018-155/2010 Občina Sveta Ana v Slovenskih goricah

Številka: 018-155/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 94/2007 - ZRPJN-UPB5 in 32/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Lokavcu" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt CPM, d.d., Iztokova ul. 30, Maribor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Sveta Ana v Slovenskih goricah, Sveta Ana v Slovenskih goricah 17, Sveta Ana v Slovenskih goricah (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 23.7. 2010

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 10.3.2010 sprejel sklep št. 35405-5/2010-1, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku.

Nadalje je naročnik dne 9.6.2010 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 35405-5/2010-28, s katero je ponudnike obvestil, da se kot najugodnejši ponudnik za izvedbo predmetnega javnega naročila izbere ponudnik Izvajalski in projektantski inženiring d.o.o., Zg. Negorje 35d, Rogaška Slatina (v ndaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 21.6.2010 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 35405-5/2010-28, z dne 9.6.2010. Vlagatelj prav tako zahteva povrnitev revizijskih stroškov. Vlagatelj v obrazložitvi svojega revizijskega zahtevka navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj vsebuje pomanjkljivosti vsebinske narave, ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti niti v postopku dopolnjevanja ponudb, ki ga predvideva 78.člen ZJN-2. Izjave, ki jih je predložil izbrani ponudnik, se namreč vsebinsko razlikujejo od vzorcev izjav, katere je naročnik predpisal v ponudbeni dokumentaciji, zato bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika moral šteti kot nepopolno in jo izločiti iz postopka. Vlagatelj navaja, da je naročnik v III. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), določil, da mora ponudnik za popolnost ponudbe predložiti tudi dokumentacijo iz XII. člena navodil. V XII. členu pa je opredelil zahteve v zvezi s predložitvijo izjav banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi. Vlagatelj v nadaljevanju povzema besedilo 2. in 3. točke XII. člena navodil. V nadaljevanju pa navaja, da je naročnik določil, da morata biti garanciji izdani v skladu z vzorcema bančnih garancij, kot sta bila določena v obrazcu 11-a oziroma 11-b, ter povzema besedilo obeh navedenih obrazcev. Vlagatelj navaja, da je naročnik v navedenih obrazcih predvidel besedilo izjave banke, pri čemer naročnik ni predvidel nobenih zadržkov ali pogojevanj. Taka volja naročnika naj bi izhajala tudi iz XV. člena navodil, kjer je naročnik zapisal, da ponudba ne sme vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo, ter iz III. člena Navodil, iz katerega je razvidno, da bo naročnik ponudbo ponudnika obravnaval kot popolno le, če vsebovala vso predpisano dokumentacijo, med drugim tudi dokumentacijo iz XII. člena Navodil. Vlagatelj navaja, da iz predloženih garancijskih izjav banke izhaja, da bo "ponudnik (naročnik garancije) le to predložil v 10 dneh po podpisu pogodbe in sicer na osnovi predložitve potrebne dokumentacije", kar pa ni skladno z vzorcema iz razpisne dokumentacije, kjer je izrecno določeno, da bo "ponudnik garancije predložil, če bo izbran kot izvajalec", pri čemer naročnik ni predvidel nobenih dodatnih pogojev banke za izdajo navedenih garancij. Vlagatelj navaja, da je prav dodaten pogoj, da bo ponudnik predložil garancijo na osnovi predložitve potrebne dokumentacije, lahko privede do tega, da banka ob določenih pogojih banka bančne garancije ne bi bila pripravljena izdati oz. unovčiti, kar pa je v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 26.6.2010 izdal odločitev o zahtevku za revizijo številka št. 35405-5/2010-36, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo, kot neutemeljen zavrnil, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da sta izjavi banke, ki ju je predložil izbrani ponudnik, v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, saj so brezpogojne in zagotavljajo naročnikovo varstvo, kot ga je zahteval. Naročnik povzema vsebino obeh izjav banke, ki ju je predložil izbrani ponudnik. Naročnik je v nadaljevanju svoje obrazložitve navedel, da je potrebno institut finančnih zavarovanj razlagati po vsebini oziroma cilju, ki ga je naročnik predvideval v razpisni dokumentaciji. Naročnik navaja, da pristavek banke, ki ga je podala na obe izjavi, ne vpliva na zavezo banke, da bo brez zadržkov izdala bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kot tudi bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi, saj slednjih že po naravi stvari banki ni potrebno izdati, v kolikor pogodba ni podpisana oziroma objekt predan in se o navedenih dejstvih ne seznani banko, saj sicer izdaja bančnih garancij že po vsebini in namenu ni mogoča, ker niso izdani pogoji za izdajo le te.

Vlagatelj je z dopisom z dne 5.7.2010 naročnika obvestil, da želi nadaljevati z revizijskim postopkom pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom številka 35405-5/2010-38, z dne 6.7.2010, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji zadevnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje tega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom z dne 13.7.2010, pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, dne 19.7.2010 pa je zahtevano dokumentacijo tudi prejela.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali izjava o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in izjava o izdaji bančne garancije za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi, ki ju je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi, po vsebini ustrezata zahtevam iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je morala v nadaljevanju preveriti, ali bi naročnik moral ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in jo izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), ker ne izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.
Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo za predmetno javno naročilo ugotovila, da je naročnik v XII. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), v točki 2. zahteval, da ponudniki predložijo "Originalno izjavo banke ali zavarovalnice, da bo ponudnik dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti in jo predložil, če bo izbran kot izvajalec. (OBR-11a).". V točki 3. XII. člena navodil pa je zahteval "Originalno izjavo banke ali zavarovalnice, da bo ponudnik dobil garancijo za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi v višini 10% pogodbene vrednosti in jo predložil, če bo izbran kot izvajalec. (OBR-11b).". Naročnik je določil tudi vzorca izjav o izdaji bančnih garancij (obrazec 11-a in 11-b), ki se glede vsebine zahtevanih izjav banke ne razlikujeta od citiranih zahtev iz XII. člena navodil. Ob tem je potrebno izpostaviti, da naročnik glede predmetnih izjav ni zahteval, da morajo ponudniki le-te podati na originalnih oz. predpisanih obrazcih 11-a in 11-b (kot je to na primer izrecno zahteval za pogoje iz VIII. člena navodil). Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka III. navodil) zgolj zahteval, da mora ponudnik za popolnost ponudbe predložiti tudi dokumentacijo iz XII. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, torej tudi navedeni izjavi banke o izdaji bančnih garancij.

Po vpogledu v ponudbo vlagatelja gre ugotoviti, da je slednji v svoji ponudbi predložil izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in izjavo banke o izdaji garancije za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi. Dalje je potrebno ugotoviti, da je bilo v izjavi o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti navedeno, da bo naročnik garancije v banki brez zadržkov dobil garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini 10% pogodbene vrednosti, ki jo bo predložil v 10 dneh po podpisu pogodbe, in sicer na osnovi predložitve potrebne dokumentacije. V izjavi o izdaji garancije za odpravo pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi, pa je bilo navedeno, da bo naročnik garancije v banki brez zadržkov dobil garancijo za odpravo napak v garancijski dobi, v višini 10% pogodbene vrednosti, ki jo bo predložil najkasneje ob primopredaji objekta in sicer na osnovi predložitve potrebne dokumentacije.

