Na vsebino
EN

018-070/2010-21 Slovenske Železnice d.o.o.

Številka: 018-070/2010-21
Datum sprejema: 11. 6. 2010

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Nataše Jeršič ter članic Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Razvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložili družba SIMENS AG ŐSTERREICH, Siemensstrasse 92, Wien in družba SIMENS Trgovsko in storitveno podjetje d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana, ki ju zastopa odvetniška družba Odvetniki šelih & partnerji o.p., d.n.o., Komenskega ulica 36, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Slovenske Železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.6.2010

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 22.3.2010 se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe, kot neutemeljen zavrne.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev:

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 200/2009 z dne 14.1.2009 (popravki pod objavami št. JN 557/2009 z dne 29.1.2009, št. JN1144/2009 z dne 17.2.2009, št. JN1758/2009 z dne 9.3.2009, št. JN2105/2009 z dne: 19.3.2009, št. JN2429/2009 z dne 27.3.2009, št. JN2737/2009 z dne 7.4.2009, št. JN4946/2009 z dne 19.6.2009, št. JN6790/2009 z dne 21.8.2009). Naročnik je naročilo oddal po odprtem postopku.

Dne 15.2.2010 je naročnik izdal sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da se slednje oddaja ponudnikom v skupni ponudbi Iskra Sistemi d.d., Bombardier Transportation Italy S.p.a in SCT d.d. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz sklepa obenem še izhaja, da je vlagateljeva ponudba zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev ter zahtev glede ekonomske in finančne sposobnost nepopolna, zaradi česar jo je naročnik izločil iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 22.3.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi oceni o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe in njeni nadaljnji izločitvi iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj se ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo, da glede izvedbe tehničnega prevzema ni izpolnil razpisnih zahtev. Vlagatelj pojasnjuje, da je zahteve iz 2.17 točke, Knjige 3, razpisne dokumentacije brezpogojno sprejel in jih upošteval v pogodbeni ceni. Poleg tega v svoji ponudbi na več mestih izrecno potrjuje, da bo omenjena dela izvršil, in sicer v sklopu M "Terminski plan", v sklopu O "Vizija tehnične rešitve predmeta ponudbe", v poglavju 4.2. "Predaja naprav v obratovanje" in "Koncept certificiranja z izkazom interoperabilnosti in pogojev RAMS", prav tako je v omenjenem sklopu po vlagateljevih navedbah vsebovan opis točke 3.8.1. Vlagatelj je omenjeno izpolnjevanje zahtev in pogojev potrdil tudi s pravno zavezujočimi podpisi naročnikovih dokumentov, kot so izjava o izpolnjevanju tehničnih zahtev, spremenjenega pisma o nameri, izjave o izpolnjevanju in o upoštevanju pogojev. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja tudi preostalim naročnikovim ugotovitvam, in sicer, da ne izpolnjuje zahteve iz 1.2.1 točke, Knjige 3, razpisne dokumentacije (ki se nanaša na zahtevo glede prepustnosti oz. razpoložljivosti proge), 1.5.31 in 5.1.1 točke, Knjige 3, razpisne dokumentacije (ki se nanaša na opis postopka certificiranja), 2.5.30 točke, Knjige 3, razpisne dokumentacije (ki se nanaša na prikaz temperaturnega območja), 2.16 točke, Knjige 3, razpisne dokumentacije (ki se nanaša na predajo v obratovanje) in 2.18.2 točke, Knjige 3, razpisne dokumentacije (ki se nanaša na zagotavljanje rezervnih delov). Prav tako vlagatelj ugovarja naročnikovi ugotovitvi, da ne izpolnjuje zahteve za ekonomsko in finančno sposobnost, ker je družba Simens AG Ősterreich v leti 2006 prikazala negativen čisti izid, ki je bil posledica izrednih odhodkov, zaradi prenosa deleža v družbi VA Tech AG. Navedeni odhodki po vlagateljevih navedbah niso v povezavi z rednim delovanjem, kar je potrebno upoštevati pri presojanju kriterija "pozitivnega poslovanja". Naročnik je po vlagateljevih navedbah v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik v zadnjih treh letih pred dnevom objave javnega naročila izkazovati pozitivno poslovanje, pri čemer naročnik pojma "pozitivno poslovanje" ni podrobneje opredelil. Navedeni pojem po vlagateljevih navedbah ni definiran niti v veljavni zakonodaji niti v računovodskih standardih, zaradi česar ga je potrebno razlagati glede na njegovo naravo, predmet naročila in določila veljavne zakonodaje. Poleg tega razpisna dokumentacija ne opredeljuje, ali mora biti pozitivno poslovanje izkazano za vsakega od zadnjih treh let ali celotno obdobje zadnjih treh let, zaradi česar je potrebno tudi slednjo nejasnost razpisne dokumentacije skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije tolmačiti v korist vlagatelja. Vlagatelj se pri tem sklicuje na mnenje TaxGroup pravno svetovanje d.o.o., z dne 18.1.2010, ki enako kot vlagatelj tolmači pomen pojma "pozitivno poslovanje". Če naročnik ne bo mogel nedvoumno ugotoviti, da vlagatelj izpolnjuje pogoj ekonomske in tehnične sposobnosti, vlagatelj predlaga postavitev izvedenca finančne stroke. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da je pri naročniku dne 24.2.2010 vložil zahtevo za vpogled v razpisno in ponudbeno dokumentacijo, v kateri je natančno specificiral, katere dokumente in listine si želi vpogledati. Naročnik mu je vpogled sicer formalno omogočil, vendar pa na dejanskem vpogledu vlagatelju ni bilo omogočeno, da bi preveril pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je po vlagateljevih navedbah svojo celotno ponudbo označil za poslovno skrivnost z namenom, da ostali ponudniki ne bi mogli preveriti svojih sumov. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da bi naročnik moral izločiti ponudbo izbranega ponudnika zaradi nepopolnosti. Tako naročnik ni preveril resničnost navedbe vsebine, iz obrazca št. 5, o poravnanih obveznosti do svojih podizvajalcev, dobaviteljev in kooperantov, saj vlagatelj meni, da izbrani ponudnik dejansko ni imel plačanih svojih obveznosti. Vlagatelj tudi meni, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil zahtevanih referenc, saj je predložil reference, ki se nanašajo na SCMT sistem, ne pa na ERTMS/ETCS. Kot reference za ETCS lahko po vlagateljevih navedbah veljajo le projekti, ki so bili realizirani v skladu s Prilogo A Odločbe 2006/679/ES, kamor pa sistem SCMT ne sodi. Vožnja vozil, opremljenih le s sistemom ETCS, na progah SCMT (tehnično), ni možna brez dodatne opreme. Glede na to, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahtev tehničnih referenc, posledično ni mogel izpolniti tudi preostalih zahtev iz razpisne dokumentacije, ki so vsebinsko povezane z referenčnimi zahtevami in za katere je potrebno specifično znanje, ki se lahko pridobi samo z vgradnjo ERTMS/ETCS sistema. Prav tako vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik za izpolnjevanje zahteve iz 2.20.8 točke, Knjige 3, razpisne dokumentacije predložil evrobalize, katerih vzdrževanje in programiranje ni izvedeno na brezžičen način, kot je bilo v razpisni dokumentaciji to zahtevano. Evrobalize proizvajalca Bombardier ne izpolnjujejo razpisnih zahtev. Za programiranje jih je potrebno s pomočjo posebnega kabla priključiti na programirano napravo, ustrezni konektor je vgrajen na širši strani evrobalize. Vlagatelj meni, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve iz Sklopa O, poglavja 5.2 točke, 1. Knjige, razpisne dokumentacije, ki določa da je potrebno opis vizije predložiti v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer opis v slovenskem jeziku iz razpisne dokumentacije ni razviden. Vlagatelj prav tako meni, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahteve iz 9.1.2 točke, Knjige 3, razpisne dokumentacije glede sestave terminskega plana, prav tako ni predložil izpolnjenega, podpisanega in žigosanega obrazca razpisne dokumentacije št. 8, čeprav je bilo to v razpisni dokumentaciji izrecno zahtevano. Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil številne listine v italijanskem jeziku, prevedene v slovenski jezik, vendar te listine niso bile prevedene s strani sodnega tolmača, vpisanega v imenik sodnih tolmačev v RS, ampak s strani italijanskega prevajalca za slovenski jezik. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naj se delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila, in sicer, da se naj razveljavi naročnikova odločitev ter postopek javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja oddanih ponudb oz. podrejeno, da se mu omogoči vpogled v razpisno dokumentacijo in nato ponovno vložitev zahtevka za revizijo ter povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 6.4.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevku za revizijo ugodil v delu, v katerem ugotavlja, da vlagateljeva ponudba izpolnjuje zahtevo 1.2.1 točke, 1.5.31 in 5.1.1, točke 2.5.30, točke 2.16, točke 2.18.2 točke, Knjige 3, razpisne dokumentacije, preostali del zahtevka pa je kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je ponovno preveril pravilnost vlagateljeve ponudbe in ugotovil, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil ustreznih finančnih dokazil. Naročnik je zahteval pozitivno poslovanje skladno z Slovenskim računovodskim standardom 25, ki navaja, da je izkaz poslovnega izida temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto, za katero se sestavlja. Na podlagi navedenega je naročnik od ponudnikov zahteval obrazec BON1, v katerem je naveden čisti poslovni izid obračunskega obdobja. Pri tem naročnik meni, da v kolikor je vlagatelj menil, da zahtevani finančni pogoj ni v skladu z veljavno zakonodajo in predmetom javnega naročila, bi mu lahko v roku postavil vprašanje, ali sprožil ustrezni postopek. Glede na to, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil spornih finančnih dokazil, ki izkazujejo negativno poslovanje, naročnik meni, da se je vlagatelj zavedal dejstva, da omenjenega pogoja ne izpolnjuje in je to poskušal prekriti. Naročnik prav tako v nadaljevanju opozarja, da vlagatelj po pozivu ni predložil finančnih podatkov overjenih s strani notarja, temveč je predložil finančna dokazila, ki jih je prevedla sodna tolmačka za angleški in francoski jezik. Naročnik opozarja, da je bilo v razpisni dokumentaciji izrecno navedeno, da mora ponudnik, ki ima sedež v tuji državi, predložiti s strani notarja overjene primerljive podatke. V nadaljevanju naročnik ugotavlja, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtev iz 2.17 točke, Knjiga 3, razpisne dokumentacije, kajti iz ponudbene dokumentacije vlagatelja ni razvidno, na kakšen način bo vlagatelj opravil tehnični pregled in v svojo ponudbo vključil vso dokumentacijo, za katero je naročnik zahteval, da mu jo mora v okviru tehničnega pregleda tudi dostaviti. Naročnik poudarja, da obstaja velika verjetnost dodatnih stroškov, saj vlagatelj v svoji ponudbi ni ponudil zahtevanega iz razpisne dokumentacije. Glede vlagateljevih ugovorov o vpogledu v razpisno dokumentacijo, naročnik pojasnjuje, da mu je bil dne 2.3.2010 omogočen vpogled v dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vlagatelja pred samim vpogledom seznanil z dejstvom, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo označil kot poslovno skrivnost. Naročnik je slednje upošteval v skladu z določili ZJNVETPS, prakso Državne revizijske komisije ter Sodišča ES, saj bi posledica kršitve teh pravil pomenile odškodninsko, disciplinsko in kazensko odgovornost predstavnikov naročnika, na podlagi česar vlagateljeve navedbe zavrača kot neutemeljene. Glede vlagateljevih ugovorov o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik resnično predložil reference SCMT sistema, vendar je pri tem izpolnjevanje pogojev potrebno preveriti iz celotne vsebine ponudbe. Naročnik ugotavlja, da je pri SCMT sistemu strojna oprema identična ETCS sistemu, razlikuje se le v programski opremi, testnih postopkih in postopkih verifikacije in validacije ter certificiranje sistema. Poleg tega je po naročnikovih navedbah Bombardier Transportation Italy S.p.a sklenil pogodbe tudi z drugimi železniškimi upravljavci infrastrukture z vgradnjo ERTMS/ETCS sistema. Iz ponudbe izhaja, da izbrani ponudnik ponuja zahtevani sistem, vgradnja zadnje verzije SRS 2.3.0d je v fazi implementacije, saj je potrebno starejše verzije ERTMS/ETCS, kot je verzija SRS 2.2.2, s podizvedbami prilagoditi na verzijo SRS 2.3.0d, kar pa je primerljiv postopek kot prilagoditev opreme SCT na ERTMS/ETCS. Na osnovi navedenega naročnik ocenjuje, da je izbrani ponudnik sposoben izvesti zahtevani sistem, s čimer izpolnjuje naročnikove zahteve glede sposobnosti. Poleg tega naročnik ugotavlja, da je eden izmed članov združenja UNISIG istočasno tudi član konzorcija izbranega ponudnika, slednje je pripravilo tehnične specifikacije za ERTMS/ETCS sistem. Glede vlagateljevih ugovorov v zvezi z balizami naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v dodatnih odgovorih brezpogojno potrdil, da bo programiranje eurobaliz izvedeno brezžično. Prav tako naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi podal terminski plan, ki je hkrati osnova za finančni plan in obrazec št. 8, ter referenčno potrdilo. Glede ponudbene dokumentacije naročnik ugotavlja, da je ta sestavljena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, kjer piše, da mora biti tehnična vizija tako v slovenskem kot v angleškem jeziku. V zvezi z vlagateljevimi ugovori o prevodu listin naročnik pojasnjuje, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer navedeno, da mora biti zapriseženi stalni sodni prevajalec vpisan v imenik sodnih tolmačev v Republiki Sloveniji. Navedeno bi po naročnikovih navedbah pomenilo grobo kršitev prepovedi omejevanja konkurence. Glede zatrjevanja o neporavnanih obveznosti izbranega ponudnika do podizvajalcev oz. vlagatelja, naročnik navaja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za zatrjevanje takšne trditve, saj vlagateljeva ponudba iz tega razloga ni bila izločena. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.5.2010, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 17.5.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 17.5.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo obeh vlagateljev skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Na zahtevo Državne revizijske komisije je naročnik 2.6.2010 odstopil še dodatno zahtevano dokumentacijo.
V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je naročnik upravičeno izločil vlagateljevo ponudbo iz postopka javnega naročanja kot nepopolno ter izbral ponudbo izbranega ponudnika kot najugodnejšo.

Državna revizijska komisija je pri presoji dejanskega vprašanja v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v ponudbo vlagatelja in izbranega ponudnika in v Poročilo o odpiranju, pregledu in analize ponudb. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08; v nadaljevanju: ZJNVETPS) v 17. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je popolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS). Če naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona ugotovi, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, jo mora v nadaljevanju izločiti. Kajti na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS mora naročnik izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

Državna revizijska komisija je najprej presojala naročnikove ugotovitve o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe.

Iz točke 5.2. F, Knjiga 1, izhaja: "da mora ponudnik (vsi partnerji v skupnem nastopu) v zadnjih treh letih pred dnevom objave tega javnega naročila izkazovati pozitivno poslovanje. Letni promet mora biti v zadnjih treh letih (oziroma v kolikor podjetje posluje krajši čas, od ustanovitve) najmanj 1,1 kratnik ponudbene vrednosti naročila (skupaj z DDV). Prav tako mora ponudnik zagotoviti, da je pravočasno in pravilno poravnal svoje zapadle poslovne obveznosti do podizvajalcev iz predhodnih postopkov javnega naročanja. Kot dokazilo ponudnik priloži BON 1/P. V primeru, da ima ponudnik (ali njegov partner v skupnem nastopu) sedež v tuji državi, mora priložiti s strani notarja overjene primerljive podatke, s katerimi dokazuje ekonomsko in finančno sposobnost (primer dokumetov si lahko ponudnik pogleda na: http://www.ajpes.si/Storitve/Bonitetne_informacije/Primeri_izpisov ). Podatki ne smejo biti starejši od 60 dni od dneva odpiranja ponudb. V primeru skupnega nastopa se sešteva letni promet vseh partnerjev (brez podizvajalcev). Dokazilo: - izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec št. 6, ki ga priloži ponudnik oziroma vsi partnerji v skupnem nastopu. - BON 1/P oz. primerljivi podatki overjeni s strani notarja."

Iz poročila o odpiranju, pregledu in analizi ponudb izhajajo naročnikove ugotovitve, da vlagatelj ne izpolnjuje zahteve za ekonomsko in finančno sposobnost, ker je iz prejetih in overjenih bilanc razvidno, da ponudnik izkazuje negativno poslovanje v letu 2006, kar je v nasprotju z razpisno zahtevo. Isto dejstvo priznava tudi vlagatelj sam, in sicer da je družba SIMENS AG ŐSTERREICH v letu 2006 prikazala negativen čisti poslovni izid, vendar ta, po vlagateljevem zatrjevanju, ne more biti v povezavi z rednim delovanjem. Izraz "pozitivno poslovanje" je potrebno po vlagateljevih navedbah presojati iz vidika rednega delovanja.

Državna revizijska komisija pri presoji spornega vprašanja, ali se mora v okviru presoje pozitivega poslovanje upoštevati tudi negativen čisti poslovni izid, ni sledila dokaznemu predlogu vlagatelja po imenovanju izvedenca finančne stroke, saj je po stališču Državne revizijske komisije dejansko stanje dovolj razjasnjeno za sprejem predmetne odločitve.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval izkaz pozitivnega poslovanja v zadnjih treh letih. Državna revizijska komisija pri tem zavrača vlagateljevo interpretacijo pojma "pozitivno poslovanje", in sicer da slednji ni definiran v veljavni zakonodaji niti v računovodskih standardih, zaradi česar ga je potrebno interpretirati glede na naravo, predmet naročila in določila. Pri tem vlagatelj omenjeni pojem definira na način, da se pri ugotavljanju pozitivnega poslovanja izredni dogodki ne smejo upoštevati. Državna revizijska komisija ugotavlja drugače, in sicer, da je iz razpisne dokumentacije dovolj jasno razvidno, da je naročnik v okviru navedbe podatkov za presojanje razpisne zahteve glede pozitivnega poslovanja zahteval podatek o čistem poslovnem izidu za celotno poslovno leto, ki je moral biti pozitiven. Slednji pa obsega seštevek tako vseh prihodkov kot odhodkov. Navedeno pomeni, da se pri končnem seštevku mora upoštevati tudi negativen čisti poslovni izid. Slednje je razvidno tudi iz dokazila BON - 1/P, ki so ga morali ponudniki predložiti kot dokaz za pozitivno poslovanje. V okviru podatkov in kazalnikov za poslovno leto in za zadnjih pet let obrazca BON 1/P je bilo potrebno navesti čisti denarni tok in znotraj slednjega tudi čisto izgubo. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega meni, da so glede na naročnikovo zahtevo po predložitvi obrazca BON - 1/P, ponudniki morali vedeti, kateri podatki se bodo pri presojanju naročnikove zahteve po izkazu "pozitivnega poslovanje" upoštevali.

Enako dejstvo gre ugotoviti za vlagateljeve navedbe v zvezi z interpretacijo razpisne dokumentacije, in sicer da je ta nejasna v delu, ki se nanaša na časovno obdobje, v katerem so morali ponudniki izkazati pozitivno poslovanje. Vlagatelj meni, da ni jasno, ali je bilo potrebno izkazati pozitivno poslovanje za vsako leto ali za celotno obdobje treh let. Državna revizijska komisija meni drugače, iz obrazca BON - 1/P, kakor tudi obrazca št. 6, je razvidno, da je naročnik zahteval podatke za vsako leto posebej, oz. da je bilo mogoče navesti podatke le za posamezno leto in ne za vsa skupaj.

Glede vlagateljevega zatrjevanja, da je potrebno pojem "pozitivno poslovanje" razlagati v skladu s stališčem Državne revizijske komisije, po katerem je za dokazovanje finančne in ekonomske sposobnosti ponudnika pomemben izključno poslovni izid iz rednega poslovanje, Državna revizijska komisija pripominja, da lahko v predmetnem postopku presoja le skladnost ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne pa tudi njene vsebine. Omenjeno stališče Državne revizijske komisije je bilo sprejeto v okviru vloženega zahtevka za revizijo zoper razpisno dokumentacijo. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, se lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. V nobenem primeru pa ni mogoče zahtevka za revizijo vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb (2. odstavek 12. člena ZRPJN), na podlagi česar gre zaključiti, da so vlagateljeve navedbe v zvezi s tolmačenjem pojma "pozitivno poslovanje" prepozne.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikova ocena, da izbrani ponudnik zaradi negativnega poslovanja v letu 2006 ne izpolnjuje zahtev za ekonomsko in finančno sposobnosti, pravilna. Prav tako je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo kot neprimerno in nepopolno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Na podlagi navedenega vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel izkazati verjetnost nastanka škode, ki naj bi bila posledica naročnikovega protipravnega ravnanja, zaradi česar Državna revizijska komisija vlagateljev ugovorov glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v nadaljevanju ni več presojala in je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu, na podlagi 1. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, iz razloga neizkazane aktivne legitimacije, zavrgla.

Iz vseh navedenih razlogov je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, kakor tudi stroškov glede pritožbe. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi 3. odstavka 22. člena ZRPJN kot neutemeljeno zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 11.6.2010

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova d.o.o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
- Iskra Sistemi d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana,
- Bombardier Transportation Italy S.p.a., Via Cerchiara 125, 00131 Roma, Italija,
- družba Odvetniki šelih & partnerji o.p., d.n.o., Komenskega ulica 36, Ljubljana,
- Slovenske Železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran