018-163/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Številka: 018-163/2010-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata in Vide Kostanjevec ter Sonje Drozdek-šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Razvoj in vzdrževanje Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji- eVš", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CREATIM RŽIšNIK PERC d.o.o., Poslovna cona A2, šenčur, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ul. 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova ul. 38, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.8.2010

ODLOČILA

Vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik je dne 2.6.2010 na Portalu javnih naročil, pod številko JN45579/2010, objavil razpis za oddajo javnega naročila "Razvoj in vzdrževanje Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji- eVš".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da se šteje, da je ponudba oddana pravočasno, če do 15.7.2010 do 12.30 ure prispe na naslov naročnika.

Dne 15.7.2010 ob 12.00 uri je vlagatelj skušal vložiti zahtevek za revizijo, vendar ga je naročnik zavrnil s pojasnilom, da se zahtevek lahko vloži v skladu z razpisnimi pogoji in 3. odstavkom 12. člena ZRPJN (uradni zaznamek z dne 15.7.2010, št. 430-61/2010/13).

Dne 16.7.2010 je naročnik prejel vlagateljev zahtevek za revizijo v katerem predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija v celoti razveljavi oz. podredno, da se deloma razveljavi posamezne določbe razpisne dokumentacije, se spremembe objavi in določi nov zakoniti rok za oddajo ponudb, ter, da se v vsakem primeru vlagatelju povrne stroške tega revizijskega postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije do plačila. Vlagatelj v revizijskem zahtevku navaja, da je po pregledu razpisne dokumentacije ugotovil, da so pogoji v javni objavi različni od pogojev v razpisni dokumentaciji. Posledično je ugotovil, da lahko pogoje iz razpisne dokumentacije izpolni le s tujimi in domačimi podizvajalci in da zato ne more oddati ponudbe pravočasno. V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj primarno izpodbija rok za oddajo ponudb, podredno pa določbe razpisne dokumentacije, ki so po mnenju vlagatelja diskriminatorne in niso smiselno povezane s predmetom javnega naročila.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo dne 15.7.2010 naslovil predlog za zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaj javnega naročila oz. podredno, razveljavitev posameznih določb razpisne dokumentacije, da se spremembe objavi in določi nov zakoniti rok za oddajo ponudb. Vlagatelj pojasnjuje, da primarno izpodbija rok za oddajo ponudb, ki je prekratek, zaradi česar ni mogel oddati ponudbe. Pogoji objavljeni na Portalu javnih naročil so se razlikovali od pogojev v razpisni dokumentaciji, kar pa ni opazil takoj, zato je vlagatelj v neenakopravnem položaju s ponudniki, ki so časovno prej opazili, da se pogoji v razpisni dokumentaciji in objavi razlikujejo. V kolikor bi naročnik rok za oddajo podaljšal in neutemeljeno diskriminatorne pogoje spremenil, bi vlagatelj oddal ponudbo. Ker ponudbe ni oddal mu je nastala škoda. Vlagatelj poudarja, da če se oddaja javnega naročila zadrži, škoda ne bo nastala nikomur, saj gre za dolgoročni projekt, ki se bo izvajal v prihodnjem. Vlagatelj dodaja, da narava predmetnega javnega naročila ni takšna, da bi ga bilo potrebo oddati nemudoma (ni ogroženo nobeno življenje, oskrba z blagom, zdravje ljudi), zato ni razlogov, da se postopek ne zadrži. Poleg tega dodaja, da bi v kolikor bi podaljšal rok in spremenil razpisno dokumentacijo, bi naročnik dobil večje število ponudb, kar bi mu omogočilo večjo izbiro, tako pa bi tudi spoštoval temeljna načela javnega naročanja. Vlagatelj navaja, da je javni interes za izvedbo javnega naročila zakonita oddaja javnega naročila, ki ga je treba spoštovati vselej, kadar narava javnega naročila ni takšna, da bi bilo potrebno javno naročilo oddati takoj. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija sprejme sklep, da se zadrži izvajanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila, do odločitve Državne revizijske komisije.

Na poziv Državne revizijske komisije z dne 20.7.2010 je naročnik Državni revizijski komisiji dne 26.7.2010 in dne 2.8.2010 posredoval zahtevano dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 22.7.2010 vlagatelja pozvala, da izkaže, da je predlog, da se zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila z dne 14.7.2010, posredoval tudi naročniku. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji zahtevano dokazilo posredoval z dopisom z dne 26.7.2010.

Državna revizijska komisija je dne 29.7.2010 prejela naročnikovo mnenje o predlogu za zadržanje oddaje predmetnega postopka javnega naročila. Iz slednjega izhaja, da je naročnik mnenja, da je zadržanje postopka neupravičeno. Naročnik navaja, da bi zaradi morebitnega zadržanja izvajanja oddaje postopka javnega naročila lahko nastale škodljive posledice tako pri ponudnikih, ki so oddali ponudbe, kot tudi naročniku, prav tako zadržanje ni v javnem interesu. Naročnik pojasnjuje, da bi bili ponudniki, ki so ponudbe oddali, v negotovosti ali je njihova ponudba sprejeta in posledično ne bi mogli sprejemati novih zavezujočih naročil. Če bi zaradi zaustavitve postopka potekel rok veljavnosti ponudb in najugodnejši ponudnik ne bi želel podaljšati veljavnosti svoje ponudbe, bi bil naročnik oškodovan za znesek v razliki med najugodnejšo ponudbo in ponudbo ponudnika, ki bi podaljšal veljavnost svoje ponudbe in bi naročnik z njim sklenil pogodbo. Naročnik navaja, da je izgradnja informacijskega sistema strateškega pomena za Slovenijo ter nadaljnji razvoj in kakovost njenega visokega šolstva. V slednjem bo evidenca in podprti postopki akreditacije in evalvacije visokošolskih zavodov in študijskega programa na Nacionalni Agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu ter vodenje razvida visokošolskih zavodov na ministrstvu. V okviru eVš je zastavljena tudi vzpostavitev evidence študentov vpisanih v visoko šolstvo. Poleg evidence študentov je predvidena tudi centralna prijavno informacijska točka, kjer bi študentje našli vse informacije vezane na ponudbo javno veljavnega visokošolskega izobraževanja, s tem pa bi izboljšali informiranost javnosti glede visokošolske ponudbe. Naročnik navaja, da kljub naročnikovemu nadaljnjemu izvajanju postopka do odločitve o najugodnejšem ponudniku, zakonitost oddaje javnega naročila z ničemer ne bo ogrožena, saj naročnik v nobenem primeru ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom, dokler revizijski postopek ni zaključen.

Po pregledu zahtevka za revizijo in preučitvi navedb iz vlagateljevega predloga je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, in da sme naročnik skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, da pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, in če Državna revizijska komisija predlogu ugodi, mora naročnik o tem obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.

Iz besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da ZRPJN kot osnovno pravilo določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, pri čemer pa velja prepoved sklenitve pogodbe o oddaji naročila. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega naročila oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila (torej aktivnosti pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila) pridržana za primer, ko se naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo sam odloči, da bo zadržal nadaljnje aktivnosti (tretji odstavek 11. člena ZRPJN), oziroma za primer, ko vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila v celoti ali le deloma (četrti odstavek 11. člena ZRPJN).

Možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila v celoti ali le deloma po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN je pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. Zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v celoti ali le deloma v postopku oddaje naročila na predlog vlagatelja predstavlja odmik od zakonskega pravila iz prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN. ZRPJN torej v osnovi preprečuje sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, ne preprečuje pa nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. sprejem in izdaja odločitve o oddaji naročila). Z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitne nezakonite odločitve o oddaji posla, ki je predmet naročila, izbranemu ponudniku.

ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame t. i. nesuspenzivni učinek v smislu četrtega odstavka 11. člena ZRPJN, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu vlagatelja upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi (morebitna) stališča naročnika do zahtevka za revizijo; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano je treba tudi ugotoviti, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. To pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) vlagatelj, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog vlagatelja morebiti navaja (predloži) naročnik. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi presojo, ki jo predvideva četrti odstavek 11. člena ZRPJN.

Izhajajoč iz tega, da sprejem ukrepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN uveljavlja vlagatelj in da mora Državna revizijska komisija upoštevati razmerje med posameznimi elementi, je na vlagatelju dokazno breme, da izkaže argumente, ki bodo podlaga Državni revizijski komisiji pri presoji, da je uporaba tega instituta v konkretnem primeru upravičena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevi argumenti v konkretnem primeru niso take narave, da bi opravičevali sprejem predlaganega ukrepa. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obravnavanem predlogu kot argument za zadržanje postopka navaja dejstvo, da mu je nastala škoda, ker ni oddal ponudbe, le-te pa ni oddal, ker je naročnik določil prekratek rok za oddajo ponudbe in postavil neutemeljeno diskriminatorne pogoje, zaradi česar je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo. Kot izhaja iz same argumentacije vlagatelja, je slednji vložil zahtevek za revizijo s katerim zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila oz. razveljavitev posameznih določb razpisne dokumentacije in določitev novega roka za oddajo ponudb. Kot je bilo predhodno obrazloženo, vložitev zahtevka za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila in naročnik lahko nadaljuje z izvedbo postopka, vendar pa naročnik v takem primeru ne sme skleniti pogodbe. S to načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitne nezakonite odločitve o oddaji posla, ki je predmet naročila, izbranemu ponudniku. V konkretnem primeru to pomeni, da bo v primeru ugotovitve utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj deležen ustrezne satisfakcije v smislu ugoditve zahtevku za revizijo in razveljavitve bodisi celotnega postopka javnega naročanja bodisi posameznih določb razpisne dokumentacije in določitvi novega roka za dodajo. V primeru, da bi naročnik oz. Državna revizijska komisija ugotovila nezakonitost določb razpisne dokumentacije, bi vlagateljev položaj ne bil oškodovan v obravnavanem postopku javnega naročanja, saj bi naročnik v primeru razveljavitve celotnega postopka javnega naročanja (če bi se odločil oddati predmet naročila) moral začeti nov postopek javnega naročanja (in s tem določiti nov rok za predložitev ponudb) oziroma bi naročnik v primeru razveljavitve posameznih določb razpisne dokumentacije (če bi se odločil nadaljevati že začeti postopek javnega naročanja) moral ustrezno uskladiti obstoječo razpisno dokumentacijo, kar pa pomeni, da bi moral določiti nov rok za predložitev ponudb, saj bi bili gospodarski subjekti upravičeni ponudbo pripraviti glede na spremenjeno razpisno dokumentacijo in v skladu s temi zahtevami predložiti ponudbo.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da vlagatelj v svojem predlogu ne izkazuje možnosti nastanka škode v zvezi z nadaljnjim vodenjem predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Če bo zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 14.7.2010, utemeljen, bodo razveljavljena vsa ravnanja naročnika po prejemu zahtevka za revizijo, vlagatelju pa bo omogočeno pravno varstvo v obsegu, kot ga zagotavlja ZRPJN. Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija ocenila, da v konkretnem primeru vlagatelj ni izkazal, da bi mu lahko v primeru nezadržanja naročnikovih aktivnosti nastale škodljive posledice, nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila pa tudi v ničemer ne ogroža že začetega postopka pravnega varstva ter vlagateljevega položaja.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu za zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN v postopku oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 4.8.2010



Predsednica senata: mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.,
Članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Kotnikova ul.
38, Ljubljana;
- odvetnik Aleš Avbreht, šestova ul. 2, Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne
službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana;
- arhiv Državne revizijske komisije (spis zadeve).