Po mnenju vlagatelja je takšna vsebina izjav bank, ki jih je predložil izbrani ponudnik, drugačna od tiste, ki jo je določil in predpisal naročnik na obrazcih 11-a in 11-b, saj iz predloženih izjav bank izhaja, da bo ponudnik (naročnik garancije) le-to predložil v 10 dneh po podpisu pogodbe in sicer na osnovi predložitve potrebne dokumentacije, kar pa ni v skladu z vsebino vzorcev iz razpisne dokumentacije, kjer je izrecno določeno, da bo ponudnik garancije predložil, če bo izbran kot izvajalec, pri čemer naročnik ni predvidel nobenih dodatnih pogojev banke za izdajo navedenih garancij. Po mnenju vlagatelja je dopis, da bo ponudnik predložil bančno garancijo na osnovi predložitve potrebne dokumentacije, dodaten pogoj, ki lahko privede do tega, da banka ob določenih pogojih (oziroma brez izpolnitve le teh) bančne garancije ne bi bila pripravljena izdati oziroma unovčiti, kar pa je v nasprotju za zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Ker gre za vsebinsko napako, ki je ni mogoče odpraviti z institutom dopolnjevanja ponudb po 78. členu ZJN-2, je vlagatelj prepričan, da je ponudbo izbranega ponudnika potrebno šteti kot nepopolno in jo kot tako izločiti.

Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja zavrača kot neutemeljene iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja, da naročnik v navedenih razpisnih obrazcih v izjavah bank ni predvidel nobenih zadržkov oziroma dodatnih pogojevanj glede izdaje bančne garancije. V razpisnih obrazcih 11-a in 11-b, kot tudi v točki 2. in 3. XII. člena navodil, je naročnik zahteval zgolj originalne izjave bank ali zavarovalnic, da bo ponudnik dobil garancijo v višini 10% pogodbene vrednosti in jo predložil, če bo izbran kot izvajalec. Iz tako oblikovanih naročnikovih zahtev ne izhaja, da bi naročnik zahteval, da mora banka podati izjavo, da bo brez zadržkov in pogojevanj izdala bančni garanciji, kot izhajata iz zahtev razpisne dokumentacije, kot to napačno trdi vlagatelj. Takšna zahteva naročnika bi namreč pomenila, da morajo ponudniki predložiti zahtevane izjave brez kakršnihkoli zadržkov oz. vsebinskih sprememb, ki bi neposredno ali posredno pogojevale izdajo bančnih garancij z nastopom določenih okoliščin. V kolikor je naročnik želel takšne brezpogojne izjave bank, bi to moral zapisati na jasen in nedvoumen način, da bi tako ponudniki lahko vnaprej bili seznanjeni, kaj morajo izjave banke vsebovati. Kot izhaja iz prakse Državne revizijske komisije, nedorečene, dvoumne ali nejasne razpisne dokumentacije v nobenem primeru ni mogoče interpretirati v škodo ponudnika (tako izhaja npr. iz odločitev Državne revizijske komisije v zadevah, št. 018-42/2009, 018-97/2008, 018-91/2009). Državna revizijska komisija se tudi ne strinja z vlagateljevo navedbo, da je takšna volja naročnika (t.j. da ni predvidel dodatnih pogojev banke za izdajo navedenih garancij) razvidna iz določbe drugega odstavka XV. člena navodil, ki določa, da ponudba ne sme vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo. Iz citirane določbe namreč izhaja zgolj to, da morebitne spremembe in dodatki v ponudbi ponudnika ne smejo biti takšni, da bi bili neskladni z zahtevami razpisne dokumentacije. Iz navedenega pa izhaja, da je naročniku bila pomembna vsebina, ne pa oblika zahtevanih izjav bank.

Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da je banka v obeh spornih izjavah iz ponudbe izbranega ponudnika izjavila, da bo naročnik garancije pri njej "brez zadržkov" dobil garancijo. Banka je s takšno izjavo sama, čeprav takšne zahteve v razpisni dokumentaciji ni bilo, sprejela obveznost, da ponudniku, če bo izbran, ne bo pogojevala pridobitev bančnih garancij, ki jih zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji.

Glede na zgoraj ugotovljeno Državna revizijska komisija posledično kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja, da je dodatek v spornih izjavah banke iz ponudbe izbranega ponudnika, da bo ponudnik bančno garancijo predložil na osnovi predložitve potrebne dokumentacije, dodaten pogoj, ki ni bil predviden z razpisno dokumentacijo in lahko privede do tega, da banka ob določenih pogojih bančne garancije ne bi bila pripravljena izdati oz. unovčiti, kar pa je v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval izjav bank o brezpogojni izdaji bančnih garancij, kar bi pomenilo, da morajo ponudniki predložiti zahtevane izjave brez kakršnihkoli zadržkov oz. vsebinskih sprememb, ki bi neposredno ali posredno pogojevale izdajo bančnih garancij z nastopom določenih okoliščin, Državna revizijska komisija ugotavlja, da dodano besedilo že iz tega razloga ni mogoče šteti kot spremembo ponudbe oz. dodaten pogoj, ki je v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Poleg tega pa je potrebno poudariti, da je izjava banke o izdaji garancije, izjava njene volje o prevzemu neke obveznosti do komitenta. Pri presoji zaveze banke pa je potrebno izhajati iz vsebine njene izjave oziroma le-te ni mogoče ugotavljati zgolj kot ugotavljanje forme (oblike) njene izjave, kar je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala (npr. 018-104/2009-5). Državna revizijska komisija zato v konkretnem primeru, glede na izjavo banke, da bo vlagatelju brez zadržkov izdala zahtevani garanciji, ugotavlja, da dodano besedilo, da bo ponudnik bančno garancijo predložil na osnovi predložitve potrebne dokumentacije, ni dodaten pogoj, ki lahko privede do tega, da banka ob določenih pogojih bančne garancije ne bi bila pripravljena izdati. Dodano besedilo namreč ne vpliva na zavezo banke, da bo brez zadržkov izdala zahtevane bančne garancije. Po presoji Državne revizijske komisije zato predložene izjave izbranega ponudnika nedvoumno zagotavljajo varstvo, kot ga je naročnik zahteval.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v besedilu obrazcev 11-a in 11-b oziroma v točkah 2. in 3. XII. člena navodil določil, da bo ponudnik bančne garancije predložil, če bo izbran kot izvajalec. V izjavi banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki jo je predložil izbrani ponudnik, pa je namesto besedila "â??.če bo izbran kot izvajalec" besedilo "â??ki jo bo predložil v 10 dneh po podpisu pogodbeâ??". Državna revizijska komisija na tem mestu opozarja, da v izjavi o izdaji garancije za odpravo pomanjkljivosti in napak, ki jo je predložil izbrani ponudnik namesto besedila, ki ga je določil naročnik "â??.če bo izbran kot izvajalec", ni besedilo "â??, ki jo bo predložil v 10 dneh po podpisu pogodbe...", kot to napačno navaja vlagatelj, temveč besedilo "â??, ki jo bo predložil najkasneje ob primopredaji objektaâ??". Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da so izjave banke, ki jih je predložil izbrani ponudnik, v tem delu res, drugačne kot so bile predvidene v razpisni dokumentaciji. Vendar pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da kljub spremembi izjavi banke, ki ju je predložil izbrani ponudnik, po vsebini ustrezata zahtevam iz razpisne dokumentacije

Namen bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je v tem, da upravičencu garancije zagotavlja plačilo z garancijo določenega zneska, če naročnik garancije svojih pogodbenih obveznosti ne bi izvršil pravočasno ali v celoti. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti se že po naravi stvari izda le v primeru, če se pogodba med ponudnikom in naročnikom sploh sklene, pri čemer do sklenitve pogodbe ne more priti, če ponudnik ni izbran kot najugodnejši. V primeru, ko je ponudnik izbran kot najugodnejši in sklene pogodbo z naročnikom, mora banko, ki je podala izjavo o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, tudi obvestiti o tem dejstvu, na podlagi česar banka izda garancijo. Kljub drugačni določbi v razpisni dokumentaciji je potrebno ugotoviti, da bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik od izbranega ponudnika ne bi mogel zahtevati pred podpisom pogodbe, saj je banka dolžna slednjo izdati le, če se pogodba med naročnikom in izbranim ponudnikom sploh sklene.

Smiselno enako je potrebno ugotoviti za bančno garancijo za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijski dobi. Namen slednje je varstvo upravičenca garancije oz. njegovih zahtevkov za odpravo napak na blagu ali opravljeni storitvi proti naročniku garancije, in sicer za napake, ki se pojavijo šele po prevzemu blaga, po opravljeni storitvi oziroma po primopredaji objekta (v garancijski dobi). Bančna garancija za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijski dobi se že po naravi stvari tako izda po dobavi blaga, po opravljeni storitvi oziroma po primopredaji objekta, pri čemer do dobave blaga, oprave storitev oz. izvedbe gradnje ne more priti, če ponudnik, za katerega je banka izdala takšno izjavo, ne sklene pogodbe z naročnikom, do sklenitve pogodbe pa ne more priti, če ponudnik ni izbran kot najugodnejši.

Na podlagi zgoraj navedenega gre tako ugotoviti, da besedilo izjave banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in izjave banke o izdaji garancije za odpravo napak in pomanjkljivosti v garancijski dobi iz ponudbe izbranega ponudnika, v primerjavi z vsebino obrazcev 11-a in 11-b ni bilo spremenjeno v smislu dodajanja novih pogojev, ki že po naravi stvari ne bi bili značilni za izdajo predmetnih bančnih garancij, zato za ponudbo vlagatelja v tem delu ni mogoče ugotoviti, da ne izpolnjuje naročnikovih zahtev iz obrazcev 11-a in 11-b oziroma iz 2. in 3. točke XII. člena navodil.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v XII. členu navodil za popolnost ponudbe predvidel tudi predložitev parafiranega vzorca pogodbe (obrazec -13). Z vpogledom v obrazec 13 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v točki 13. ("garancija"), podtočki 13.1. zapisal: "Izvajalec se zavezuje izročiti naročniku ustrezno obliko finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti. Izvajalec mora zavarovanje izročiti najkasneje v desetih dneh od sklenitve pogodbe.". V podtočki 13.2. pa je določil "Ob primopredaji objekta se izvajalec zavezuje predložiti ustrezno obliko finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku v višini 10% od pogodbene vrednosti z veljavnostjo do sedem dni po poteku garancije.". S primerjavo vsebine obrazcev 11-a in 11-b oziroma besedila iz 2. in 3. točke XII. člena navodil z zgoraj citiranimi točkami iz obrazca pogodbe, je potrebno ugotoviti, da je naročnik tako na dveh različnih mestih v razpisni dokumentaciji različno zapisal, kdaj mora (izbrani) ponudnik predložiti zahtevani bančni garanciji, kar pa bi lahko bilo za ponudnike zavajajoče. Ker nedorečene, dvoumne ali nejasne razpisne dokumentacije v nobenem primeru ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, je zato tudi iz tega razloga potrebno ugotoviti, da izjavi banke, ki ju je predložil izbrani ponudnik, nista v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da sta izjavi bank, ki ju je predložil izbrani ponudnik, vsebinsko neustrezni, zato Državna revizijska komisija tudi ni sledila njegovi navedbi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, zaradi česar bi jo naročnik moral v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz nadaljnje obravnave.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da mu naročnik povrne stroške revizije, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka. S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01812010), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23. 7.2010.




Predsednica senata Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav. predsednica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Občina Sveta Ana v Slovenskih goricah, Sveta Ana v Slovenskih goricah 17, Sveta Ana v Slovenskih goricah;
- CPM, d.d., Iztokova ul. 30, Maribor;
- Izvajalski in projektantski inženiring d.o.o., Zg. Negorje 35d, Rogaška Slatina;
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana;
- arhiv Državne revizijske komisije (spis zadeve).