018-154/2010 Občina Cirkulane

Številka: 018-154/2010-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila "LC 102201 in JP 483091 Grebenska cesta Brezovec - Florjan" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj NIGRAD d.d., Zagrebška cesta 30, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Cirkulane, Cirkulane 40a, Cirkulane (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.07.2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik dne 03.05.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 12.05.2010, pod št. objave JN 3791/2010. Naročnik je dne 02.06.2010 sprejel Sklep o razveljavitvi postopka in zavrnitvi vseh ponudb. Naročnik je navedel, da je javno naročilo razveljavil zaradi spremenjenih količin posameznih postavk popisa del, saj je bil zaradi plazovitega terena spremenjen potek ceste. Naročnik je tudi navedel, da bo predmetni javni razpis ponovil.

Vlagatelj je dne 07.06.2010 zahteval izdajo dodatne obrazložitve prejetega sklepa. Vlagatelj je pozval naročnika, naj predloži pisna dokazila o spremenjenih okoliščinah.

Naročnik je vlagatelju dne 08.06.2010 posredoval dokument Odgovor na prejeti dopis zahteve za obrazložitev sklepa o razveljavitvi postopka in zavrnitvi vseh ponudb. Naročnik je zapisal, da je zavrnil vse ponudbe in o razlogih že obvestil vse ponudnike. Naročnik je tudi navedel, da ima diskrecijsko pravico, da razveljavi postopek in da v tem primeru po ZJN-2 ni predvidenih nobenih nadaljnjih ravnanj. Naročnik je še navedel, da je dne 07.06.2010 (pod št. objave JN 4713/2010) ponovno objavil javni razpis in pojasnil, da je razpisna dokumentacija dostopna na njegovi spletni strani.

Vlagatelj je dne 21.06.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik odprl vse prispele ponudbe in šele nato, ko je ugotovil, da je bila vlagateljeva ponudba najugodnejša in ko očitno ni bil najugodnejši njegov favorizirani kandidat, postopek razveljavil. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kot razlog zavrnitve vseh ponudb navedel, da gre za spremenjene okoliščine. Kot ugotavlja vlagatelj, spremenjene okoliščine ne obstajajo, saj se novi in stari popis del le neznatno razlikujeta. Količine dejansko izvedenih posameznih vrst del, nadaljuje vlagatelj, bodo pokazale, da razlog za zavrnitev vseh ponudb v smislu četrtega odstavka 80. člena ZJN-2 ne obstaja. Razlog zavrnitve vseh ponudb, še zatrjuje vlagatelj, pa ne obstaja niti po definiciji spremenjenih okoliščin v smislu 112. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami). Vlagatelj še navaja, da je naročnik moral in mogel okoliščine, na katere se sklicuje, poznati že pred odpiranjem ponudb (torej pred 07.05.2010). Kot zatrjuje vlagatelj, je naročnik ponudbe kljub temu odprl in jih po ugotovitvi, da njegov preferirani ponudnik ni najugodnejši, zavrnil. Takšno ravnanje župana, nadaljuje vlagatelj, je najverjetneje inkriminirano kot kaznivo ravnanje v smislu nevestnega dela ali zlorabe uradnega položaja.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik z navedeno odločitvijo ravnal pristransko, saj je z odprtjem njegove ponudbe razgalil poslovno skrivnost in tajnost podatkov v zvezi s ponujeno ceno na enoto mere. Pri tem je zanimivo, še poudarja vlagatelj, da se izhodiščna cena med novim in starim popisom razlikuje za manj kot 10% vrednosti, takšno razliko pa bi lahko naročnik izbranemu ponudniku priznal v okviru dejansko izvedenih del po enoti mere.
Vlagatelj predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se izbere vlagateljeva ponudba, podrejeno pa tako, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne naročniku v ponovno odločanje. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev revizijskih stroškov po predloženem stroškovniku (nagrada za revizijski postopek 1.400,00 EUR, 20 točk za materialne stroške, 20% DDV in 5.000,00 EUR za vplačilo revizijske takse).

Naročnik je s sklepom, z dne 28.06.2010, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik navaja, da je zavrnil vse ponudbe ter o razlogih za takšno odločitev in o odločitvi, da bo začel nov postopek, takoj pisno obvestil vse ponudnike.
Kot zatrjuje naročnik, so objektivne okoliščine, ki so narekovale razveljavitev postopka in zavrnitev vseh ponudb, nastale zaradi spremenjenih popisov del, ki so posledica določenih sprememb poteka ceste zaradi naknadno ugotovljenega stanja sestave tal - plazoviti teren. Na podlagi navedenih ugotovitev, poudarja naročnik, je bila izdelana projektna dokumentacija PZI, ki mu pred objavo javnega naročila in pred odpiranjem ponudb še ni bila predana. Glede na to, še navaja naročnik, da je prišlo do spremembe popisov zaradi ugotovljenega stanja terena, se je s tem spremenila tudi razpisna dokumentacija. Iz navedenih razlogov, zatrjuje naročnik, je moral sprejeti izpodbijani sklep. Naročnik poudarja, da bosta z novim javnim razpisom zagotovljena enakopravna obravnava ponudnikov in transparentnost javnega naročanja.
Naročnik še poudarja, da niso resnične navedbe vlagatelja, da je bil najugodnejši ponudnik. Kot poudarja naročnik, do pregleda in ocenjevanja ponudb še ni prišlo, saj je bil postopek že pred tem razveljavljen. Naročnik še zatrjuje, da je po prejemu PZI dokumentacije in poročila o terenu takoj razveljavil postopek in poudarja, da spremenjene okoliščine dejansko obstajajo in so posledica geološke sestave tal. Iz podane obrazložitve izhaja, še navaja naročnik, da obstajajo tehtni razlogi za zavrnitev vseh ponudb. Kot še ugotavlja naročnik, za spremenjene okoliščine ni mogel vedeti prej, saj je PZI projektno dokumentacijo z novimi popisi prejel po odpiranju ponudb.
Naročnik dalje navaja, da navedeni objektivni razlogi, ki so terjali razveljavitev postopka in zavrnitev vseh ponudb, ne morejo biti podlaga za vlagateljeve očitke o očitanih kaznivih dejanjih župana, ki predstavljajo hude obtožbe in posegajo v njegovo dobro ime.
Naročnik še podarja, da je ponudbena cena ponudnikov javni podatek in da vlagatelj, kljub razkritju ponujene cene, lahko (konkurenčno) sodeluje v novem postopku. Poleg tega, nadaljuje naročnik, pa so bile razkrite tudi ponujene cene drugih ponudnikov, noben od ponudnikov pa ni zahteval vpogleda v ponudbe konkurentov, pri čemer bi se lahko razkrile tudi cene na enoto mere.
Naročnik še poudarja, da po oddaji javnega naročila ne želi spreminjati projektov in popisov. Naročnik v zvezi s tem še dodaja, da želi oddati javno naročilo brez dodatnih del in dodatnih aneksov k sklenjeni pogodbi, pri čemer poudarja da je takšno ravnanje tudi sicer dopuščeno le v izjemnih primerih in ob upoštevanju točno določenih zakonskih pogojev, odprta konkurenca pa pri tem ni zagotovljena.
Naročnik navaja, da o izbranem izvajalcu še ni bila sprejeta odločitev, zato vlagateljeva navedba o tem, da je bil najugodnejši, ne držijo. Kot poudarja naročnik, je bilo poleg merila najnižja cena določeno tudi merilo reference (s 40% ponderjem), zato zgolj ponudba najnižje cene še ni zagotovilo, da bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 02.07.2010, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Kot ugotavlja vlagatelj, naročnik ni odgovoril na njegove bistvene očitke, najmanj pa so resnične njegove navedbe o tem, da ni ugotovil, da je vlagateljeva ponudba najugodnejša. Navedeno, poudarja vlagatelj, je razvidno že iz zapisnika o odpiranju ponudb. Vsi ostali naročnikovi razlogi, zatrjuje vlagatelj, pa služijo izmišljeni podkrepitvi neresničnih dejstev.

Naročnik je z dopisom, z dne 07.07.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 09.07.2010, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 16.07.2010 od naročnika zahtevala še dokazili o tem, kdaj je vlagatelj oddal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in zahtevek za revizijo. Naročnik je zahtevano dokumentacijo posredoval dne 19.07.2010.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V predmetnem revizijskem postopku je med strankama sporna naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Kot zatrjuje vlagatelj, je naročnik izpodbijan sklep sprejel (šele) po tem, ko je ugotovil, da je bila njegova ponudba najugodnejša oziroma, ko je ugotovil, da ni bil najugodnejši njegov favorizirani ponudnik. Vlagatelj tudi zatrjuje, da spremenjene okoliščine, na katere je naročnik oprl izpodbijano odločitev, ne obstajajo.

Naročnik je izpodbijano odločitev sprejel na podlagi določila iz tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 (izločitev ponudb, ustavitev postopka, zavrnitev vseh ponudb, odstop od izvedbe javnega naročila), ki določa:

Naročnik lahko v vseh fazah postopka po preteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in, razen v primeru iz 7. točke prvega odstavka 24. člena, vlado oziroma svoj nadzorni organ. V primeru javnih naročil iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, mora naročnik odločitev o zavrnitvi vseh ponudb objaviti na portalu javnih naročil, v primeru javnih naročil iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, razen kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, pa mora naročnik navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije."

Zgoraj citirana določba ureja položaj, ko se naročnik odloči, da bo zaključil postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe, pri čemer ne določa nobenih razlogov, ki sprejem takšne odločitve opravičujejo. V takem primeru pa ZJN-2 določa nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. Če torej naročnik zavrne vse ponudbe, ZJN-2 po vzoru pravila ES določa, da mora naročnik takoj pisno obvestiti vse, ki so v postopku sodelovali in hkrati navesti razloge za takšno odločitev. V obvestilu mora tudi navesti, ali bo začel nov postopek ter obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ, odločitev pa poslati v objavo na Portal javnih naročil.

Tudi Evropsko sodišče je v več sodnih primerih potrdilo, da imajo naročniki možnost zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe in začeti nov postopek (T-203/96, C-27/98, C-92/00, C-244/02). Evropsko sodišče je pri tem izrecno navedlo, da naročniki ob sprejemu takšne odločitve uživajo širok preudarek, pri čemer pravo ES o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih in/ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98 - tč. 23 in 25; C-244/02 - tč. 29). Sodišče pa je opozorilo, da morajo naročniki pri tem (kljub temu, da evropske smernice s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za njen sprejem) spoštovati temeljna pravila prava ES - še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o Evropski skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/04; v nadaljevanju: PES), ki zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju ES (C-92/00 - tč. 42). Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejšega ponudnika - celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake - vendar le pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02 - tč. 36).

Ker torej niti ZJN-2 niti pravo ES o javnem naročanju ne določata nobenih pravil o tem, v kakšnih okoliščinah oziroma v katerih primerih je naročnik upravičen zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe (t.j. z zavrnitvijo vseh ponudb), je potrebno šteti, da gre pri možnosti iz tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 za upravičenje, ki je načeloma prepuščeno naročnikovemu preudarku in njegovi poslovni presoji. Seveda mora biti v skladu z določbo prvega odstavka 12. člena ZRPJN tudi zoper takšno naročnikovo odločitev zagotovljeno ustrezno pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Vendar je pri obsegu zagotavljanja pravnega varstva potrebno upoštevati, da mora biti le-to (kot tudi v vseh drugih primerih) omejeno na kontrolo (ne)spoštovanja tistih določb ZJN-2, ki takšen položaj urejajo. Ker 80. člen ZJN-2 ob tem, ko dopušča možnost zavrnitve vseh ponudb, od naročnika zahteva le pojasnitev razlogov, ki so narekovali njegovo odločitev ter nekatera formalna ravnanja, ki se nanašajo na obveščanje določenih subjektov, se mora zato presoja Državne revizijske komisije v takšnih primerih omejiti zgolj na (formalne) zahteve, ki izhajajo iz 80. člena ZJN-2, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi pravilo, ki izhaja iz skupnostnega prava javnega naročanja in ki zahteva, da mora naročnik pri sprejemu takšne odločitve spoštovati temeljna pravila prava ES - še posebej načela PES, ki zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju ES ter načelo enakega obravnavanja (C-92/00 - tč. 42 in C-244/02 - tč. 36). Naročnik mora torej v primeru, ko v postopku oddaje javnega naročila zavrne vse ponudbe, ravnati ne le v skladu s (formalnimi) zahtevami iz 80. člena ZJN-2, temveč mora pri tem tudi zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov.

V obravnavanemu primeru med strankama v tem postopku niso sporna naročnikova formalna dejanja, ki jih zahteva določilo 80. člena ZJN-2 in katerih namen je varovanje načela transparentnosti postopka (in to navkljub temu, da se naročnik na vlagateljevo izrecno zahtevo, ki jo je podal v vlogi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, in sicer naj mu obrazloži in predloži pisne dokumente o spremenjenih okoliščinah, ni odzval). Med strankama je namreč spor o tem, ali je bil naročnik upravičen zaključiti postopek oddaje javnega naročila iz razlogov, ki jih navaja v obrazložitvi izpodbijane odločitve.

Ker (kot že izhaja iz zgornje obrazložitve) veljavna zakonodaja naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ne omejuje z nobenimi vsebinskimi pravili, je Državna revizijska komisija vlagateljeve trditve o tem, da "je naročnik odprl vse ponudbe in šele na to, ko je ugotovil, da je bil vlagatelj najugodnejši ponudnik in ko očitno ni bil najugodnejši ponudnik z njegove strani favorizirani kandidat, postopek enostavno razveljavi" in "da si je naročnik razlog, da gre za spremenjene okoliščine izmislil, kar je že sedaj razvidno iz starega in novega popisa del, ki se neznatno razlikujeta", pri čemer je naročnik v razmerju do vlagatelja ravnal pristransko, saj je z odprtjem ponudbe razgalil njegovo poslovno skrivnost in tajnost podatkov v zvezi s ponujeno ceno na enoto mere in mu s tem onemogočil konkurenčno sodelovanje v novo objavljenem postopku", lahko obravnavala zgolj s stališča spoštovanja temeljnih načel PES in načela enake obravnave. Navedene trditve vlagatelja bi namreč lahko predstavljale razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve le v primeru, če bi se izkazalo, da je naročnik ob njenem sprejemu ravnal v nasprotju z omenjenimi načeli.

Kadar naročnik na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. V postopku pravnega varstva zoper odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb, sprejeti na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2, je vsebinska presoja Državne revizijske komisije zato omejena predvsem na vprašanje, ali je naročnik postopek oddaje javnega naročila res zaključil zaradi razloga, ki ga je navedel v obrazložitvi svoje odločitve (kar ima potemtakem enake posledice za vse sodelujoče ponudnike), ali pa je v obrazložitvi navedeni razlog uporabil le z namenom diskriminatorne obravnave ponudnikov. Če bi dejansko stanje v konkretni zadevi utemeljevalo zaključek, da je naročnik s svojim postopanjem ob sprejemu izpodbijane odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oziroma neenakopravno obravnavo ponudnikov, bi bilo potrebno ugotoviti, da je izpodbijana odločitev sprejeta v nasprotju z načelom enake obravnave. Vendar pa Državna revizijska komisija po pregledu predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila v revizijskem postopku ni mogla ugotoviti razlogov, ki bi narekovali takšen zaključek.

Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa, naj bi naročnik šele po odpiranju ponudb (odpiranje ponudb je bilo dne 02.06.2010 ob 13.30 uri) prejel PZI dokumentacijo (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa naj bi naročnik navedeno projektno dokumentacijo prejel istega dne ob 16.15 uri oziroma že po zaključku odpiranja ponudb). Navedeno pomeni, da naročnik s PZI projektom ob pripravi razpisne dokumentacije še ni razpolagal (in z njimi tudi ni mogel seznaniti potencialnih ponudnikov), čeprav se sami popisi del pripravijo med drugim oziroma zlasti ob upoštevanju podatkov iz PZI dokumentacije. Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo in to navkljub dejstvu, da so morali ponudniki že v ponudbo predložiti obrazec št. 12 oziroma Izjavo (ki jo je vlagatelj priložil in podpisal), s podpisom katere so med drugim potrdili, da so seznanjeni s projekti (iz 7. člena Vzorca gradbene pogodbe pa nasprotno izhaja, da je naročnik dolžan predati projektno dokumentacijo šele pred pričetkom del). Ker je naročnik v obravnavanem primeru po prejemu PZI projekta ugotovil, da se je popis del spremenil (primerjava "starega popisa del" z "novim popisom del", ki je del PZI projekta, pokaže, da se je od skupno devetindvajsetih postavk količinsko spremenilo dvanajst postavk, in sicer naj bi bile po novem potrebne večje količine v devetih postavkah, pri treh pa manjše) je dne 02.07.2010 (takoj po končanem postopku odpiranja ponudb), še preden se je spustil v pregled in ocenjevanje ponudb, sprejel izpodbijani sklep.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšna naročnikova odločitev ni sprejeta v nasprotju z načelom transparentnosti postopka in enakopravne obravnave ponudnikov, zaradi česar je ni mogoče označiti kot nezakonito. Naročnik je namreč vsem sodelujočim pisno pojasnil svoje razloge za svojo odločitev, s takšno odločitvijo pa nikogar od sodelujočih ponudnikov ni postavil v neupravičeno boljši ali slabši položaj.

Na navedeno ugotovitev ne more vplivati niti dejstvo, da je naročnik v obravnavanem primeru postopek oddaje javnega naročila zaključil brez izbire najugodnejšega ponudnika iz razloga, ki ga je povzročil sam (naročnik ni pravočasno pridobil projektne dokumentacije). Državna revizijska komisija se namreč ne more strinjati z naročnikom v tem, "da obstajajo spremenjene okoliščine, ki so posledica geološke sestave tal, ki v prvem popisu del niso bile v celoti upoštevane". "Spremenjene okoliščine" niso nastale naknadno, saj je geološka sestava tal ves čas enaka. Ker naročnik ni pravočasno pridobil PZI projekta in (kot je zapisal) "vseh ostalih strokovnih poročil" (ki jih Državna revizijska komisija tudi v odstopljeni dokumentaciji ni našla), s sestavo tal ter s plazovitostjo terena ob pripravi razpisne dokumentacije namreč sploh ni mogel biti seznanjen. Navedeno pomeni, da je naročnik popis del pripravil brez ustrezne projektne dokumentacije in brez strokovnih podlag. Očitno torej naročnik izpodbijanega sklepa ni sprejel zaradi (kot zatrjuje) "spremenjenih okoliščin" pač pa zaradi pomanjkljivo pripravljene razpisne dokumentacije.

Ob upoštevanju navedenega je potrebno ugotoviti, da vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da bi moralo biti javno naročilo oddano prav njemu, niso utemeljene. Tudi dejstvo, da je vlagatelj izmed vseh ponudnikov ponudil najnižjo ceno, samo po sebi še ne more zadostovati za ugotovitev, da je bil vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila obravnavan na neenakopraven način. Čeprav se je torej vlagateljeva ponudba ob odpiranju ponudb dejansko izkazala kot najcenejša, pa je potrebno poudariti, da naročnik še ni ugotavljal, ali so predložene ponudbe tudi popolne. Potrebno pa se je strinjati z naročnikom tudi v tem, da v obravnavanem primeru najnižja cena ni bilo edino merilo za ocenjevanje ponudb, pač pa se je naročnik odločil, da bo ponudbe vrednotil v okviru dveh meril, in sicer merila cene (s 60% ponderjem) in merila reference (s 40% ponderjem). Naročnik pa je tudi sicer na odpiranju ponudb ponudnike seznanil zgolj s ponujenimi (skupnimi) cenami vseh sodelujočih (šestih) ponudnikov. Vlagateljevemu očitku o tem, da je naročnik ravnal pristransko in v njegovo škodo tudi iz razloga, ker naj bi bile pri tem razkrite (zgolj) njegove cene, ki jih je podal na enoto mere, torej ni mogoče slediti.

Na enak položaj ponudnikov v obravnavani fazi postopka oddaje javnega naročila torej izpodbijana odločitev ni mogla vplivati - če so bili ponudniki pred sprejemom te odločitve v enakem položaju glede možnosti dodelitve naročila, so ostali v enakem položaju tudi po njenem sprejemu. Izpodbijana odločitev ima za vse ponudnike enak učinek, saj javno naročilo ne bo oddano nobenemu izmed njih.

Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno poudarja, da nacionalna ureditev naročniku dopušča široko diskrecijo v zvezi z zaključkom postopka brez izbire najugodnejše ponudbe oziroma, da iz določb tretjega 80. člena ZJN-2 ni mogoče razbrati nobenih vsebinskih pravil o tem, kdaj, v kakšnih primerih in/ali pod kakšnimi pogoji se naročnik lahko odloči, da ne bo nadaljeval že začetega postopka oddaje javnega naročila, temveč ga bo zaključil še pred izbiro najugodnejše ponudbe. Ob upoštevanju dejstva, da gre pri tem za pomembno odločitev naročnika, s katero naročnik poseže v položaj ponudnikov (ki so se že angažirali z oddajo ponudb), se v zvezi s tem zastavlja vprašanje smotrnosti takšne (izredno skope) ureditve. Vendar Državna revizijska komisija ne more presojati posameznih zakonskih določil, temveč je dolžna ob ugotovljenem dejanskem stanju in v okviru svojih pristojnosti (oziroma ob upoštevanju zgoraj navedenih pravnih podlag) ugotoviti, ali je naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve kršil temeljna načela javnega naročanja oziroma PES. Ker Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb tega ni mogla ugotoviti, je zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

K vsemu navedenemu Državna revizijska komisija še dodaja, da lahko vlagatelj zahteva varstvo svojih pravic pred drugimi pristojnimi organi, odločitev Državne revizijske komisije pa tudi sicer ne izključuje morebitne odškodninske odgovornosti naročnika po splošnih pravilih odškodninskega prava. Državna revizijska komisija pa bo (v ločenem postopku) na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/2007 s spremembami) proučila, ali so v naročnikovem ravnanju podani zakonski znaki prekrška po 9. točki prvega odstavka 109. člena ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 22.07.2010



Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

Občina Cirkulane, Cirkulane 40a, Cirkulane
odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva 19, Maribor
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana