokumentov. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve in povrnitve stroškov postopka.

Naročnik je dne 13.7.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da poziv izbranemu ponudniku k dopolnitvi ponudbe z izjavo, da je seznanjen s predpisi s področja nizkih gradenj, vključno z gradnjo cest, ni imel vpliva na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merila ali na tehnične specifikacije. Naročnik zaključuje, da je bila navedena dopolnitev pravilna. Glede manjkajoče postavke S 32 644 pa naročnik pojasnjuje, da so bile v ponudbi izbranega ponudnika vse enotne cene in njihovi kalkulativni elementi v prilogah C, C1, D in D1 že predloženi. Analize so obsegale že predložene podatke iz omenjenih prilog, cene na enoto iz analiz pa so enake cenam na enoto postavke v ponudbenem predračunu. Ker manjkajoča analiza za postavko S 32 644 predstavlja zgolj zbir podatkov, ki jih je izbrani ponudnik v ostalih delih ponudbe že navedel in jih po roku za oddajo ponudbe ni spreminjal, je bil poziv naročnika k dopolnitvi predhodno formalno nepopolne ponudbe skladno z določilom 78. člena ZJN-2 po naročnikovih navedbah dopusten. Naročnik v nadaljevanju ugotavlja, da je bila zahtevana ponudbena dokumentacija glede predračuna s strani izbranega ponudnika že predložena, in sicer predračun je bil pripravljen v programskem orodju Excel namesto v zahtevani obliki, izdelani s sistemom PIS. Naročnik pojasnjuje, da je bil predračun predložen, vendar v napačni obliki, je pa vseboval pravilno izpolnjene vse predračunske predpostavke. Glede predloženega vzorca bančnih garancij naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik razpisno zahtevo izpolnil. Naknadno dopolnjevanje ponudbe se je nanašalo le na formalno in ne na vsebinsko popolnost, ki pa jo je izbrani ponudnik na poziv naročnika s predložitvijo naknadno podpisanih in žigosanih vzorcev odpravil. Enako je naročnik ravnal pri predložitvi izjave o seznanjenosti s Poglavjem 9, ki je bila namenjena temu, da ne bi bilo potrebno ponudnikom predložiti kot sestavni del ponudbe v celoti obseženega Poglavja 9. Glede navedbe pooblaščencev naročnik pojasnjuje, da je bil na podlagi podatkov Deželnega sodišča Celovec, kot dela že predložene ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, seznanjen z imeni oseb, ki izbranega ponudnika zastopajo samostojno. Ker pa je izbrani ponudnik navedel le eno osebo, ga je naročnik pozval k dopolnitvi podpisov v obrazcu 5.1 a). Glede potrdil o nekaznovanosti naročnik ugotavlja, da ta niso bila žigosana in podpisana, iz njih pa ni razvidno, da bi bil ponudnik in njegov zakoniti zastopnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, navedenih v 1. odstavku 42. člena ZJN-2. Po naročnikovih navedbah je bilo ponovno podano dejansko stanje, ko je izbrani ponudnik v trenutku roka za oddajo ponudbe pogoj vsebinsko izpolnjeval in je bilo iz predložene dokumentacije to razvidno, formalno pa je bilo potrebno že predložene dokumente, ki so bili posredovani v elektronski obliki, opremiti še z žigom in podpisom. Glede vlagateljevih navedb o naknadni predložitvi potrdila Bauarbeiter- Urlaubnis & Abfertigungskasse naročnik navaja, da razpisna dokumentacija ni vsebovala natančnega določila za tuje ponudnike, katere dokumente morajo vse predložiti. Izbrani ponudnik pa je na podlagi naročnikovega poziva predložil ustrezno potrdilo o plačanih davkih in prispevkih za socialno varnost. Prav tako naročnik ugovarja vlagateljevi navedbi o naknadni predložitvi izjave odgovornega vodja del, ki ni zaposlen pri izbranemu ponudniku, da bo v primeru pridobitve posla nastopal kot odgovorni vodja del izbranega ponudnika. Naročnik ocenjuje, da je bila navedena dopolnitev, upoštevaje določilo 17. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 in 78. člena ZJN-2, dopustna. Glede potrdila o neblokiranem računu pa naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil informacijo o boniteti BKS Bank, vendar pa se ta nanaša na druge ugotovitve v zvezi s poslovanjem izbranega ponudnika, ne vsebuje pa informacije o stanju računa, zato je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe. Ponudbo izbranega ponudnika bi naročnik izločil iz postopka oddaje javnega naročila le v primeru, če bi imel izbrani ponudnik blokiran račun v zadnjih šestih mesecih pred skrajnim rokom za oddajo ponudbe. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Z vlogo z dne 19.7.2010 je vlagatelj nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 21.7.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 21.7.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno naročnikovo ravnanje, ko je izbranemu ponudniku dopustil in omogočil dopolnitev ponudbe, s čimer je bila v nadaljevanju ponudba izbranega ponudnika na podlagi meril ocenjena kot najugodnejša.

Državna revizijska komisija je pri presoji dejanskega vprašanja v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v ponudbo izbranega ponudnika in dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz določil 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), medtem ko je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona, nepravilna in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Glede spornega dopolnjevanja ponudb je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, da je že iz gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2) razvidno, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Z drugimi besedami: o formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz, v ponudbi predloženih formalnih dokazil, tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata torej vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb (73. člen ZJN-2) popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 1. odstavka 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določenega pogoja v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru najprej ugotavlja, da vlagatelj neizpolnjevanje razpisnih zahtev v času oddaje ponudbe izbranega ponudnika ni zatrjeval, ampak se je pri utemeljevanju nepravilnosti naročnika osredotočal le na pomanjkljiva dokazila o obstoju naročnikovih zahtev, dopolnjevanje katerih pa je na podlagi 78. člena ZJN-2 dopustno. Tako gre v primeru nepredložitve pisne izjave pooblaščene osebe izbranega ponudnika, s katero potrjuje, da je seznanjen s predpisi s področja nizkih gradenj, vključno z gradnjo cest in objektov veljavnimi v Republiki Sloveniji (1. odstavek 13.1(a). točke razpisne dokumentacije) ugotoviti, da vlagatelj ni dokazal, da izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe s slovenskimi veljavnimi predpisi na tem področju ni bil seznanjen. Nepredložena izjava v trenutku oddaje ponudbe in naknadno predložena izjava, datirana po trenutku roka za oddajo ponudbe (19.5.2010) slednjega dejstva po oceni Državne revizijske komisije namreč ne dokazujeta. Poleg tega iz preostalih delov ponudbe izbranega ponudnika (kot je npr. podpisana izjava, da morajo biti gradbena in inženirska dela opravljena v skladu z določili Splošnih pogojev gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela- FIDIC, potrditev posebnih pogojev v 3. poglavju razpisne dokumentacije, podpisana izjava o seznanjenosti s tehničnimi pogoji za izvedbo del, podpisan vzorec pogodbe za predmetno naročilo,â??) izhaja, da je moral biti izbrani ponudnik z veljavnimi predpisi seznanjen že v času oddaje ponudbe. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik ravnal prav, ko je vlagatelja, na podlagi 78. člena ZJN-2, pozval k dopolnitvi ponudbe. Enako gre presoditi tudi v primeru vlagateljevega zatrjevanja o nepredloženi izjavi o seznanjenosti s Poglavjem 9 (10. 13.1(b) točka razpisne dokumentacije). Tudi v tem primeru vlagatelj ni ne zatrjeval, ne izkazoval, da izbrani ponudnik z omenjenim Poglavjem 9 v času oddaje ponudbe naj ne bi bil seznanjen, medtem ko po naročnikovih trditvah, že iz preostalih delov ponudbene dokumentacije izhaja, da je bil izbrani ponudnik s spornim poglavjem v celoti seznanjen. Na podlagi česar gre oceniti, da je naročnik ravnal pravilno, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe, saj vlagatelj spornega dejstva o nepoznavanju poglavja 9 po presoji Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru ni uspel izkazati.

Glede vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik, v nasprotju z naročnikovo zahtevo po predložitvi analize enotnih cen proračunske postavke S 3 2 263 podpoglavja 1.2.2 Obrabne in zaporne plasti (7. odstavek 13.1 (b). točke razpisne dokumentacije), analize enotne cene ni predložil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je neutemeljena. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik sporno računsko postavko S 3 2 644 izpolnil, ni pa bila pri tem navedena enotna analiza cen (seštevek cen). Vendar je v zvezi s slednjim Državna revizijska komisija že zavzela stališče, da nepredložitev analize enotnih cen za omenjeno predračunsko postavko ne predstavlja pomanjkljivost, katere odprava bi pomenila spreminjanja cene ali ponudbe v okviru meril, ali spreminjanje dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Odprava omenjene nepravilnosti po mnenju Državne revizijske komisije ne spreminjanja tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev te ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Pri analizi (seštevku) enotne cene gre za podrobnejšo razčlenitev dveh postavk, ki sta bili ob oddaji ponudb že vsebovani, tako v ponudbenem predračunu, kot tudi v skupni ponudbeni ceni, zato nepredložitev omenjene analize (seštevka) ne povzroči spreminjanja nobenega od omenjenih elementov ponudbe, glede na edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe, t.j. merilo najnižja cena, posledično pa tudi ne spreminja razporeditve neke ponudbe glede na ostale ponudbe. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je izbranemu ponudniku na podlagi 78. člena ZJN-2 v obravnavanem delu dopustil in omogočil dopolnitev ponudbe. Enako stališče Državna revizijska komisija zavzema tudi glede načina in oblike predložitve predračuna. Na podlagi 7. odstavek 13.1 (b) točke razpisne dokumentacije je ponudnik moral na osnovi prejete dokumentacije izdelati Ponudbeni predračun z uporabo informacijskega sistema PIS, medtem ko je izbrani ponudnik predračun izdelal v programskem orodju Excel. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da se omenjene nepravilnosti nanašajo zgolj na formo v ponudbi posredovanih podatkov, ne pa tudi na njihovo vsebino in ravno institut dopolnjevanja ponudbe določba 78. člena ZJN-2 želi preprečiti ravnanja, da se iz postopka javnega naročanja ne izločajo ponudbe, katerih izločitev bi pomenila zgolj izločitev iz formalnih razlogov, ne pa iz vsebinskih. Glede na to, da vlagatelj vsebinskih pomanjkljivosti ni uspel dokazati, je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe o nedopustnem dopolnjevanju ponudbe s predračunom v zahtevani obliki zavrnila.

Državna revizijska komisija prav tako ni sledila vlagateljevemu zatrjevanju, da izbrani ponudnik pogoja glede predložitve vzorca bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in vzorca bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku (b). 9. odstavek 13.1 točke razpisne dokumentacije) ne izpolnjuje, ker omenjena vzorca ob predložitvi ponudbe nista bila potrjena in podpisana s strani izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je tudi v obravnavanem primeru ocenila, da gre za formalno oz. oblikovno pomanjkljivost ponudbe, ki na njeno vsebino in razvrstitev, glede na postavljena merila, nima vpliva. Predložena vzorca bančne garancije, v nasprotju z vlagateljevimi zatrjevanji, naročnika pred slabo izvedbo pogodbenih obveznosti ne varujeta, saj morata biti oba potrjena s strani banke kot garanta, da bo v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti prišlo do izplačila denarnega nadomestila. Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal pravilno, ko je izbranemu ponudniku na podlagi 78. člena ZJN-2 v tem delu dopustil in omogočil dopolnitev ponudbe.

Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeve navedbe, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker je predložil nepopolni seznam pooblaščenih predstavnikov izbranega ponudnika, ki ga v nadaljevanju ne bi smel dopolnjevati. Naročnik je v 5. točki razpisne dokumentacije postavil zahtevo, da mora ponudnik predložiti izpolnjeno izjavo, da je registriran pri pristojnem organu in ima v temeljnem aktu družbe določene dejavnosti, ki so predmet javnega naročila in za katero daje ponudbe in seznam pooblaščenih predstavnikov ponudnika. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da izbrani ponudnik ni v celoti izpolnil obrazca 5.1 (a) razpisne dokumentacije, kakor je to bilo zahtevano, vendar so vsi zahtevani podatki razvidni iz predloženega potrdila sodnega registra Republike Avstrije. Iz predloženega potrdila sodnega registra so razvidne vse osebe, ki so pooblaščene zastopati družbo v pravnem prometu, kar pomeni, da so bili vsi zahtevani podatki v ponudbeni dokumentaciji že vsebovani, na podlagi česar gre oceniti, da je naročnik ravnal pravilno, ko je izbranemu ponudniku dopustil in omogočil dopolnjevanje ponudbe.

Državna revizijska komisija prav tako kot neutemeljena ocenjuje vlagateljeva zatrjevanja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker v nasprotju z naročnikovo zahtevo iz 5.1 (b) točke ni predložil dokazil za pravne in fizične osebe, podpisane s strani izdajateljev. Omenjena točka razpisne dokumentacije določa, da morajo ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, za dokazovanje navedenega, v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZJN-2, predložiti dokazila, da niso storili navedenih kaznivih dejanj. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da je izbrani ponudnik za družbo predložil potrdilo o nekaznovanosti Ministrstva za pravosodje, ki ga je pridobil po elektronski poti, vendar brez ustreznega podpisa in žiga, za fizično osebo pa je predložil le prevod za A. E., ne pa tudi njegovega originala, zato je naročnik ravnal prav, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev. Iz naknadno predloženih dokumentov je namreč mogoče jasno ugotoviti, da je naročnik v času oddaje ponudbe izpolnjeval vse pogoje o nekaznovanosti, kljub dejstvu, da so bili dokumenti o nekaznovanosti za fizične osebe izdani 10.5.2010, t.j. po roku za oddajo ponudbe. Navedeni dokumenti o kazenski evidenci namreč dokazujejo, da zakoniti zastopniki do navedenega datuma (10.5.2010) niso bili obsojeni za kazniva dejanja, torej tudi v času oddaje ponudbe (28.4.2010) ne. Pri tem je Državna revizijska komisija ponovno presodila, da se omenjeni dokumenti nanašajo na formalne nepopolnosti ponudbe, saj je izbrani ponudnik naročnikovo zahtevo po nekaznovanosti izpolnjeval že v trenutku predložitve ponudbe, vendar pa slednje iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali, ni bilo jasno razvidno. Enako dejansko stanje gre ugotoviti glede vlagateljevega zatrjevanja o neizpolnjevanju pogoja glede blokade računa. Naročnik je od ponudnika v 5.1 (h) točki razpisne dokumentacije zahteval, da morajo priložiti bonitetno informacijo, izdano s strani pooblaščene organizacije za izdajo bonitetne informacije, iz katere je razvidna blokada računov v zadnjih 6 (šestih) mesecih. Izbrani ponudnik je predložil potrdilo pooblaščene organizacije, vendar iz slednjega podatka o neblokiranem računu ni mogoče razbrati, zato je po oceni Državne revizijska komisije naročnik ravnal pravilno, ko je od izbranega ponudnika zahteval dodatna dokazila o obstoju dejstev v času oddaje ponudbe. Iz naknadno predloženih dokazil namreč jasno izhaja, da je izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe omenjeni pogoj izpolnjeval.

Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja o izpolnjenih obveznostih v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež (5.1 (e) točka razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankam nesporno, da je izbrani ponudnik predložil potrdilo o plačilu prispevkov za socialno zavarovanje, ne pa tudi potrdila BUAK, ki dokazuje zavarovanje delavcev za primer dopusta in odpravnin. Omenjeno potrdilo o plačilu prispevkov delno dokazuje dejstvo, da je izbrani ponudnik omenjeni pogoj v času oddaje ponudbe že izpolnjeval, zato je po presoji Državne revizijske komisije naročnik ravnal pravilno, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe z dodatnimi dokazili, ki izpolnjevanje omenjenega pogoja v času oddaje ponudbe dokazujejo v celoti. Izbrani ponudnik je tako po naročnikovem pozivu predložil manjkajoče dokazilo BUAK o dejstvu, ki pa je obstajalo že v času oddaje ponudbe, s čimer zahtevani pogoj izpolnjuje.

Državna revizijska komisija prav tako ni sledila vlagateljevemu zatrjevanju, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker ni predložil dokazila, da bo imel na voljo predlaganega odgovornega vodjo del, ki ni zaposlen pri njemu. Naročnik je od ponudnika v 5.1 (l) točki razpisne dokumentacije zahteval, da mora razpolagati s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila, zlasti s tistimi, ki so odgovorni za izvedbo razpisanih del in tistimi, ki so odgovorni za nadzor kakovosti. Ponudnik se lahko v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2 za posamezno naročilo sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotavlja, da je izbrani ponudnik pod odgovornega vodjo del navedel mag. M. V., ki pa pri izbranemu ponudniku ni zaposlen, niti ni bila to naročnikova zahteva. Glede na to, da gre za fizično osebo, Državna revizijska komisija ocenjuje, da se v obravnavanem primeru pravila o sklicevanju na kapacitete drugih gospodarskih subjektov ne morejo upoštevati, saj je odgovorni vodja del fizična oseba, ki ga z gospodarskim subjektom ni mogoče enačiti. Naročnik je zato ravnal pravilno, ko je od izbranega ponudnika zahteval dodatna dokazila, da ima omenjeno fizično osebo kot tehnično osebje na razpolago. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagatelj nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika ni uspel dokazati, tako je naročnik sprejel pravilno odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, na podlagi česar je Državna revizijska komisija tudi odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer sestava revizijskega zahtevka 1.400,00 EUR, vse povečano za 20 % DDV in povračilo stroškov za plačano takso. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru, glede na vrednost predmetnega javnega naročila, upoštevaje tretji odstavek 12. člena ZJN-2, objava v Uradnem listu Evropske unije ni bila obvezna. Upoštevaje prvi odstavek 22. člena ZPRJN je za predmetni postopek zadoščala taksa v višini 5000,00 EUR. Ker je zahtevek za revizijo zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 4.8.2010
Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, 1000 Ljubljana,
- Kostmann Gesmb, Burgstall 44, AT-9433 St. Andrä, Avstrija
- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.