018-157/2010 Dom upokojencev Ptuj

Številka: 018-157/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Nataše Jeršič ter članic Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek-šinko, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Obnova prezračevalnega sistema kuhinje in jedilnice Doma upokojencev Ptuj", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Domstan d.o.o., Koroška cesta 48, Velenje, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 7. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na "neustrezno ugotovitev nepopolnosti in nepravilnosti vlagateljeve ponudbe", zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na "neustreznost ponudbe izbranega ponudnika", zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.4.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila gradenj za obnovo prezračevalnega sistema kuhinje in jedilnice Doma upokojencev Ptuj po odprtem postopku in dne 10.5.2010 javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, pod številko JN3663/2010.

Naročnik je dne 25.5.2010 izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, na podlagi katerega je kot najugodnejšega izbral družbo Tames d.o.o., Ormoška cesta 14, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljevo ponudbo je naročnik iz postopka izločil, ker naj bi pri njenem pregledu ugotovil, da ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika.

Vlagatelj je dne 1.6.2010 na naročnika naslovil dopis "Opozorilo naročniku, zahtevek za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila in zahtevek za vpogled v ponudbo". Naročnik je vlagatelju vpogled omogočil dne 4.6.2010, dodatno obrazložitev pa mu je izdal dne 7.6.2010. V dodatni obrazložitvi je naročnik vlagatelju podrobno navedel razloge za izločitev njegove ponudbe in natančno opredelil parametre, v katerih je ugotovil odstopanja od tehnoloških in tehničnih popisov v projektni dokumentaciji, in sicer:
- enojni ploščni toploti izmenjevalec namesto dvojnega ploščnega toplotnega izmenjevalca,
- učinki toplotnega izmenjevalca tako v zimskem kot tudi letnem času so nižji, pozimi 74,5% pri enojnem toplotnem izmenjevalcu (""" - pri neskončni površini toplotnega izmenjevalca bi ta lahko bil teoretično 75%), poleti pa pri enojnem toplotnem izmenjevalcu 69,4%....,
- iz slabših učinkov toplotne izmenjave izhajajo višje priključne moči pozimi in sicer 48,2 kW, kar je 25% več kot po projektu,
- proces indirektnega hlapilnega hlajenja s toplotno izmenjavo poleti ima slabši učinek kot po projektu,
- pri procesu hlajenja in dimenzioniranju indirektnega hlapilnega hlajenja se niso upoštevali projektni parametri ampak 32°C in 35% vlaga,
- iz slabših učinkov indirektnega hlapilnega hlajenja s toplotno izmenjavo izhaja višja potrebna moč za kompresor in sicer 9,3 kW, kar je 27% več kot po projektu. V primeru upoštevanja projektnih parametrov pri dimenzioniranju indirektnega hlapilnega hlajenja bi bile te razlike še večje,
- ventilator odtočnega zraka ima višjo priključno moč kot po projektu in sicer 7,5 kW, kar je 36% več kot po projektu,
- ni ponujen sistem čiščenja toplotno izmenjevalne enote, kar je pri kuhinjah iz dosedanje prakse nujno potrebno,
- zaradi prostorske stiske in drugačnega razporeda kanalov - predvsem priključka zavrženega zraka, ki je v ponujeni izvedbi spodaj, zaradi enojnega ploščnega toplotnega izmenjevalca, je. nemogoče izvesti kanalski priključek za izpust zraka nad streho,
- procesi preobrazb zraka v izračunu in njihovi parametri si ne sledijo po termodinamičnem zaporedju in niso konsistentni,
- iz ponudbe ni razvidno spremljanje delovanja naprave preko Interneta, kar je za lastno
organizacijo podjetja nujno potrebno in tudi možnost priklopa na CNS po BACNet protokolu.

Vlagatelj je pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 17.6.2010, v katerem zatrjuje neustreznost naročnikove ugotovitve nepopolnosti in nepravilnosti njegove ponudbe ter neustreznost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik njegovo ponudbo obravnaval strožje kot ponudbo izbranega ponudnika, s čimer naj bi kršil načelo transparentnosti in enakopravnega obravnavanja ponudnikov. Vlagatelj navaja, da je podal ponudbo, ki je v celoti skladna z naročnikovimi zahtevami, ter da ga je naročnik iz postopka izločil neutemeljeno in brez pravne in tehnične podlage ter brez da bi ustreznost vlagateljeve ponudbe prej preveril. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik pri izdaji dodatne obrazložitve več kot presegel zakonsko dopustni namen le-te, saj naj bi navajal nova dejstva glede domnevne spornosti vlagateljeve ponudbe, zaradi česar naj bi bila dodatna obrazložitev nezakonita in neustrezna ter se po vlagateljevem mnenju v samem postopku ne bi smela upoštevati. vlagatelj ponovno zatrjuje, da je ugodil vsem naročnikovim zahtevam in da bi moral naročnik njegovo ponudbo označiti kot popolno ter jo glede na merilo izbora v postopku tudi izbrati kot najugodnejšo. Vlagatelj prereka tudi pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, in sicer navaja, da je slednji predložil obrazec S.BON-1/P, ki naj bi bil v neskladju z zahtevo razpisne dokumentacije, ter da je nepravilno izpolnil postavko 30 elektro dela, ker je vnesel znesek 0,00â??. Glede na navedeno vlagatelj od naročnika zahteva razveljavitev obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, izbor njegove ponudbe kot najugodnejše ter povrnitev stroškov revizijskega postopka, oziroma zahteva od Državne revizijske komisije razveljavitev obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika in povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 2.7.2010, zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik navaja, da je tehnične lastnosti naprave, ponujene v vlagateljevi ponudbi, podrobno in v celoti preveril na svetovnem spletu, pri čemer pojasnjuje, da je v prejšnjem prekinjenem postopku od vlagatelja skupaj s ponudbo prejel tudi prospekte za ponujeno napravo, ki jih je tudi v tem postopku skrbno pregledal. Naročnik navaja, da je vlagatelj ponudil napravo proizvajalca ALKO, pri čemer pa naj bi bilo iz njegovih tehničnih specifikacij razvidno, da do sedaj še ni proizvedel naprave, ki bi ustrezala tehničnim karakteristikam, kot jih je navedel naročnik v razpisni dokumentaciji. Naročnik poudarja, da je v postopku oddaje javnega naročila podrobno navedel razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, ter da jih ta niti na enem mestu v zahtevku za revizijo ni izpodbijal. Glede ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da je sporna dejstva sam preveril in na tej podlagi zaključil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in pravilna.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 8.7.2010, obvestil, da zahteva nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, in priložil dopis proizvajalca AL-KO THERM, z dne 6.7.2010, glede ustreznosti njihovih klimatskih naprav s predanimi tehničnimi podatki. Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 13.7.2010 odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 1. in 2.. alineje prvega odstavka 23. člena ter 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma opozarja, da pri svoji odločitvi ni upoštevala dopisa proizvajalca AL-KO THERM, z dne 6.7.2010, ki ga je vlagatelj predložil kot dokaz skupaj z zahtevo za nadaljevanje postopka revizije. Državna revizijska komisija namreč pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo upošteva le tiste navedbe (glede kršitev, dokazov, â??), ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo; meje "tožbenega predloga" in domnevnih kršitev se postavijo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Vlagatelj je dolžan v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN v zahtevku za revizijo navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Na ta način opredeli in zameji predmet spora. Ko je zahtevek za revizijo vložen, tega načeloma ni več mogoče dopolnjevati (razen znotraj roka oz. v skladu z 12. členom ZRPJN), saj je v njem opredeljen predmet spora, na katerega je pri odločanju o utemeljenosti revizijskega zahtevka vezan tudi naročnik in lahko svojo odločitev sprejme ter argumente zanjo oblikuje le na podlagi navedb iz zahtevka za revizijo.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je naročnik ob izdaji dodatne obrazložitve presegel zakonsko dopustni namen le-te, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljena. Skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa mora pisno obvestiti ponudnike. Že iz te določbe ZJN-2 je razvidno, da mora naročnik v zvezi z odločitvijo o oddaji javnega naročila zagotoviti obveščenost sodelujočih gospodarskih subjektov. Korektiv naročnikovi opustitvi predpisanih ravnanj je institut iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ki neizbranemu ponudniku omogoča, da, v kolikor odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Iz navedenega torej izhaja, da mora vsak naročnik odločitev o oddaji naročila (kot eno najpomembnejših odločitev naročnika, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila) obrazložiti ter navesti ugotovitve in razloge zanjo, v kolikor pa tega ne stori ob sprejemu odločitve, pa mora na ponudnikov poziv to storiti z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila. Namen zakonodajalca je torej, da odločitev o oddaji naročila spremljajo ustrezne informacije ponudnikom (ugotovitve in razlogi zanjo), ki so bistvenega pomena pri uveljavljanju pravnega varstva v revizijskem postopku, med drugim tudi povzetek ustreznih razlogov za zavrnitev ponudb neuspešnih ponudnikov, zaradi česar mora obrazložitev odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izražati razlogovanje naročnika do te mere, da lahko ponudniki zaščitijo svoje pravice in preverijo, ali je odločitev o oddaji naročila utemeljena ali ne.

V konkretnem primeru je naročnik že v odločitvi o oddaji naročila (Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, z dne 25.5.2010) navedel, da je vlagateljevo ponudbo iz postopka izločil, ker naj ne bi ustrezala tehničnim zahtevam naročnika, nakar je v dodatni obrazložitvi odločitve (dokument z dne 7.6.2010) razloge le podrobneje opredelil. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je bil vlagatelj na ta način ustrezno seznanjen z razlogi za izločitev njegove ponudbe iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki so mu oziroma bi mu lahko služili kot podlaga za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva.

V povezavi z zapisanim pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj razlogov, ki jih je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel kot ključne za izločitev njegove ponudbe iz postopka, niti ni poskušal ovreči, temveč je v zahtevku za revizijo zgolj pavšalno in subjektivno navajal, da so neresnični ter zatrjeval, da je podal pravilno in popolno ponudbo, brez da bi svoje trditve konkretiziral ali dokaz(ov)al, kot bi to moral storiti. Skladno s pravilom o povezanosti trditveno-dokaznega bremena iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.; ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji oddaje javnih naročil, mora namreč tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze. Dejstvo pa mora biti zatrjevano jasno, določno in konkretno, in ne zgolj pavšalno ali v obliki hipotetičnih domnev. Državna revizijska komisija je zato zaključila, da vlagatelj spričo svojih nekonkretiziranih trditev ni uspel izkazati, da bi naročnik z izločitvijo njegove ponudbe kot nepravilne oziroma nepopolne kršil načelo transparentnosti ali enakopravne obravnave ponudnikov, zaradi česar je zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v preostalem delu zahtevka za revizijo izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na ugotovitev naročnika o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Ob upoštevanju dejstva, da vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na izločitev njegove ponudbe, je Državna revizijska komisija zaključila, da (celo v primeru, če bi se njegove navedbe izkazale za utemeljene) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko povzročena škoda. Namreč, vlagateljeva ponudba zaradi izločitve ne bi mogla več konkurirati v izboru najugodnejšega ponudnika za oddajo konkretnega javnega naročila in zato presoja in odločitev o morebitnih kršitvah naročnika v zvezi z ugotovitvami o (ne)popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ne bi mogla več vplivati oz. spremeniti položaja vlagatelja. Vlagatelju zato v tem (preostalem) delu zahtevka za revizijo ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo). Medtem ko v obravnavanem primeru vlagatelju ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, pa je vendarle potrebno ugotoviti, da je možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih je v preostalem delu zahtevka za revizijo očital naročniku, dejansko izključena. Vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ker je izločil njegovo ponudbo iz nadaljnjega postopka. Navedeno pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima (več) nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik. Ožja razlaga vprašanja aktivne legitimacije ne posega v pravice vlagateljev, ampak daje temu institutu le tiste okvire, ki izhajajo že iz ZRPJN. Vlagatelju pa je mogoče odvzeti aktivno legitimacijo šele takrat, ko se v končanem postopku revizije potrdijo naročnikove ugotovitve o nepravilnosti (nepopolnosti) vlagateljeve ponudbe. šele s tem dejanjem oziroma trenutkom lahko Državna revizijska komisija vlagatelju odvzame aktivno legitimacijo za izpodbijanje pravilnosti (popolnosti) drugih ponudnikov.

Ker Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ni razveljavila naročnikove odločitve v delu, ki se nanaša na izločitev ponudbe vlagatelja, je s tem podana predpostavka za odvzem aktivne legitimacije vlagatelju v delu zahtevka za revizijo, s katerim je vlagatelj zatrjeval nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato ni meritorno presojala slednjih očitanih kršitev, ampak je zahtevek za revizijo vlagatelja v tem delu, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN kot neutemeljeno zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 28. 7. 2010




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.,
članica Državne revizijske komisije
























Vročiti:
- Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, Ptuj
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, Ljubljana
- Tames d.o.o., Ormoška cesta 14, Ptuj
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana