018-165/2010 Mestna občina Kranj

Številka: 018-165/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.) v senatu predsednice mag. Maje Bilbija in članic Sonje Drozdek šinko ter Vide Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža notranje opreme za novo osrednjo knjižnico Kranj", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika HIT PRELESS, d.o.o., Žlebe 1, Medvode, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 3. 8. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, z dne 21. 6. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila "Dobava in montaža notranje opreme za novo osrednjo knjižnico Kranj", v sklopu 1: serijsko izdelani elementi opreme, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila, izdani dne 3. 6. 2010, pod št. 612-2/2009-107-(47/03).

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.960,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 2. 11. 2009, pod št. 612-2/2009-1-(47/03), izdal Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila ""Dobava in montaža notranje opreme za novo osrednjo knjižnico Kranj". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil, dne 12. 11. 2009, pod št. objave JN9444/2009 in v Uradnem listu EU.

Naročnik je dne 2. 2. 2010, pod št. 612-2/2009-36-(47/03), izdal Obvestilo o oddaji naročila, po posameznih sklopih, v okviru katerega je za sklop 1: serijsko izdelani elementi opreme naročilo oddal ponudniku EUROLESCO, d.o.o., Tržaška cesta 371, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Navedena odločitev naročnika je bila razveljavljena v revizijskem postopku, s sklepom Državne revizijske komisije, izdanim dne 20. 4. 2010, pod št. 018-62/2010-4.

Naročnik je v ponovnem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb, dne 3. 6. 2010, pod št. 612-2/2009-107-(47/03), izdal Odločitev o oddaji naročila, v okviru katere je za sklop 1: serijsko izdelani elementi opreme naročilo ponovno oddal ponudniku EUROLESCO, d.o.o., Tržaška cesta 371, Ljubljana.

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev naročnika, z vlogo, z dne 21. 6. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo.

Vlagatelj je navajal, da v celoti zavrača očitke naročnika, da ni prejel ustreznih atestov, saj je predložil ateste, iz katerih so narejeni izdelki, in zato vlagatelju ni jasno, zakaj ti atesti ne bi ustrezali. Glede ponujenih elementov pod št. S2, S3 in S14 je vlagatelj zatrjeval, da je prišlo do pisne pomote, ki na vsebino ponudbe ne vpliva. Vlagatelju ni jasno, zakaj naročnik meni, da naj bi bili ponujeni elementi vlagatelja pod št. S2, S3 in S14, modeli Zebra, italijanskega proizvajalca Midj. Vlagatelj je navajal, da so to stoli, ki jih nudi vlagatelj glede na zahteve iz razpisa (skice). Vlagatelj še poudarja, da je proizvodno podjetje in izdeluje tisto, za kar je usposobljen. Če je naročnik želel takšne stole, jih bo dobil. V zvezi s certifikatom za vrata pa je vlagatelj navedel, da gre za dva certifikata, zaradi česar je neutemeljena naročnikova ugotovitev, da ponudba v tem delu ni ustrezna.

Vlagatelj je dalje izpodbijal naročnikovo odločitev v delu, v katerem je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno. Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik nedopustno preferiral izbranega ponudnika, saj je že Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, naročnik pa ga je kljub temu izbral. Vlagatelj vztraja pri tem, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, iz razlogov, ki jih je vlagatelj navajal že v prejšnjem revizijskem postopku. Tako naj bi ponujeni element izbranega ponudnika pod št. S17 namizna LED svetilka ne ustrezal zahtevi naročnika po regulaciji svetlobe tople (3000 K) in hladne (4000 K) ter po gibljivem zgornjem delu ogrodja. Dalje element pod št. S35 talno svetilo ne izpolnjuje zahteve po senčilu iz opalnega stekla in po svetilu 2x150W moči, element pod št. S5 pisarniški stol pa ne ponuja sinhro mehanizma ter rokonaslona, izdelanega v kombinaciji plastike in kromirane kovine.

Poleg navedenih kršitev je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi kršitve, povezane z naročnikovim ugotavljanjem pravilnosti dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika v zvezi s predloženimi certifikati. Za pisarniški stol pod št. S5, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, je vlagatelj zatrjeval, da se slike v katalogu iz ponudbe po obliki ne ujemajo s slikami na certifikatu. Dalje je izbrani ponudnik za direktorski stol pod št. S6 v katalogu navajal ime S.A, ime na certifikatu pa je le S, zato po mnenju vlagatelja ne gre za isti stol. Prav tako je izbrani ponudnik za konferenčni direktorski stol pod št. S7 in za konferenčni stol pod št. S8 navajal v katalogu ime S.B, v certifikatu pa je le ime S. Za enojni fotelj za delo s prenosnikom pod št. S9 je vlagatelj v katalogu navajal ime N@T, slika iz kataloga in certifikat pa sta priložena za stol z imenom L@P. Za sistem sedežnih elementov pod št. S10, ki ga ponuja izbrani ponudnik, je v katalogu naveden model A., certifikat pa je priložen za model B. Za otroški stolček - psiček pod št. S12, otroški večnamenski stolček pod št. S13 in stolček pod št. S13b je v katalogu navedeno ime proizvajalca, ne pa model stola, kar je bila izrecna zahteva naročnika. Za elemente iz skupine S15 (a, b, c) je naročnik zahteval certifikate za negorljivost, vendar je izbrani ponudnik namesto tega priložil le kopije tehničnih specifikacij za tip blaga VELUR, kar pa ni mogoče šteti za certifikat. Blago VELUR tudi nima nobenih certifikatov za negorljivost. Za artikel pod št. S15c je izbrani ponudnik navedel, da je blago SAND, pri tem pa ni priložil certifikata, ampak le tehnični list. Iz priloženega tehničnega lista kot tudi iz ponudbe izbranega ponudnika pa za ta artikel ni razviden dobavitelj in ni priložen certifikat. Za artikel pod št. S15d je v katalogu naveden proizvajalec A., izdelano po meri. Navedeno pomeni, da ne gre za serijsko izdelavo, zaradi česar je razvidno, da je naročnik neopravičeno preferiral izbranega ponudnika, saj je naročnik vlagatelju očital prav to, da njegovi artikli niso serijski. Za igrala pod št. S16 je izbrani ponudnik prav tako navedel le proizvajalca, ne pa modela, certifikate pa je priložil za tri modele igral. Za artikle pod št. S33 in S34 je izbrani ponudnik v katalogu navajal samo dobavitelja S.B., ni pa navedenih modelov senčil. Priložen je tehnični list od proizvajalca JM, iz katerega pa ni razvidno, da bi bilo blago negorljivo. Vlagatelj še opozarja, da je ponujena cena izbranega ponudnika bistveno višja, za približno 200.000,00 EUR od ponujene cene vlagatelja, in tudi najdražja od vaseh ponudb, zaradi česar naročnik ravna tudi negospodarno.

Naročnik je dne 7. 7. 2010, pod št. 612-2/2009-121-(47/03), izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Glede revizijskih očitkov vlagatelja, ki se nanašajo na izločitev njegove ponudbe, je naročnik navajal, da vlagatelj ni podal dodatnih navedb, ki bi dokazovale primernost in popolnost njegove ponudbe. Naročnik posebej izpostavlja, da so bili atesti glede materialov in polizdelkov, ne pa celotnih izdelkov, zahtevani le za sklop 2 in sklop 3, kjer gre za, po naročilu izdelane in unikatno projektirane, izdelke. Zato je naročnik le za izdelke v sklopu 1, kjer gre za serijsko izdelane elemente, ki so že atestirani, zahteval certifikate za celotne izdelke. V primeru zaves, sedežnih vreč in blazin pa gre za izjemo, saj se v tem primeru, kljub temu, da gre za serijsko izdelane elemente, zahteva zgolj ateste za material, in sicer zaradi narave izdelka. Različni modeli so v tem primeru samo različni vzorci, različnih barv, tkanj in tekstur, zato se v takšnem primeru ne atestirajo posamezni modeli, pač pa samo material, čeprav gre za serijske izdelke. Navedeno je naročnik pojasnil vsem ponudnikom v pozivu za preložitev zahtevanih certifikatov. Certifikat, izdan na temelju testiranj določenega izdelka, v skladu z veljavnimi standardi, je za naročnika zelo pomemben dokument, ki mu pove, da je izdelek varen za uporabo, kakovosten, preverjen skladno z veljavnimi standardi in je seveda tudi dokaz za avtentičnost izdelka. Vlagatelj v svoji ponudbi ni priložil vseh minimalno zahtevanih certifikatov za celotne izdelke. V zvezi z modeli pod št. S1, S1b, S2, S3, S4, S9, S10, S14, S25 in S27 je naročnik ugotovil, da navedbe proizvajalcev in modelov ne ustrezajo priloženim slikam vlagatelja. Vlagatelj se je s podpisom Izjave 2b jasno zavezal, da bo za elemente iz sklopa 1, za vsak izdelek navedel resničnega proizvajalca izdelka, kot tudi dejanski model izdelka, skupaj s priloženo sliko izdelka. Vlagatelj je priložil certifikate le za elemente pod št. S2, S3 in S14, vendar pa je priložil zavajajoče certifikate za čisto drug element, model L., ki ga ni bilo v ponudbi, niti na slikah niti pri navedbi modelov. Po presoji naročnika je sklicevanje vlagatelja na pisno pomoto povsem neupoštevno.

V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja, ki se nanašajo na neenakopravno obravnavo vlagatelja in izbranega ponudnika, je naročnik zatrjeval, da iz odločitve Državne revizijske komisije v prejšnjem revizijskem postopku ne izhaja, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Glede vlagateljevih navajanj za elemente pod št. S17 in S35 je naročnik opravil osebni pregled in ugotovil, da elementi v celoti ustrezajo razpisnim zahtevam. Namizna LED svetilka pod št. S17 ima zahtevano svetilnost, kot tudi zahtevano linearno barvno regulacijo svetlobe med 3000 K in 4000 K ter zahtevano vrtljivost v mizo vgrajeni bazi in v glavi. Talno svetilo pod št. S35 ima trikotno senčilo iz opalnega stekla, 2x150 W, E27 navoj za sijalke, kroman podstavek ipd. Za oba elementa je izbrani ponudnik tudi predložil ustrezna certifikata. Za pisarniški stol pod št. S5 nikjer v razpisu ni bila zahteva po rokonaslonih iz kombinacije kroma in plastike. Tako v popisu elementov kot v grafični prilogi je bilo namreč zapisano le, da morajo biti po višini nastavljivi rokonasloni. Kljub temu je izbrani ponudnik ponudil takšno kombinacijo rokonaslonov.

V zvezi s predloženimi certifikati izbranega ponudnika za element pod št. S5 je naročnik pojasnil, da gre za isti element in model istega proizvajalca, za katerega je izdan enoten ustrezen certifikat. Dalje naročnik navaja, da ne drži navedba, da je certifikat za stol pod št. S6 izdan za model S. drugačen ali neustrezen za S.A in S.B. Gre za ustrezen, veljaven in enoten certifikat, izdan za skupino vseh izdelkov družine S., od katerih ima en višji, drug pa nižji naslon. Za element pod št. S9 je izbrani ponudnik ponudil izdelek proizvajalca R., ki v ponudbi slikovno, dimenzijsko in materialno odgovarja predloženemu certifikatu za element L@P, ki pa ga je izbrani ponudnik po pisni pomoti označil kot N@T. Da je temu tako, je naročnik to naknadno preveril pri proizvajalcu, primernost ponudbe pa dokazuje izdani certifikat za element L@P. Za element pod št. S10 je popolnoma jasno in nedvoumno izdan ustrezen certifikat za izdelek proizvajalca R., za model A., pri čemer so bile s strani izbranega ponudnika priložene vse tehnične risbe z dimenzijami, tlorisi, preprezi ipd., z oznako modela A. in žigosanim uspešnim preizkusom izdajatelja C. Ker je bil certifikat izdan za več izdelkov, je po mnenju naročnika normalno, da je med njimi v skupini tudi npr. model B., ki pa je označen samo kot eden izmed mnogih. Tudi v tem primeru je naročnik to preveril pri proizvajalcu R. Naročnik je dalje navajal, da ne drži navedba vlagatelja, da so se za elemente pod št. S15 (a, b, c) zahtevali certifikati za negorljivi material, temveč je bil dodatno zahtevan samo zaščitni premaz čez osnovni material, kot npr. proti umazaniji (npr. teflon ali podobno). Listine za material pri izbranem ponudniku so bile ustrezne in so se upoštevale pri vseh ponudnikih enako. Dejstvo je, da se za material kot npr. tapetniško blago ali blago za zavese ne izdajo enotni certifikati, pač pa samo navedbe vseh opravljenih atestiranj, ki so za različna blaga lahko različna, in ki jih je lahko celo več kot dvajset, skupaj z navedenimi uporabljenimi standardi. Glede elementa pod št. S15d je naročnik pojasnil, da gre za izjemo, ki je res unikatno projektirana in uvrščena med sicer serijske sorodne izdelke iz skupine S15, in sicer samo zato, ker se je med projektiranjem pojavila potreba po trdi formi in fiksni obliki. Ostali elementi iz skupine S15 pa so serijsko izdelani elementi. Ta element predstavlja morda 0,2 % celotne vrednosti v sklopu 1. Navedeno izjemo je naročnik tudi upošteval pri vseh ponudnikih enako. Za otroške stole je izbrani ponudnik v ponudbi in ustreznih priloženih certifikatih jasno označil firmo M. in model npr. J. Pri igralih pod št. S16 je več ponudnikov priložilo za istega proizvajalca in izdelke enake certifikate, katere je naročnik vse upošteval kot ustrezne. Gre za sistem standardnih modularnih elementov, ki se poljubno sestavljajo v različne številne konfiguracije, ki so atestirani in certificirani kot vzorčni preizkusi za osnovne elemente svojega sistema. Ker je seveda to sestavljiv sistem, je nerealno pričakovati, da bo proizvajalec testiral različne možne kombinacije sicer istih osnovnih elementov. Prav tako ne drži navedba vlagatelja, da je bila v razpisni dokumentaciji podana zahteva po negorljivosti blaga za elemente pod št. S33 in S34. Navedena zahteva je veljala le za nitaste zavese pod št. S33GS.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 13. 7. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 19. 7. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Dokazni predlog vlagatelja s postavitvijo izvedenca je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje z ostalimi izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je v sklopu 1, v zvezi s katerim je nastal predmetni spor, prejel sedem pravočasnih ponudb, kar izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 7. 1. 2010. Kot najugodnejšo in edino popolno je naročnik v prvem sklopu izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.) in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil (ocenil) kot neprimerno in nepopolno, ponudbo izbranega ponudnika pa kot primerno in popolno.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je potrebno presojati z vidika 16. in 20. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 ter 1. odstavka 80. člena ZJN-2. Tako določba 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb, in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti. Popolna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične zahteve, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej presodila utemeljenost zahtevka za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil kot neprimerno in nepopolno, ker naj določeni ponujeni elementi vlagatelja ne bi ustrezali vsem zahtevam naročnika.

Kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 3. 6. 2010, je naročnik ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno, ker naj vlagatelj za ponujene elemente pod št. S1, S1B, S2, S3, S4, S9, S9b, S10, S14, S18, S19, S20, S21, S22, S23 in S24 ne bi predložil ustreznih certifikatov, da so elementi atestirani oziroma opremljeni z atesti, veljavnimi v EU, skladno s pozivom naročnika za dopolnitev ponudbe, in sicer:

1. za ponujene elemente pod št. S1, S1b, S4, S9, S9b, S10, S18, S19, S20, S21, S22, S23 in S24 naj bi vlagatelj priložil le posamezne certifikate za materiale, čeprav je naročnik zahteval certifikate za celotne izdelke iz ponudbe, z obvezno navedbo modela in firme, tako kot jih je ponudnik v ponudbi tudi ponudil;
2. za ponujene elemente pod št. S1, S1B, S2, S3, S4, S9, S10, S14, S25 in S27 naj bi vlagatelj podal zavajajoče navedbe proizvajalca in modelov, saj elementov pod navedenimi oznakami ni bilo mogoče najti, zato je naročnik sklepal, da tudi zahtevani certifikati za te elemente ne obstajajo;
3. vlagatelj je le za elemente pod št. S2, S3 in S14 priložil certifikate za celotne izdelke, vendar je navedene izdelke v ponudbi označil kot druge modele, in sicer kot izdelke lastne proizvodnje, modeli HP3, HP4 in HP8, s priloženimi slikami, na katerih pa so po prepričanju naročnika izdelki italijanskega proizvajalca Midj, zato je naročnik ugotovil, da ni nobene povezave med modeli, atestiranimi v predloženem certifikatu ter modeli, navedeni v ponudbi in priloženih slikah;
4. za predložene certifikate za certificiranje požarnih vrat, za elemente pod št. S9b in S22 naročnik ni razbral namena in smisla, saj vrata niso bila predmet tega javnega naročila.

Med strankama je nesporno, in kar je ugotovila tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v spisovno dokumentacijo, da je naročnik vse ponudnike pisno, z dopisom, izdanim dne 12. 5. 2010, pod št. 612-2/2009-83-(47/03) pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer s predložitvijo certifikatov, glede katerih je naročnik v razpisni dokumentaciji v 6. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval, da morajo ponudniki priložiti izjavo - Obrazec 2c, da so vsi serijsko izdelani elementi, navedeni v popisu del, atestirani oziroma opremljeni z atesti, veljavnimi v EU. Naročnik je v pozivu za predložitev certifikatov zahteval naslednja minimalna zahtevana dokazila:

1. Za elemente pod št. S1, S1b, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9, S9b, S10, S11, S12, S13, S14, S16, S18, S19, S20, S21, S22, S23, S24, S-RK kompletne veljavne certifikate o opravljenih preizkusih, atestih za celotne izdelke, iz katerih je natančno razvidna številka izdanega certifikata, modela in proizvajalca ter izdajatelja certifikata, kar je standardna navedba podatkov za vsak posamezen certifikat. Tak certifikat lahko (sicer neobvezno) vsebuje tudi sliko modela izdelka. Certifikat mora vsebovati tudi ostale standardne podatke o preizkusih in navedbe vseh upoštevnih standardov, uporabljenih v preizkusih. Za slovenske certifikate, izdane v Sloveniji, velja datum veljavnosti za leto 2009 ali 2010.
2. Za svetila pod št. S17, S32 in S35 se zahtevajo veljavni certifikati, kot dokazila o opravljenih atestih za električne izdelke.
3. Za elemente iz skupine S15 (a, b, c) - sedežne vreče, S33GS - nitaste zavese, S33 in S34 - screen roloji, se zaradi narave izdelkov zahteva samo ateste o vgrajenih materialih. Predvsem je to pomembno za nitaste zavese (certifikati o opravljenih atestih za zahtevani materiala tipa TREVIRA CS (npr. ognjevarnost, obstojnost proti obrabi, obstojnost barv ipd.) in sedežne vreče (atesti za material zahtevanega tipa blaga). Za screen roloje se prav tako zahteva ateste za uporabljene materiale za zatemnilne in za polprosojne zavese.
4. Za male kovinske galanterijske izdelke kot npr. S25, S27, S28, S29, S30a,b in za S31 certifikati za tovrstne izdelke niso obvezni iz razloga, ker so se za te izdelke zahtevali kovinski in ne plastični materiali, torej ni potencialno vprašljiva ognjevarnost teh izdelkov.

Naročnik je v pozivu ponudnike opozoril, da bo, kolikor ponudniki ne bodo dopolnili ponudbe s predložitvijo certifikatov v zahtevanem 7-dnevnem roku, ponudbo izločil.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni očital naročniku, da morebiti ni bil upravičen zahtevati od ponudnikov navedene dopolnitve ponudbe s predložitvijo certifikatov, zato je Državna revizijska komisija štela, da glede tega ni spora med strankama. Tudi sicer je naročnik zahteval dokumente, glede katerih so ponudniki (tudi vlagatelj) v ponudbi podpisali izjavo - Obrazec 2c, da so vsi serijsko izdelani elementi, navedeni v popisu del, atestirani oziroma opremljeni z atesti, veljavnimi v EU. Vlagatelj pa je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da zavrača očitke naročnika, da ni prejel ustreznih atestov, saj je predložil ateste, iz katerih so narejeni izdelki, zaradi česar mu ni jasno, zakaj le-ti ne bi ustrezali.

V zvezi s slednjim je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila jasno navedel, da je vlagatelj za ponujene elemente pod št. S1, S1b, S4, S9, S9b, S10, S18, S19, S20, S21, S22, S23 in S24 priložil le posamezne certifikate za materiale, čeprav je naročnik zahteval certifikate za celotne izdelke iz ponudbe, z obvezno navedbo modela in firme. Da je naročnik zahteval certifikate za celotne izdelke, izhaja že iz vsebine izjave - Obrazca 2c, v katerem so ponudniki izjavili, da so elementi atestirani oziroma opremljeni z atesti, veljavnimi v EU, pa tudi iz poziva za dopolnitev ponudbe, kjer je naročnik v 1. točki navedel, da se za elemente pod št. S1, S1b, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9, S9b, S10, S11, S12, S13, S14, S16, S18, S19, S20, S21, S22, S23, S24, S-RK zahtevajo kompletni veljavni certifikati za celotne izdelke. Navedenega dejstva vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izpodbijal, oziroma morebiti zatrjeval, da naročnik ni bil upravičen zahtevati certifikate za celotne izdelke, ampak je le pavšalno navajal, da mu ni jasno, zakaj priloženi certifikati, iz katerih so narejeni izdelki, naročniku ne ustrezajo.

Glede na navedeno je torej potrebno zaključiti, da bi moral vlagatelj ponudbo dopolniti tako, da bi za zgoraj navedene elemente predložil certifikate za celotne izdelke in ne certifikate zgolj za materiale, iz katerih so izdelki narejeni. Kot pa dejansko zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, je vlagatelj za elemente pod št. S1, S1b, S4, S9, S9b, S10, S18, S19, S20, S21, S22, S23 in S24 priložil zgolj certifikate, iz katerih naj bi bili izdelki, ki jih ponuja, narejeni. Navedeno izhaja že iz preglednice (excel tabele), ki jo je naročnik zahteval v okviru dopolnjevanja ponudb in kjer so morali ponudniki skladno z navodili naročnika obvezno označiti "DA" pri vsakem elementu, ki ima priložen veljavni certifikat. Vlagatelj v navedeni tabeli za elemente pod št. S1, S1b, S4, S9, S9b, S10, S18, S19, S20, S21, S22, S23 in S24 ni označil "DA", iz česar je mogoče sklepati, da je vlagatelj že sam predvidel, da za te elemente ni predložil veljavnih certifikatov. Prav tako pa tudi iz vsebine predloženih certifikatov za navedene elemente nikjer ne izhaja, da bi bili certificirani celotni izdelki, ki jih je vlagatelj ponudil v ponudbi, z navedbo modela in proizvajalca ter izdajatelja certifikata za ponujen izdelek.

Državna revizijska komisija je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju in zatrjevanih kršitvah vlagatelja zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da bi naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2 ali z določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno in nepopolno, ker vlagatelj ponudbe ni dopolnil skladno z zahtevami naročnika.

Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjeval, da naj bi naročnik vlagatelja in izbranega ponudnika pri pregledovanju in ocenjevanju dopolnjevanja ponudb neenakopravno obravnaval, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presodila tudi s tem povezane revizijske očitke. Revizijske očitke, s katerimi je vlagatelj zatrjeval neustreznost ponujenih izdelkov izbranega ponudnika pod št. S17, S35 in S5, Državna revizijska komisija ni presojala, saj v tem delu vlagatelj ni zatrjeval neenakopravne obravnave naročnika. Tudi sicer je vlagatelj neutemeljeno zatrjeval, da naj bi Državna revizijska komisija v sklepu, izdanim dne 20. 4. 2010, pod št. 018-62/2010-4, ugotovila, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika v tem delu nepravilna. Državna revizijska komisija se v navedenem sklepu ni meritorno izrekla o navedenih zatrjevanih kršitvah vlagatelja, ampak je ocenila neenakopravno obravnavo vlagatelja in izbranega ponudnika s strani naročnika, v delu, ki se je nanašal na izkazovanje tehničnih zahtev s predložitvijo slike in mer izdelkov. Glede navedenega pa v obravnavanem primeru ni spora, saj naročnik v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni izločil ponudbe vlagatelja iz navedenih razlogov.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na dopolnitev ponudbe s strani izbranega ponudnika, ocenila, da je naročnik tudi v ponovljenem postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ponovno neenakopravno obravnaval vlagatelja in izbranega ponudnika. Namreč, tudi izbrani ponudnik v okviru dopolnitve svoje ponudbe ni v celoti izpolnil naročnikovih zahtev iz poziva k dopolnitvi ponudbe.

Državna revizijska komisija je tako kot utemeljene ocenila revizijske očitke, ki se nanašajo na predložitev certifikata s strani izbranega ponudnika za element pod št. S9.

Iz ponudbe izbranega ponudnika, tako iz Ponudbe in predračuna (Popis serijsko izdelanih elementov po etažah) kot tudi iz priloženega kataloga, jasno in nedvoumno izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil in navedel izdelek proizvajalca R., model N@T, medtem, ko se priloženi certifikat iz dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, z dne 19. 5. 2010, nanaša na izdelek proizvajalca R., model L@P. Navedeno dejstvo (napako) izbranega ponudnika priznava tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri čemer pa se sklicuje, da izdelek iz ponudbe sicer slikovno, dimenzijsko in materialno odgovarja izdelku L@P iz certifikata, izbrani ponudnik pa naj bi se zmotil pri navedbi izdelka N@T.

Državna revizijska komisija navedeni argumentaciji naročnika ne more pritrditi. Nesporno je namreč, da sta izdelka L@P ter N@T dva različna modela oziroma izdelka, sicer istega proizvajalca R. Tako izhaja iz dokazil (Priloga 1), ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, pa tudi po vpogledu v spletne strani proizvajalca R, kjer je razvidno, da gre za skupino izdelkov C.C., v kateri sta modela L@P in N@T dva različna modela (izdelka). Četudi naj bi slika iz kataloga ustrezala izdelku L@P (kar sicer ugotavlja naročnik po lastni oceni), je potrebno ugotoviti, da je izbrani ponudnik v ponudbi jasno in nedvoumno ter na dveh mestih, v Ponudbi in predračunu (Popis serijsko izdelanih elementov po etažah) in v priloženem katalogu, navedel, da ponuja model N@T. V tem delu se naročnik po mnenju Državne revizijske komisije ne more sklicevati na pisno pomoto izbranega ponudnika, ki bi jo lahko kar spregledal, oziroma na to, da je naknadno opravil preverbe pri proizvajalcu R, kar sicer iz spisovne dokumentacije ni razvidno. Dejstvo je, da je izbrani ponudnik v ponudbi ponudil en izdelek, za katerega v okviru dopolnitve ponudb ni predložil zahtevanega certifikata. Naročnik pa je v pozivu za dopolnitev ponudbe izrecno zahteval, da mora biti iz certifikata razviden model in proizvajalec za ponujeni izdelek iz ponudbe. Te zahteve izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe ni izpolnil, zaradi česar je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik ravnal neenakopravno, ko je izbranemu ponudniku takšno napako dovolil in ponudbo kljub temu ocenil kot primerno in popolno. Po drugi strani pa je naročnik prav vlagatelju, v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 5) v zvezi s predloženimi certifikati za ponujene elemente pod št. S2, S3 in S14 očital, da je sklicevanje na pisno pomoto povsem neupoštevno.

Državna revizijska komisija je neenakopravno ravnanje naročnika ocenila tudi pri predložitvi certifikatov izbranega ponudnika za elemente iz skupine pod št. 15 (a, b, c).

Vlagatelj je v tem delu zatrjeval, da je naročnik zahteval certifikate za negorljivost in da je izbrani ponudnik namesto tega predložil le kopije tehničnih listov. V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v pozivu za dopolnitev ponudb za elemente pod št. S15 (a, b, c) sicer ni izrecno zahteval certifikatov za negorljivost vgrajenih materialov, je pa zahteval ateste za material zahtevanega tipa blaga.

Iz dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da izbrani ponudnik ni predložil atestov za material zahtevanega tipa blaga, temveč, kot je to zatrjeval vlagatelj, le kopije tehničnih listov, ki so izdani s strani družbe A., za katero niti ni jasna njena funkcija (proizvajalec, dobavitelj, â??). Naročnik se je sicer skliceval na dejstvo, da se za material npr. tapetniško blago ali blago za zavese ne izdajo enotni certifikati, pač pa vedno samo navedbe vseh opravljenih atestiranj, ki so za različna blaga lahko različna in ki jih je lahko celo več kot dvajset, skupaj z navedenimi uporabljenimi standardi. Državna revizijska komisija navedenim utemeljitvam naročnika ne more slediti, saj je naročnik v pozivu za dopolnitev ponudb jasno zapisal, da zahteva ateste za material zahtevanega tipa blaga, zaradi česar se naročnik, po oceni Državne revizijske komisije, kasneje ni mogel samovoljno odločiti, da zadostujejo zgolj kopije tehničnih listov z navedbami opravljenih atestiranj. Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo zapisal, da gre v primeru sedežnih vreč (ki predstavljajo elemente iz skupine S15) za izjemo, saj se v tem primeru, kljub temu, da gre za serijsko izdelane elemente, zahteva zgolj ateste za material, in sicer zaradi narave izdelka. Različni modeli so v tem primeru samo različni vzorci, različnih barv, tkanj in tekstur, zato se v takšnem primeru ne atestirajo posamezni modeli, pač pa samo material, čeprav gre za serijske izdelke. Tudi iz navedenega izhaja, da je naročnik očitno zahteval ateste za material. Kolikor bi naročnik želel dopustiti tudi drugačen način izkazovanja atestov materialov, bi to moral v pozivu tudi jasno navesti in omogočiti, da bi tudi drugi ponudniki na takšen način izpolnili zahtevo. V obravnavanem primeru pa je naročnik, po mnenju Državne revizijske komisije, ravnal neenakopravno, s tem, ko je izbranemu ponudniku dopustil način izkazovanja, ki ga naročnik vnaprej ni predvidel.

Naročnik je še navajal, da naj bi se listine za material upoštevale pri vseh ponudnikih enako, kar pa ne drži. Državna revizijska komisija je namreč vpogledala v dopolnitev ponudbe vlagatelja in ugotovila, da je slednji za element iz skupine pod št. S15 predložil drugačne listine, in sicer ateste glede gorljivosti za material "SAND" in za polnilo. Naročnik je sicer priznal navedene listine kot ustrezne, vendar pa prav iz navedenega dejstva izhaja, da niso vsi ponudniki predložili enakih listin, kot je to zatrjeval naročnik.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je naročnik z zgoraj opisanimi ravnanji, v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Da je naročnik vlagatelja in izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval, pa izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila vlagatelju očital, da naj bi za elemente pod št. S1, S1B, S2, S3, S4, S9, S10, S14, S25 in S27 zavajajoče navajal proizvajalca in model, ker naj bi iz priloženih slik elementov izhajalo, da gre za drugega proizvajalca in modele, kot jih je navajal vlagatelj v ponudbi. Kot pa je bilo zgoraj ugotovljeno in kar naročnik sam navaja, pa je tudi izbrani ponudnik v ponudbi, v katalogu za element pod št. S9 navajal model N@T, čeprav naj bi slika ustrezala drugemu modelu L@P, za katerega naj bi bil tudi priložen certifikat. Vendar je naročnik navedeno označil le kot pisno pomoto, medtem ko je vlagatelju očital zavajajočo ponudbo.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, zato je na podlagi 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila "Dobava in montaža notranje opreme za novo osrednjo knjižnico Kranj" v sklopu 1: serijsko izdelani elementi opreme, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila, izdani dne 3. 6. 2010, pod št. 612-2/2009-107-(47/03).

Ostalih zatrjevanih kršitev iz zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ni presojala, saj morebitno ugotovljene kršitve naročnika ne bi več vplivale na položaj vlagatelja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, oziroma na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, in 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.960,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino, medtem, ko je priglašene stroške pod postavko "materialni stroški 25 EUR in 20 % DDV" zavrnila, ker vlagatelj slednje postavke po vsebini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki), zaradi česar se vlagatelju stroški pod to postavko skladno s 5. odstavkom 22. člena ZRPJN ne priznajo.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.960,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila, naročnik skladno s 4. odstavkom 22. člena ZRPJN ni upravičen do povračila stroškov, nastalih z revizijo. Zato je bilo potrebno naročnikovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka, kot neutemeljeno zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 3. 8. 2010


Predsednica senata:
Mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj
- Odvetniška pisarna Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- EUROLESCO, d.o.o., Tržaška cesta 371, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana