018-070/2010-19 Slovenske Železnice d.o.o.

Številka: 018-070/2010-19

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Nataše Jeršič ter članic Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Razvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložili družbi GH Holding d.d., Tivolska cesta 30, Ljubljana in družba Thales Rail Signaling Solutions GesmbH, Scheydgasse 41, Dunaj, ki ju po pooblastilu zastopa odvetniška pisarna Filipov Petrovič Jeraj in partnerji o.p., d.o.o., Tomšičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Slovenske Železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.5.2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagateljev, z dne 19.3.2010, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila št. 1.-205/2010, z dne 15.2.2010.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 10.600,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 200/2009 z dne 14.1.2009 (popravki pod objavami št. JN 557/2009 z dne 29.1.2009, št. JN1144/2009 z dne 17.2.2009, št. JN1758/2009 z dne 9.3.2009, št. JN2105/2009 z dne: 19.3.2009, št. JN2429/2009 z dne 27.3.2009, št. JN2737/2009 z dne 7.4.2009, št. JN4946/2009 z dne 19.6.2009, št. JN6790/2009 z dne 21.8.2009). Naročnik je naročilo oddal po odprtem postopku.

Dne 15.2.2010 je naročnik izdal sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da se slednje oddaja ponudnikom v skupni ponudbi Iskra Sistemi d.d., Bombardier Transportation Italy S.p.a in SCT d.d. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz sklepa obenem še izhaja, da je vlagateljeva ponudba zaradi tehničnih pomanjkljivosti nepopolna, zaradi česar jo je naročnik izločil iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 19.3.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva, da se mu omogoči vpogled v celotno razpisno dokumentacijo naročnika in v zahtevane dele ponudbe izbranega ponudnika. Pri tem predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila, ponovno preveritev ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika, izključitev ponudbe izbranega ponudnika kot nepopolne in dodelitev javnega naročila vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku ter povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj zatrjuje, da je že v svojem zahtevku z dne 26.2.2010 natančno opredelil, zakaj ponudba izbranega ponudnika ni in ne more biti popolna ter sprejemljiva, medtem ko naročnikovo obrazloženo obvestilo ni vsebovalo nikakršne obrazložitve stališča naročnika na očitke vlagatelja. Takšna opustitev po mnenju vlagatelja ne more ustrezati opredelitvi dodatne obrazložitve iz 83 (3). člena ZJNVETPS. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudil reference, ki se nanašajo na sistem SCMT, s katerim izbrani ponudnik ne more dokazovati svoje usposobljenosti za dobavo, postavitev in izvedbo ERTMS/ETCS sistema, zaradi česar po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj prereka, da je sistem SCMT, ki ga ponuja izbrani ponudnik, s tehnične in pravne perspektive skladen za zahtevami naročnika. SCMT po zatrjevanju vlagatelja ne obsega vrsto komponent, kot je dinamično programiranje baliz in celoten niz ERTMS/ETCS specifikacij, ki so nujno potrebne za delovanje zaščitnega sistema za vlake. Ponudniki so morali v skladu s Knjigo 3, točka 2.20.8 RFP zagotoviti tudi brezžično vzdrževanje in programiranje dobavljenih baliz. Vlagatelju je poznano, da se vzdrževanje in programiranje Bombardierjevih baliz tehnično opravlja preko kablov, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in jo je po mnenju vlagatelja potrebno izločiti. V razpisnih pogojih je po navedbah vlagatelja eksplicitno zapisano, da mora ponudnik ponuditi sistem ERTMS/ETCS level 1 in programsko opremo verzije 2.3.0.d. Sistem SCMT ni nikjer naveden niti kot opcija, pri čemer te tudi niso dovoljene. Nadgradnja in vključitev v sistem ERTMS/ETCS zahteva bistveno drugačne ekonomske in časovne pogoje, poleg tega SCMT sistem ni predmet razpisa in ne more služiti kot referenčno sklicevanje. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v odločbi o oddaji javnega naročila zapisal, da je izbrani ponudnik sklenil pogodbe tudi z drugimi upravljavci železnic v španiji, na Nizozemskem, švedskem in Hrvaškem za vgradnjo sistema ERTMS/ETCS, vendar ponudba izbranega ponudnika ne vsebuje nobene reference, ki bi se nanašala na kateregakoli od navedenih projektov ERTMS/ETCS. Izbrani ponudnik je predložil le referenco, ki jo je izdal italijanski upravitelj železnic RFI, ki omenja vgradnjo SCMT in ne ERTMS/ETCS. Poleg tega je varnostni certifikat, ki ga je izdala RINA nezadosten, kajti dokument po vlagateljevih navedbah potrjuje skladnost le za 2 sistemski komponenti. Poleg tega je naročnik v odgovoru na vprašanje št. 227 po vlagateljevih navedbah izrecno navedel, da mora biti testno vozilo opremljeno z Indusi ter ETCS opremo verzije 2.3.0.d., ter da opreme za Italijo (SCMT) ter Madžarsko (EVM) ni potrebno imeti na vozilu. Razpisna dokumentacija zahteva, da mora ponudnik ponuditi najnovejšo verzijo 2.3.0d sistema ETCS. Naročnik v odločitvi sam priznava, da Bombardier ni ponudil zahtevanega sistema. SCMT, ki ga je ponudil Bombardier ni bil odobren in certificiran kot ETCS proizvod. S potencialnim nakupom SCMT sistema, ki ne ustreza zahtevam EU, naročnik tvega, da bo moral vračati sredstva, ki jih bo dobil iz kohezijskih skladov. Izbrani ponudnik tudi ni izpolnil pogoja predložitve reference na Obrazcu 7 in 8, kakor je to zahteval naročnik, ampak je oddal prazna, neizpolnjena obrazca. Izbrani ponudnik prav tako ni v celoti izpolnil vzorca pogodbe iz razpisne dokumentacije, kar je vlagatelj ugotovil dne 9.3.2010 na vpogledu ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik arbitrarno ocenjeval ponudbe in sprejel odločitev o oddaji naročila v nasprotju z lastnimi pravili in ZJNVETPS, saj za tako odločitev ne obstajajo objektivno utemeljeni razlogi in je v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna in da v celoti ustreza razpisnim pogojem. V nadaljevanju vlagatelj naročniku očitata kršitev pravice do vpogleda v razpisno dokumentacijo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Pri tem vlagatelj meni, da naročnik nima zakonske podlage, da bi vlagatelju onemogočal oz. preprečeval vpogled v pravna mnenja, s katerimi razpolaga naročnik, s čimer je naročnik kršil načelo transparentnosti. Vlagatelj prav tako meni, da ni dopustno kot poslovno skrivnost označiti celotne ponudbene dokumentacije, saj se s tem onemogočena pravica vlagatelja do pravnega varstva, navedeno pa tudi predstavlja kršitev dobrih poslovnih običajev. V kolikor bi po navedbah vlagateljev Državna revizijska komisija smatrala, da je zahteva za vpogled neutemeljena, naj vpogleda v sporni del ponudbe izbranega ponudnika in na podlagi ugotovitev razveljavi naročnikovo odločitev.

Naročnik je dne 6.4.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevku za revizijo ugodil v delu, v katerem ugotavlja nepopolnost vlagateljeve ponudbe, preostali del zahtevka pa je kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je ponovno preveril pravilnost postopka oddaje javnega naročila in da je izbrani ponudnik resnično predložil reference SCMT sistema, vendar je naročnik izpolnjevanje pogojev preveril iz celotne vsebine ponudbe. Naročnik ugotavlja, da je pri SCMT sistemu strojna oprema identična ETCS sistemu, razlikuje se le v programski opremi, testnih postopkih in postopkih verifikacije in validacije ter certificiranje sistema. Poleg tega je po naročnikovih navedbah Bombardier Transportation Italy S.p.a sklenil pogodbe tudi z drugimi železniškimi upravljavci infrastrukture z vgradnjo ERTMS/ETCS sistema. Iz ponudbe izhaja, da izbrani ponudnik ponuja zahtevani sistem, vgradnja zadnje verzije SRS 2.3.0d je v fazi implementacije, saj je potrebno starejše verzije ERTMS/ETCS, kot je verzija SRS 2.2.2 s podizvedbami prilagoditi na verzijo SRS 2.3.0d, kar pa je primerljiv postopek kot prilagoditev opreme SCT na ERTMS/ETCS. Na osnovi navedenega naročnik ocenjuje, da je izbrani ponudnik sposoben izvesti zahtevani sistem, s čimer izpolnjuje naročnikove zahteve glede sposobnosti. Poleg tega naročnik ugotavlja, da je eden izmed članov združenja UNISIG istočasno tudi član konzorcija izbranega ponudnika, slednje je pripravilo tehnične specifikacije za ERTMS/ETCS sistem. Poleg tega naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v dodatnih odgovorih brezpogojno potrdil, da bo programiranje eurobaliz izvedeno brezžično. Glede predložitve varnostnega certifikata, naročnik pojasnjuje, da je predložil certifikate za opremo, katero navaja kot referenco na razpisnem obrazcu št. 7, na podlagi česar zavrača vlagateljeve navedbe. Naročnik glede vlagateljevih navedb, da naročnik ni izpolnil pogoja predložitve reference na Obrazcu 7 in 8 navaja, da je izbrani ponudnik predložil oba obrazca, na podlagi česar vlagateljeve trditve zavrača. Glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da je bil 9.3.2010 vlagatelju omogočen vpogled v dokumentacijo o oddaji javnega naročila ter v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je oba vlagatelja pred vpogledom seznanil z dejstvom, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo označil kot poslovno skrivnost, tako da naročnik v skladu z 2. odstavkom 13. člena ZJNVETPS informacij, ki jih gospodarski subjekti predložijo in označijo za zaupne, ne sme razkriti. Glede na to, da je bilo v ponudbi izrecno zapisno, da je le-ta poslovna skrivnost lahko štejemo, da je bil naročnik na to izrecno opozorjen in dolžan varovati tak podatek. Glede očitka vlagatelja o onemogočanju vpogleda v pridobljena pravna mnenja, naročnik opozarja, da je vlagatelju že na vpogledu seznanil z dejstvom, da teh dokumentov nima v spisu. Vlagatelj po naročnikovih navedbah ne izkazuje pravnega interesa za vpogled v domnevana pravna mnenja, saj vlagatelj ni nikjer zapisal kakšne kršitve, s strani naročnika bi rad v njih preveril. Glede vlagateljevega predloga za zadržanje postopka, pa naročnik odgovarja, da se možnosti 11. člena ZRPJN ne poslužuje. Glede na dejstvo, da izbrani ponudnik ponuja zahtevani sistem, naročnik ne vidi podlage za razveljavitev sofinanciranja projekta iz kohezijskih skladov. Na podlagi navedenega je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 9.4.2010, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 19.4.2010 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil dopis s pojasnili k zahtevku za revizijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 1.3.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14.4.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Na zahtevo Državne revizijske komisije je naročnik 6.5.2010 odstopil še dodatno zahtevano dokumentacijo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik zahtevku za revizijo sledil in svojo odločitev o oddaji naročila spremenil, v delu ki se nanaša ugotavljanje popolnosti ponudbe vlagatelja. Naročnik je na podlagi revizijskega zahtevka ugotovil, da je skupna ponudba vlagatelja kakor tudi ponudba izbranega ponudnika popolna, zaradi česar svoje odločitve o oddaji naročila ni razveljavil, marveč je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Državna revizijska je zato v nadaljevanju presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri sprejemanju odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu in v ponudbo izbranega ponudnika. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/2008; v nadaljevanju: ZJNVETPS) v 17. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je popolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Medtem ko je kot neprimerna ponudba določena tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS). Če naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona ugotovi, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, jo mora v nadaljevanju izločiti. Kajti na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS mora naročnik izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve ugovore, ki se nanašajo na dokazovanje izpolnjevanja pogojev s preložitvijo referenc, s katerimi je izbrani ponudnik dokazoval svojo tehnično sposobnost za izvedbo predmetnega naročila.

Naročnik je v G. 5.2 točke Knjige 1 določil, da mora ponudnik za dokazovanje tehnična sposobnosti navesti, da je v zadnjih 5 (petih) letih pred dnevom objave javnega naročila uspešno opravil dobavo in montažo v ponudbi ponujene ETCS opreme za sistem ERTMS/ETCS na infrastrukturi, ki je kompatibilen s ERTMS/ETCS napravami na voznih sredstvih. Z referenco naveden vgrajeni sistem ERTMS/ETCS mora predstavljati zaključeno celoto delujočo na komercialnih progah v skupni dolžini najmanj 350 km na območju EU. Naročnik bo priznal referenco, če je bila dobava in montaža sistema ERTMS/ETCS naprav, ki jih ponudnik navaja, zaključena ali prevzeta v času do predložitve ponudbe. Ponudnik mora priložiti potrdila in kontaktne osebe naročnikov, da je dela po pogodbah opravil pravilno, kvalitetno in v dogovorjenih rokih skladno z razpisnim obrazcem št. 8. Če ponudnik ne izpolni zahtevanih referenc, bo ponudba izločena. Kot dokazilo mora ponudnik predložiti: izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec št. 7, ki ga priloži ponudnik oziroma vsi partnerji v skupnem nastopu; izpolnjen, podpisan in žigosan razpisni obrazec št. 8, ki ga priloži ponudnik oziroma vsi partnerji v skupnem nastopu,...

Med strankama je nesporno, da je izbrani ponudnik kot dokaz za izpolnjevanje tehnične sposobnosti predložil referenco za progo, opremljeno s SCMT sistemom. Sporno pa ostaja dejstvo, ali ponujeni sistem SCMT dokazuje usposobljenost izbranega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je pri presoji slednjega dejanskega in pravnega vprašanja v celoti sledila zatrjevanju vlagatelja, da sistema SCMT in ETCS ni mogoče enačiti, zaradi česar reference izbranega ponudnika ne ustrezajo naročnikovim zahtevam. Državna revizijska komisija je pri presoji slednjega zavrnila dokazni predlog postavitev izvedenca signalne stroke, saj je presodila, da je dejansko stanje dovolj razčiščeno za sprejem predmetne odločitve.
Na podlagi jezikovne razlage je mogoče ugotoviti, da je moral ponudnik predložiti referenco, da je uspešno opravil dobavo in montažo v ponudbi ponujene ETCS opreme za sistem ERTMS/ETCS. Navedeno pomeni, da je moral ponudnik izkazati, da ima že ustrezne izkušnje in znanja za dobavo in montaže obstoječe ponujene opreme, ki je morala biti (ERTMS/ETCS verzija 2.3.0d). Izbrani ponudnik je pod referenčni projekt navedel dobavo in montažo sistema SCMT, ki pa ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, niti ni sistem, ki ga v svoji ponudbi ponuja, kar v svoji odločitvi o oddaji javnega naročila priznava tudi sam naročnik. Naročnik v svoji odločitvi in v Poročilu o odpiranju, pregledu in analizi ponudb ugotavlja, da je pri SCMT sistemu strojna oprema sicer identična ETCS sistemu, razlikuje pa se v programski opremi. Vgradnja zahtevane programske opreme verzije 2.3.0d je po naročnikovih ugotovitvah v fazi implementacije, tako je potrebno vse starejše verzije SRS 2.2.2 s podizvedbami prilagoditi na verzijo SRS 2.3.0d, kar je primerljivo s prilagoditvijo programske opreme SCMT na ERTMS/ETCS. Kar neposredno dokazuje, da izbrani ponudnik s predložitvijo reference za izvedbo SCMT sistema ni uspel izkazati svojo usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Navedeno potrjuje tudi odločitev Evropske komisije, slednja v svoji odločbi 2006/860 ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in spremembo Priloge A k Odločbi 2006/679/ES z dne 28. marca 2006 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom nadzor-vodenje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti ugotavlja, da sta znotraj podsistema nadzor-vodenje opredeljena dva razreda sistemov za zaščito vlakov, radijska komunikacija, detektor pregretosti osnih ležajev (HABD) in sistema za ugotavljanje lokacije vlaka, in sicer razred A: Enotni sistem nadzor-vodenje in razred B: Sistemi nadzora-vodenja iz Priloge B, ki so obstajali pred začetkom veljavnosti Direktive 96/48/ES (slednja je urejala interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in jo je nadomestila nova Direktiva 2001/16/ES). V prilogi B je SCMT sistem opredeljen kot zaščitni, kontrolni in opozorilni sistem vlaka, ki je bil v uporabi pred uvedbo sistemov vodenja vlakov razreda A in radijskih sistemov. Odobren je bil za uporabo na evropskem omrežju za visoke in konvencionalne hitrosti do omejitev hitrosti, ki jih določi ustrezna država članica, v predmetnem primeru Italija. Sistemi razreda B, kamor sodi tudi s strani izbranega ponudnika ponujeni sistem SCMT, v nasprotju s sistemom ERTMS/ETCS niso bili razviti na podlagi enotnih evropskih specifikacij. Poleg tega tudi iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da naročnik s predmetnim razpisom opreme SCMT niti ni predvidel, saj je v odgovoru na vprašanje št. 227 (objavljenem na Portalu javnih naročil) pojasnil, da opreme SCMT za Italijo ni potrebno imeti na vozilu.
Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija presodila, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih referenc, kakor so bile z razpisno dokumentacijo zahtevane. Državna revizijska komisija pri tem zavrača naročnikova zatrjevanja, da pravila javnega naročanja določajo, da je potrebno preverjanje izpolnjevanja pogojev preverjati iz celotne vsebine ponudbe, če slednjega iz posameznega zahtevanega dokumenta ni razvidno. Naročnik s tem eksplicitno pritrjuje ugotovitvi, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih dokazil, s katerimi bi dokazal sposobnost izvedbe predmetnega javnega naročila. Navedene zahteve pa nikakor ni mogoče posredno ugotavljati iz drugih v ponudbi predloženih dokumentov, marveč le iz zahtevanih dokazil. Takšna naročnikova arbitrarna ravnanja, s katerimi želi v obravnavanem primeru nadomestiti manjkajoča dokazila o usposobljenosti, jasno kažejo na neenako obravnavanje ponudnikov, kar je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, po katerem mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja (15. člen ZJNVETPS). Prav tako članstvo v združenje UNISIG enega izmed partnerjev v konzorciju izbranega ponudnika po presoji Državne revizijske komisije samo po sebi ne dokazuje usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila, če izbrani ponudnik ni predložil ustreznih dokazil, ki njegovo sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila dokazujejo. Pri tem gre ugotoviti, da izbrani ponudnik poleg referenc za dobavo in vgradnjo sistema SCMT drugih referenc ni navedel ne izkazal. Prav tako gre ugotoviti, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil izpolnjenega obrazca št. 8, na kar bi ga moral naročnik v okviru dodatnih pojasnil in dopolnitev na podlagi 82. člena ZJVETPS tudi ustrezno pozvati. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kršil določbo 84. člena ZJNVETPS, ker po opravljenem pregledu ponudb ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz nadaljnjega postopka javnega naročanja zaradi neizpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije, na podlagi česar je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz prve točke izreka tega sklepa. Glede na to, da sta vlagatelja s svojim zahtevkom že uspela, Državna revizijska komisija ostalih navedb v zvezi z nepopolnostjo ponudbe izbranega ponudnika v nadaljevanju ni presojala.

Državna revizijska komisija zaradi ugoditvi zahtevku za revizijo in načela hitrosti v nadaljevanju prav tako ni odločala o utemeljenosti zahteve za vpogled v celotno razpisno dokumentacijo. Kljub temu pa naročnika opozarja na nepravilnosti v zvezi zahtevanim vpogledom v razpisno dokumentacijo. Vpogled ureja določba 27. člena ZJNVETPS, ki pravi, da mora naročnik zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon (prvi odstavek 27. člena ZJNVEPS). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 27. člena ZJNVEPS). Na podlagi Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006, z nadaljnjimi spremembami). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da naročnik pri presoji zahteve za vpogled v razpisno dokumentacijo ni ugotavljal, ali so pri ponudbi izbranega ponudnika predpostavke za označitev poslovne skrivnosti sploh izpolnjene. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik celotno ponudbo označil za poslovno skrivnost. Pri čemer gre ugotoviti, da ponudbena dokumentacija ni ne označena kot poslovna skrivnosti, niti ni predloženega pisnega sklepa nobenega izmed partnerjev, ki bi opredelil, kaj poslovna skrivnost sploh je. Prav tako glede zahtevanega vpogleda v reference gre ugotoviti, da naročnik zgolj na splošno navaja, da so slednje same po sebi poslovna skrivnost in se pri tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisija, ne da bi pri tem ugotavljal, ali so sploh izpolnjene predpostavke za to. Državna revizijska komisija v vsakem posameznem primeru presoja in tehta, ali so izpolnjene predpostavke, ki utemeljujejo poslovno skrivnost. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je naročnik s svojim ravnanjem ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti in posegel v pravico do pravnega varstva obeh vlagateljev.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil 3. odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačilo takse, sestavo revizijskega zahtevka 1.400 EUR, izdatke (tar. št. 6002 ZOdvT) vse povečano za 20% DDV. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 10.000 EUR ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu - ZOdv-C (Uradni list RS, št. 35/09) nagrado za revizijski postopek v višini 500 EUR, katero je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20% DDV na nagrado, vse skupaj v znesku 10.600 EUR. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo vlagatelja zavrnila, saj je ocenila, da stroški nad priznano višino niso bili potrebni, oziroma zanje ni najti pravne podlage v veljavnih predpisih. Tako Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov po postavki "materialni stroški", saj je ta postavka po višini in vsebini neobrazložena (peti odstavek 22. člena ZRPJN).

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 10.600 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31.5.2010

Predsednica senata:
mag. Nataše Jeršič
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova d.o.o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
- Iskra Sistemi d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana,
- Bombardier Transportation Italy S.p.a., Via Cerchiara 125, 00131 Roma, Italija,
- odvetniška pisarna Filipov Petrovič Jeraj in partnerji o.p., d.o.o., Tomšičeva 3, Ljubljana
- Slovenske Železnice d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.