018-151/2010 Splošna bolnišnica Murska Sobota

Številka: 018-151/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.) v senatu predsednice Sonje Drozdek šinko ter članic Miriam Ravnikar šurk in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup magnetno resonančnega sistema za Splošno bolnišnico Murska Sobota", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika AUREMIANA, d.o.o., Partizanska cesta 109, Sežana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, štefanova 5, Ljubljana, oziroma po njegovem pooblastilu SPLOšNA BOLNIšNICA MURSKA SOBOTA, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 19. 7. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 24. 5. 2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9. 11. 2009, pod št. 4110-117/2009-19, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Nakup magnetno resonančnega sistema za Splošno bolnišnico Murska Sobota". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 19. 2. 2010, pod št. objave JN1258/2010 in v Uradnem glasilu EU, dne 23. 2. 2010, pod št. objave 2010/S 37-053963.

Naročnik je dne 12. 5. 2010, pod št. V30-09/B-2, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda ponudniku SIEMENS, d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 24. 5. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve naročnika o oddaji naročila. Zatrjeval je, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker ne izpolnjuje tehničnih vseh pogojev in zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnične zahteve.

Naročnik je zahteval, da mora ponudnik za ponujeno opremo predložiti prospektni material v slovenskem ali angleškem jeziku. Če prospektni material ne obstaja, mora ponudnik na svojem obrazcu predstaviti vse tehnične lastnosti ponujene opreme, iz katerega bo mogoče nedvoumno ugotoviti izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter navesti proizvajalca in tip ponujene opreme. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik navedeni zahtevi ni sledil, saj je ponudbena dokumentacija nepregledna, kar je očitno tudi vzrok, da naročnik v postopku preverjanja ponudb ni mogel opaziti, da izbrani ponudnik ni v celoti sledil zahtevam iz razpisa. Iz poglavja C) razpisne dokumentacije Specifikacije in zahteve naročnika, točke 7. Slikovna procesna enota, izhaja zahteva naročnika, da mora biti hitrost rekonstrukcije več kot 1000 slik/s (pravokotna matrika 256x256, 100 % FoV, brez interpolacij). Izbrani ponudnik je v zvezi z navedeno zahtevo predložil prospekt, iz katerega izhaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje te zahteve. Iz prospekta je razvidno, da je hitrost rekonstrukcije manjša, in sicer le 983 slik/s za 100 % FoV, 277 za 75 FoV. Pri tem je izbrani ponudnik še dopisal, da je prospekt napačen. Dolžnost izbranega ponudnika je bila, da za ponujeni predmet priloži tudi prospektni material, vendar ne napačnega, ampak nesporno takšnega, na podlagi katerega lahko naročnik preveri določene tehnične lastnosti ponujenega izdelka. Ker je izbrani ponudnik predložil napačni prospektni material in ni izpolnil tehnične zahteve iz razpisa, njegove ponudbe tudi ni mogoče obravnavati kot formalno nepopolne. Vlagatelj je sporne tehnične lastnosti preveril še na spletnih straneh izbranega ponudnika in ugotovil, da tudi iz prospektnega materiala na spletnih straneh izhajajo podatki, ki ne ustrezajo naročnikovim zahtevam, zaradi česar gre še dodatno sklepati, da izbrani ponudnik ni zadostil naročnikovi zahtevi iz razpisa.

Vlagatelj je dalje navajal, da naročnik v poglavju C) Specifikacija zahtev naročnika, točki 1. Superprevodni magnet, ni navedel homogenosti polja, ki je eden glavnih parametrov za doseganje kvalitete slike. Eden izmed potencialnih ponudnikov je preko portala javnih naročil postavil vprašanje, ali je za naročnika sprejemljivo, da ima ponujena naprava zagotovljeno homogenost (V-RMS) vsaj 0,5 ppm pri 30 cm in 1 ppm pori 40 cm sferičnem volumnu. Naročnik je odgovoril z "da", s tem pa je po mnenju vlagatelja spremenil razpisno dokumentacijo tako, da je določil minimalno stopnjo homogenosti polja. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da te stopnje ne dosega, kar je vlagatelj v nadaljevanju izkazoval s podatki iz ponudbe izbranega ponudnika. Prav tako je eden od potencialnih ponudnikov naročnika zaprosil za natančnejšo razlago razpisa v delu, ki se nanaša na FoV, saj glede spodnje meje tega pogoja v tehničnih zahtevah ni bilo nič navedeno. Ponudnik je postavil vprašanje, ali je 45 cm FoV (X-Y-Z) zadosten, naročnik pa je odgovoril z "da" in s tem tudi v tem delu po prepričanju vlagatelja določil spodnjo mejo sprejemljivosti, ki ji izbrani ponudnik ni sledil. Iz prospekta namreč izhaja, da izbrani ponudnik ponuja opremo s FoV do 45 cm, zavisi od smeri, npr. v Z smeri do 35 cm.

Naročnik je dne 22. 6. 2010, pod št. 051/HS, sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil.

V zvezi z vlagateljevim očitkom glede načina dokazovanja izpolnjevanja tehnične zahteve je naročnik pojasnil, da je skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije dopustil dva načina dokazovanja tehničnih lastnosti, in sicer s predložitvijo prospektnega materiala ali s predložitvijo ponudnikovega obrazca, v katerem so predstavljene vse tehnične lastnosti ponujene opreme. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil prospektni material, za katerega pa je že v ponudbi jasno navedel, v katerih delih je zastarel. Izbrani ponudnik je hkrati s prospektnim materialom na straneh od 3 do 10 predračuna GG 145/10 MR (Opis ponujenega MR sistema glede na zahteve iz razpisne dokumentacije) ter na dokumentu Tehnična specifikacija ponudbe št. GG 145/10 MR, predložil naročniku še svoj obrazec, v katerem so dejansko predstavljene vse tehnične lastnosti ponujene opreme. S predložitvijo obrazca je izbrani ponudnik izpolnil naročnikovo zahtevo. Dejstvo, da je bil v ponudbi v tej točki priložen zastarel prospektni material, takšnega zaključka ne spremeni. Da so lahko nekateri prospekti zastareli, delno ali v celoti, in da novih še ni na voljo ponudnikom, je v razpisu predvidel že naročnik, zaradi česar je tudi dopustil drugačen način dokazovanja izpolnjevanja tehničnih zahtev. Zavrniti je potrebno trditev vlagatelja, da je izbrani ponudnik priložil napačen prospekt. Nasprotno, izbrani ponudnik je očitno vedel, kateri prospekt prilaga in da je nekoliko zastarel oziroma ne prikazuje natančno zahtevane vrednosti, ki je v prospektu navedena kot najmanj 983 rekonstrukcij/s, saj je na to sam opozoril in v svojem obrazcu zahtevano vrednost natančno definiral. Izbrani ponudnik je tako na strani 7/11 predračuna in v obrazcu Tehnična specifikacija ponudbe, pod točko 7.2 navedel, da je hitrost rekonstrukcije ponujenega aparata 1131 slik/s, kar presega zahtevanih 1000 slik/s.

Glede revizijskih očitkov, ki se nanašajo na minimalne vrednosti homogenosti polja superprevodnega magneta in spodnje meje FoV, naročnik ne more slediti logiki vlagatelja, da je z odgovorom na vprašanje določil minimalne vrednosti. Naročnik je le pritrdil, da bi bila takšna naprava zanj sprejemljiva. Naročnik z odgovori ni niti naknadno spremenil razpisne dokumentacije niti ni določil minimalnih zahtev za ponujene aparate. Dejstvo, da je določena vrednost konkretnega parametra sprejemljiva ali zadostna, ne pomeni, da je to tudi minimalna zahtevana vrednost. Če bi naročnik želel določiti minimalne zahtevane vrednosti, bi le-te jasno in nedvoumno navedel v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 29. 6. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 1. 7. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter v izsek iz spletnih strani izbranega ponudnika, katerega je kot dokaz predložil vlagatelj v zahtevku za revizijo. Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca (strokovnjaka) je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila, saj je ocenila, da je dejansko stanje z ostalimi izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel dve pravočasni ponudbi, za katere je ocenil, da sta popolni. Kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila, je naročnik kot najugodnejšo ponudbo po merilu najnižja končna ponudbena vrednost izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 s spr.), s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo na tej podlagi, ob upoštevanju meril, izbral kot najugodnejšo, saj naj bi bila ponudba izbranega ponudnika po zatrjevanju vlagatelja nepopolna, ker ni izpolnila tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je treba presojati z vidika 16. in 20. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 ter 1. odstavka 80. člena ZJN-2. Tako določba 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb, in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti. Popolna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične zahteve, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej presodila revizijske očitke vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno neizpolnjevanje naročnikove zahteve po načinu dokazovanja izpolnjevanja tehničnih zahtev s strani izbranega ponudnika in v tej povezavi tudi o domnevnem neizpolnjevanju zahteve po hitrosti rekonstrukcije slikovne procesne enote.

Naročnik je v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 2.2. Popolnost ponudbe, v zadnjem odstavku, navedel:

"Ponudnik mora za ponujeno opremo predložiti prospektni material v slovenskem ali angleškem jeziku. Če prospektni material ne obstaja, mora ponudnik na svojem obrazcu predstaviti vse tehnične lastnosti ponujene opreme, iz katerega bo mogoče nedvoumno ugotoviti izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter navesti proizvajalca in tip ponujene opreme."

Državna revizijska komisija je ob tako zapisani zahtevi naročnika ocenila, da je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je naročnik izkazovanje tehničnih specifikacij ponujene opreme dopustil na dva možna načina, in sicer s predložitvijo prospektnega materiala v slovenskem ali angleškem jeziku ali s predložitvijo svojega obrazca, na katerem so ponudniki predstavili vse tehnične lastnosti ponujene opreme. Vlagatelj je v zvezi z navedenim sicer zatrjeval, da izbrani ponudnik ni sledil navedeni zahtevi naročnika, ker naj bi bila njegova ponudbena dokumentacija nepregledna, vendar pa vlagatelj slednje pavšalne trditve ni konkretiziral in izkazal, zaradi česar je Državna revizijska komisije ni mogla meritorno presoditi. Vlagatelj bi moral trditev navajati jasno, določno in konkretno, torej zakaj in v katerem delu naj bi bila ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika nepregledna, kaj naj bi naročnik s tem, ko je domnevno nepregledno ponudbo ocenil kot nepopolno, kršil, za vse trditve pa bi moral tudi predložiti ali predlagati ustrezne dokaze, česar pa vlagatelj ni storil.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, v povezavi z zgoraj citirano zahtevo naročnika, tudi zatrjeval, da iz prospekta izbranega ponudnika, za katerega naj bi izbrani ponudnik dopisal, da je napačen, izhaja, da ponujena oprema izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtevane hitrosti rekonstrukcije slikovne procesne enote. Takšno dejstvo naj bi izhajalo tudi iz prospektnega materiala, ki ga je vlagatelj zasledil na spletnih straneh izbranega ponudnika in katerega je vlagatelj kot dokaz predložil zahtevku za revizijo.

Kot izhaja iz poglavja C) razpisne dokumentacije (Specifikacije in zahteve naročnika), je naročnik v točki 7. zapisal tehnične lastnosti, ki jih mora izpolnjevati slikovna procesna enota. V 2. točki je naročnik navedel:

"Hitrost rekonstrukcije mora biti več kot 1000 slik/s (pravokotna matrika 256x256, 100 % FoV, brez interpolacij)."

Med strankama je nesporno dejstvo, da je izbrani ponudnik za izkazovanje tehničnih lastnosti ponujene opreme v ponudbi predložil prospektni material, iz katerega izhaja, da slikovna procesna enota ponujene opreme zagotavlja hitrost rekonstrukcije 983 slik/s za 100% FoV. Navedeno je ugotovila tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v prospektni material izbranega ponudnika, in sicer to izhaja iz kataloga "Magnetom Essenza Computer System", kjer je na 2. strani navedeno: "Reconstruction Speed: >983 recons per second (256x256 FFT, full FoV), >2773 recons per second (256x256, 25 % FoV)". Navedeni podatki se ujemajo tudi s podatki iz prospektne dokumentacije, ki jo je predložil vlagatelj v zahtevku za revizijo, kjer je navedeno, da računalnik temelji na procesorju, ki rekonstruira do 2773 prikazov na sekundo (256x256, 25 % recFoV).

Vlagatelj je na podlagi navedenih dejstev v zahtevku za revizijo podal zaključek, da ponujena oprema izbranega ponudnika ni ustrezna, saj je bila dolžnost izbranega ponudnika, da predloži prospektni material, ki bo izkazoval ustrezne tehnične lastnosti. V zvezi z navedenim pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj prezrl dejstvo, da je naročnik v obravnavanem primeru dopustil tudi drugačen način izkazovanja tehničnih lastnosti ponujene opreme, in sicer tudi s ponudnikovim obrazcem. Navedeni način izkazovanja je uporabil tudi izbrani ponudnik v konkretnem primeru. Potrebno je namreč pritrditi naročniku, da izbrani ponudnik ni predložil napačnega prospekta, kot je to zatrjeval vlagatelj. Izbrani ponudnik je predložil prospekt v ponudbi, vendar pa je v ponudbi v Predračunu, št. GG 145/10 MR, v okviru razdelka Opis ponujenega MR sistema glede na zahteve iz razpisne dokumentacije, pod točko 7. Slikovna procesna enota, podtočko 2. ter v dokumentu Tehnična specifikacija ponudbe št. GG 145/10 MR, pod točko 7. Slikovna procesna enota, podtočko 2., navedel:

"Hitrost rekonstrukcije je 1131 slik/s (pravokotna matrika 256x256, 100 % FoV, brez interpolacij). Podatki v priloženi brošuri so zastareli, nove brošure še ni na voljo."

Ker je torej izbrani ponudnik v ponudbi sam naročnika opozoril na dejstvo, da so podatki iz priložene brošure zastareli, nove brošure pa še ni na voljo, ter je zahtevano tehnično lastnost izkazal na svojem obrazcu, ki ga je potrdil s svojim žigom in podpisom, je Državna revizijska komisija zaključila, da je izbrani ponudnik, skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije, na ustrezen način izkazal izpolnitev tehnične zahteve, da je morala biti hitrost rekonstrukcije več kot 1000 slik/s (pravokotna matrika 256x256, 100 % FoV, brez interpolacij). Četudi naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil možnosti, da lahko ponudniki tehnične lastnosti izkazujejo hkrati na oba dopustna načina, pa naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije ni mogoče intepretirati na način, da takšno izkazovanje tehničnih lastnosti ni bilo dovoljeno. Tudi sicer tega vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izpodbijal.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija revizijske očitke vlagatelja v tem delu zahtevka za revizijo kot neutemeljene zavrnila. Namreč, zgolj dejstvo, da izbrani ponudnik zahtevane tehnične lastnosti ni izkazal s predložitvijo prospekta, v katerem bi podatki potrjevali zahtevane tehnične lastnosti, ampak s predložitvijo svojega obrazca, v obravnavanem primeru ni zadostovala za ugotovitev, da ponujena oprema ne ustreza naročnikovim zahtevam.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila sporno vprašanje med strankama, ali je naročnik z določenimi odgovori na vprašanja potencialnega ponudnika, dejansko spremenil razpisno dokumentacijo, zaradi česar naj izbrani ponudnik po prepričanju vlagatelja ne bi izpolnjeval spremenjenih tehničnih lastnosti.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v spisovno dokumentacijo in objavo obvestila o predmetnem javnem naročilu na portalu javnih naročil, ugotovila naslednja vprašanja in odgovore naročnika, ki po mnenju vlagatelja predstavljajo spremembo razpisne dokumentacije:

"2. V tehničnih zahtevah pod 1. SUPERPREVODNI MAGNET ni navedena homogenost polja, ki je eden glavnih parametrov za doseganje kvalitete slike. Ali je za naročnika sprejemljivo, da ima ponujena naprava zagotovljeno homogenost (V-RMS) vsaj 0,5 ppm pri 30 cm in 1 ppm pri 40 cm sferičnem volumnu"
Naročnikov odgovor: DA"

"3. V opisu lastnosti ni naveden FOV. Ali je 45 cm FOV (X-Y-Z) zadosten"
Naročnikov odgovor: DA"

Državna revizijska komisija je pri interpretaciji odgovorov naročnika, glede na postavljena vprašanja, v celoti sledila naročniku in ocenila, da je naročnik z odgovori zgolj pritrdil, katere vrednosti določenih parametrov (homogenost polja superprevodnega magneta in FoV) so zanj sprejemljive oziroma zadostne. Naročnikovih odgovorov ni mogoče šteti kot spremembe razpisne dokumentacije, v smislu določanja minimalnih tehničnih lastnosti, ampak je šlo zgolj za pojasnila potencialnemu ponudniku, ki je spraševal, ali bi bile določene lastnosti za naročnika ustrezne. Kot je to utemeljeno navajal naročnik, pa dejstvo, da je določena vrednost konkretnega parametra sprejemljiva ali zadostna, še ne pomeni, da je to tudi minimalna zahtevana vrednost. Če bi naročnik želel določiti minimalne zahtevane vrednosti, bi jih moral jasno in nedvoumno navesti, tega pa v obravnavanem primeru ni zaslediti. Državna revizijska komisija je zato iz navedenih razlogov revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrnila in se ni spuščala v nadaljnjo presojo, ali je izbrani ponudnik s ponujeno opremo zagotovil tehnične lastnosti, kot naj bi jih naročnik po mnenju vlagatelja z navedenimi odgovori spremenil oziroma določil minimalne zahteve.

Upoštevajoč vse ugotovljeno je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2 in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, ter odločil, da se predmetno javno naročilo odda izbranemu ponudniku kot najugodnejšemu ponudniku po merilu najnižja končna ponudbena vrednost. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

Državna revizijska komisija pa zgolj v opozorilo naročniku dodaja, da bo moral ob upoštevanju zahtevanih tehničnih lastnosti v razpisni dokumentaciji, oziroma specifikacij ponujene opreme, ki jo je izbrani ponudnik potrdil v svoji ponudbi, ob morebitni dobavi ponujene opreme, zagotoviti in ustrezno preveriti, da bo dobavljena oprema zahtevane tehnične lastnosti tudi dejansko zagotavljala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj lahko za znesek preveč vplačane takse v višini 5.000,00 EUR zahteva povračilo pri organu, pri katerem je takso vplačal.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 19. 7. 2010


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- SPLOšNA BOLNIšNICA MURSKA SOBOTA, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- SIEMENS, d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana