018-120/2010 Občina Podčetrtek

Številka: 018-120/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 s spremembami, v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Maje Bilbija, članice Sonje Drozdek-šinko in članice mag. Nataše Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "IZGRADNJA OTROšKEGA VRTCA PRI OSNOVNI šOLI PODČETRTEK" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj INGRAD GRAMAT, d. d., Medlog 7, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA PODČETRTEK, Trška cesta 59, 3254 Podčetrtek (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15. junija 2010 sprejela

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 12. maja 2010, poimenovan "ZAHTEVA ZA REVIZIJO", se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01812010), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 12. februarja 2010 sprejel sklep (številka 430-0002/2010/1) o začetku postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo otroškega vrtca pri Osnovni šoli Podčetrtek, obvestilo o javnem naročilu za oddajo zadevnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo (pod številko objave JN1430/2010) na Portalu javnih naročil objavljeno dne 24. februarja 2010 (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 28. aprila 2010 sprejel "O B V E S T I L O O IZBIRI NAJUGODNEJšEGA PONUDNIKA", številka 430-0002/2010 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika), iz katerega izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik izbere "CM CELJE, d. d., Lava 42, 3000 CELJE" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika je bilo vlagatelju, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, vročeno dne 29. aprila 2010, dne 30. aprila 2010 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo številka 546, z dne 30. aprila 2010, poimenovano "Zadeva: VLOGA ZA DODATNO OBRAZLOŽENO OBVESTILO IN ZAHTEVA ZA VPOGLED V PONUDBO IZBRANEGA PONUDNIKA".

Naročnik je dne 03. maja 2010 sprejel dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, številka 430-0002/2010, ki je bila vlagatelju, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, vročena dne 04. maja 2010.

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 12. maja 2010 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo (poimenovan "ZAHTEVA ZA REVIZIJO"), z dne 12. maja 2010, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke na vlogi, prejel dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi (oziroma odpravi) odločitev naročnika o oddaji naročila, kot izhaja iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, da se opravi ponovna presoja pravilnosti ponudb, da se izbere ponudba vlagatelja, da se ponudbo izbranega ponudnika izloči, pa tudi, da mu naročnik povrne stroške (nastale) z revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
- zatrjuje lastno aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo;
- zatrjuje, da izbrana ponudba ni pravilna, saj ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, nima poravnanih obveznosti do svojih podizvajalcev. Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naj bi tako imel do vlagatelja (kot njegovega podizvajalca "iz prejšnjih javnih razpisov in sicer izgradnja Podhoda v Zrečah") na dan 16. februarja 2010 zapadle neporavnane obveznosti v višini 23,79 EUR. Omenjena obveznost naj bi bila nesporna tudi na dan 12. maja 2010;
- poudarja, da mu naročnik na vpogledu v izbrano ponudbo ni dovolil kopiranja posameznih listin, pa čeprav te niso nosile označbe poslovna skrivnost, prav tako pa mu ni bil omogočen vpogled v referenčna potrdila posameznega projekta (obr. 7/1 a), ker jih je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, označil kot poslovno skrivnost. Vlagatelj meni, da "[p]ogoji" "ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost, kar pomeni, da mora naročnik vlagatelju omogočiti vpogled vanje, da jih lahko le ta ustrezno preveri". Ker naročnik tega ni storil, je po prepričanju vlagatelja kršil določbe ZJN-2.

Naročnik je vlagatelja s pozivom številka 430-0002/2010, z dne 13. maja 2010, pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo z navedbo potrdila "o vplačilu takse v višini 5.000,00 EUR". Omenjeni poziv je bil vlagatelju, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene vročilnice, vročen dne 14. maja 2010, vlagatelj pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, dne 17. maja 2010 priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo, poimenovano "DOPOLNITEV REVIZIJSKEGA ZAHTEVKA" (skupaj s prilogo), z dne 17. maja 2010.

Naročnik je dne 24. maja 2010 sprejel sklep številka 430-0002/2010 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, prav tako pa ni ugodil zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- zaključuje, da navedba vlagatelja, po kateri naj bi ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, do vlagatelja ne imel poravnanih obveznosti, ne drži. Naročnik dodaja, da je od ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pridobil ustrezne listine, ki dokazujejo dejansko in resnično stanje, ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pa naj (v razmerju) do vlagatelja ne bi imel poslovnega odnosa, v katerem naj bi bil vlagatelj njegov podizvajalec "v javnem razpisu Gradnja podhoda v Zrečah". Vlagatelj naj zanj namreč ne bi izvajal nobenih del, temveč naj bi mu kvečjemu dobavljal material. Prav tako naj bi bil dolg ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, do vlagatelja v višini 23,79 EUR (na podlagi izvedene verižne kompenzacije) že v celoti poravnan;
- meni, da ZJN-2 govori le o pravici do vpogleda v ponudbo, ne pa tudi (o pravici) do kopiranja, ter dodaja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v seznam najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obr-7/1), s čimer je bil vlagatelj seznanjen z ustreznimi podatki.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 26. maja 2010, dne 28. maja 2010 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo, poimenovano "ZAHTEVA ZA NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO" z dne 28. maja 2010 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo).

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 430-0002/2010, izdanega dne 31. maja 2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz obvestila o zadevnem naročilu, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 24. februarja 2010, pod točko "IV.1.1)" "Vrsta postopka" izhaja, da se predmetno javno naročilo izvaja po odprtem postopku. Enak zaključek izhaja tudi iz razpisne dokumentacije ("Vrsta postopka za oddajo javnega naročila: ODPRTI POSTOPEK" oziroma "Postopek za oddajo javnega naročila je odprti postopek."). Ker se zadevno javno naročilo izvaja po odprtem postopku, obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), torej obvestilo o javnem naročilu, pa je bilo objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010 - ZJN-2B; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2B), torej pred dnem 11. aprila 2010, se postopek oddaje zadevnega javnega naročila na podlagi prvega odstavka 58. člena ZJN-2B izvede po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo (novele) ZJN-2B.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil po izteku roka za prejem ponudb, pa tudi po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Iz 2. člena naročnikove razpisne dokumentacije izhaja, da bo naročnik izbral najugodnejšo ponudbo med ponudbami, ki bodo izpolnile vse pogoje razpisne dokumentacije, ponudba pa mora v celoti ustrezati zahtevam naročnika. Nadalje iz 4. člena naročnikove razpisne dokumentacije izhaja, da mora za pravilnost ponudbe ponudnik predložiti izpolnjeno dokumentacijo, med drugim tudi dokumentacijo iz 10. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe po zaporednih številkah. Iz 10. člena naročnikove razpisne dokumentacije izhaja, da je eden od pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki in na osnovi katerih bo naročnik priznal sposobnost ponudnika (osnovno sposobnost), tudi pogoj, da ima ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Kot dokazilo, s katerim ponudnik izkazuje izpolnjevanje omenjenega pogoja, je naročnik zahteval predložitev izjave (OBR-5). Smiselno povsem enaka zahteva izhaja tudi iz objave obvestila o zadevnem naročilu na Portalu javnih naročil, v katerem je pod točko "III.2.1)" "Osebni status gospodarskih subjektov, vključno z zahtevami v zvezi z vpisom v register poklicev ali trgovski register" navedeno: "[i]nformacije in formalnosti, ki so potrebne za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev:" "Ponudnik mora imeti"â?? â??"placane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega narocanja. DOKAZILA: Izjava ponudnika". V posledici doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so morali ponudniki za priznanje svoje (osnovne) sposobnosti (v mejah izpostavljenega pogoja) s predložitvijo izjave (OBR-5) izkazati, da imajo plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da pomena pojma podizvajalec (v 2. členu) ne opredeljuje niti ZJN-2 niti ga v razpisni dokumentaciji ni podal naročnik (ker se postopek oddaje zadevnega javnega naročila izvede po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo (novele) ZJN-2B, se v konkretnem primeru ne uporablja nova 15.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki izhaja iz 2. člena ZJN-2B), pač pa je naročnik v razpisni dokumentaciji razlikoval med dobavitelji blaga, podizvajalci in kooperanti (na primer točke 10.15., 10.16. in 10.17. vzorca gradbene pogodbe na "obr-16"). Že dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (z uporabo dveh terminov) ločil med "dobavitelji blaga" in "podizvajalci", kaže na to, da naročnik pod terminom "podizvajalci" ni zajel tudi dobaviteljev blaga. Prav tako je naročnik v razpisni dokumentaciji na vzorcu izjave o predvidenih podizvajalcih ("obr-13") predvidel vpis podizvajalcev, "ki bodo sodelovali pri izvedbi razpisanih del:" (podčrtala Državna revizijska komisija). Za podizvajalce je naročnik med drugim zahteval tudi vpis "% delež v poslu in vrednost v EUR" ter vpis del, ki jih bo izvajal podizvajalec, kar še dodatno napeljuje na zaključek, da naročnik pod terminom "podizvajalci" ni zajel tudi dobaviteljev blaga. Navedeno v posledici pomeni, da je sporni pogoj potrebno razumeti (razlagati) na način, da so morali v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponudniki izkazati, da imajo plačane vse zapadle obveznosti (zgolj) do izvajalcev gradenj in storitev (torej podizvajalcev) v predhodnih postopkih javnega naročanja (ne pa, da imajo plačane vse zapadle obveznosti tudi do dobaviteljev blaga v predhodnih postopkih javnega naročanja). Tudi v primeru, če bi določbe razpisne dokumentacije glede izpostavljenega vprašanja, ali je naročnik pod terminom "podizvajalci" zajel tudi dobavitelje blaga, omogočale različne interpretacije, razpisne dokumentacije (kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih sklepih) v nobenem primeru ne bi bilo mogoče interpretirati v škodo ponudnikov (tudi ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša). Če je vlagatelj namreč menil, da naročnik določbe šestega odstavka 44. člena ZJN-2 v razpisno dokumentacijo ni vnesel na ustrezen način oziroma v ustrezni vsebini, bi zahtevek za revizijo moral vložiti ob upoštevanju določb drugega oziroma šestega odstavka 12. člena ZRPJN.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila dokaznim predlogom vlagatelja "[i]zpis odprtih postavka na dan 31.10.2009 do poslovnega partnerja CM Celje d.d.", "račun št. 903519-0001153 z dne 22.6.2009", "[i]zpis odprtih postavka na dan 12.5.2010 do poslovnega partnerja CM Celje d.d.", "[r]zpisna dokumentacija - pri naročniku" in "ponudba izbranega ponudnika - pri naročniku" ter predlagane dokaze tudi izvedla. Ob izvedbi omenjenih dokazov je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi med drugim predložil tudi žigosano in podpisano izjavo "gospodarskega subjekta o izpolnjevanju pogojev iz 10. člena (točka A Osnovna sposobnost) navodil za izvedbo javnega naročila" ("obr- 5"), torej dokazilo, katerega predložitev je naročnik zahteval za izkazovanje izpolnjevanja pogoja, da ima ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. S podpisom (in žigom) omenjene izjave je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izjavil tudi, da ima "plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja" (del 4. točke omenjene izjave).

Ob izvedbi dokazov, omenjenih v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, je Državna revizijska komisija kot naslednje ugotovila, da iz vlagateljevih izpisov odprtih postavk do poslovnega partnerja "CM CELJE, D.D.", "LAVA 42", "3000 CELJE" (na dan 31. oktobra 2009 oziroma na dan 12. maja 2010), ki sta priloga vlagateljevega zahtevka za revizijo, med drugim izhajajo naslednji podatki
- "Račun" "903519",
- "Dat.računa" "22.06.2009"
- "Dat.zapad." "17.09.2009"
- "Saldo v breme" "23,79".
Smiselno enak podatek izhaja tudi iz vlagateljevega dokumenta "Odprte postavke za leto2009".

Iz računa številka 903519-0001153 (številka za vezajem predstavlja šifro stranke), z dne 22. junija 2009, ki ga je vlagatelj izstavil (poslovnemu partnerju) "CM CELJE, D.D.", "LAVA 42", "3000 CELJE", nadalje izhaja, da je bil omenjeni račun izstavljen za opravljene dobave blaga (drobljenca in gramoza), ne pa za izvedbo gradenj oziroma storitev. Dejstva (ki ga v odločitvi o zahtevku za revizijo izpostavlja že naročnik), da je račun številka 903519-0001153, z dne 22. junija 2009, izstavljen za opravljene dobave blaga (drobljenca in gramoza), vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zanika, niti ga ne izpostavlja.

Ker so morali ponudniki v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (kot je bilo to podrobno pojasnjeno že v tretjem odstavku na strani "4 od 11" obrazložitve tega sklepa) izkazati, da imajo plačane vse zapadle obveznosti (zgolj) do izvajalcev gradenj in storitev (torej podizvajalcev) v predhodnih postopkih javnega naročanja (ne pa, da imajo plačane vse zapadle obveznosti tudi do dobaviteljev blaga v predhodnih postopkih javnega naročanja), iz računa številka 903519-0001153, z dne 22. junija 2009, ki ga je vlagatelj izstavil ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pa izhaja, da je bil omenjeni račun izstavljen za opravljene dobave blaga (drobljenca in gramoza), ne pa za izvedbo gradenj oziroma storitev, je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Smiselno zelo podoben zaključek je v zadnjem odstavku na 3. strani odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo upravičeno napravil tudi naročnik, ko je zapisal, da "[d]ružba CM CELJE, d. d. do vlagatelja ni imela poslovnega odnosa, v katerem bi bil vlagatelj do družbe CM CELJE, d. d. podizvajalec v javnem razpisu Gradnja podhoda v Zrečah, saj vlagatelj za družbo CM CELJE, d. d. ni izvajal nobenih del, temveč kvečjemu dobavljal material, kot izhaja iz računa št. 903519-0001153 z dne 22. 06. 2009, iz katerega naj bi izvirala sporna terjatev". Četudi bi se (morebiti) ugotovilo, da
- ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zneska omenjenega računa, ki je zapadel v plačilo, vlagatelju ni plačal (v celoti),
- je bil omenjeni račun, ki je zapadel v plačilo, izdan za obveznosti v predhodnih postopkih javnega naročanja,
bi bilo še vedno potrebno zaključiti, da naročnik ni kršil določb razpisne dokumentacije (ko je ugotovil, da izbrana ponudba v izpostavljenem delu izpolnjuje izpostavljeni pogoj) ter določb ZJN-2 (ko je ugotovil, da je izbrana ponudba v izpostavljenem delu (pravilna in) popolna). S podpisom (in žigom) izjave "gospodarskega subjekta o izpolnjevanju pogojev iz 10. člena (točka A Osnovna sposobnost) navodil za izvedbo javnega naročila" ("obr- 5"), ki je predložena v izbrani ponudbi, je namreč ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izjavil, da ima "plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja" (del 4. točke omenjene izjave), vlagatelja pa na podlagi računa številka 903519-0001153, z dne 22. junija 2009, v konkretnem primeru in v vsebini določb razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (kot je bilo to že pojasnjeno namreč naročnik pod terminom "podizvajalci" ni zajel tudi dobaviteljev blaga) ni mogoče šteti za podizvajalca ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, temveč zgolj za dobavitelja blaga (drobljenca in gramoza). Naročnik mora v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 po opravljenem pregledu (in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) izločiti (zgolj) vse tiste ponudbe, ki niso popolne, naročnik pa je s tem, ko je ugotovil, da je izbrana ponudba v izpostavljenem delu (pravilna in) popolna, ravnal skladno z določbami ZJN-2.

Čeprav navedeno ni vplivalo na zadevno odločitev, Državna revizijska komisija pripominja, da je smiselno zelo podoben zaključek napravila že v svojem sklepu številka 018-103/2010-3, z dne 04. junija 2010, v katerem je zapisala tudi, da
- je naročnik v točki (Ekonomska in finančna sposobnost) razpisne dokumentacije zahteval: "Ponudnik mora imeti plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja",
- so morali ponudniki v dokaz, da so ravnali v skladu s citirano zahtevo, izpolniti, podpisati in žigosati (s strani naročnika vnaprej pripravljeno) izjavo, s katero so potrdili tudi, da imajo plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja,
- omenjena zahteva razpisne dokumentacije izkazuje izpolnjevanje enega izmed zakonsko opredeljenih pogojev, ki se nanaša na ekonomsko in finančno sposobnost ponudnikov iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2,
- se omenjena zahteva razpisne dokumentacije izrecno nanaša zgolj na podizvajalce, ne pa tudi na dobavitelje blaga.

Ker vlagatelj predlaga zaslišanje dveh oseb (M. P. in S. B.) zgolj v dokaz svojih trditev, da "izbrani ponudnik naročnika zavaja, ko mu nepravilno izkazuje stanje dolga vlagatelja do izbranega ponudnika", Državna revizijska komisija omenjenemu vlagateljevemu dokaznemu predlogu ni sledila in ga ni izvedla. Tudi v primeru, če bi šlo omenjene trditve vlagatelja, ki jih podaja v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, šteti za odziv vlagatelja na navedbe naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, omenjene trditve v konkretnem postopku niso pomembne oziroma niso pravno relevantne za odločitev o zahtevku za revizijo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje kršitve naročnika, povezane z vpogledom v izbrano ponudbo. V povezavi z navedenim vlagatelj najprej poudarja, da mu naročnik na vpogledu v izbrano ponudbo ni dovolil kopiranja posameznih listin, pa čeprav te niso nosile označbe poslovna skrivnost.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumenta (zapisnika) številka 430-0002/2010, z dne 06. maja 2010 (v nadaljnjem besedilu: zapisnik o vpogledu v izbrano ponudbo), izhaja, da je vlagatelj dne 06. maja 2010 v prostorih naročnika vpogledal v izbrano ponudbo, pa tudi, da "naročnik ni dovolil kopiranja posameznih listin ponudnika CM Celje, d. d. Listine niso nosile označbe poslovna skrivnost, omogočen pa je bil vpogled in prepis". Ker je naročnik vlagatelju, kakor to izhaja iz zapisnika o vpogledu v izbrano ponudbo, omogočil vpogled v izbrano ponudbo in njen prepis, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah ni (verjetno) izkazal, da bi mu bila zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, lahko povzročena škoda, zato izpostavljenih revizijskih navedb ni vsebinsko obravnavala. Četudi bi Državna revizijska komisija izpostavljene vlagateljeve navedbe vsebinsko obravnavala, pa bi bilo potrebno ugotoviti, da ZJN-2 (v 22. členu) določa, da mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila, ne določa pa, da bi naročnik ponudniku na vpogledu moral dovoliti kopiranje posameznih listin (pa četudi te niso označene kot poslovna skrivnost). Glede na navedeno bi bilo torej potrebno tudi v primeru vsebinske obravnave omenjenih vlagateljevih navedb ugotoviti, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah ne bi uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

Kot slednje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta poudarja, da je naročnik kršil določbe ZJN-2, ker mu na vpogledu v izbrano ponudbo ni bil omogočen vpogled v referenčna potrdila posameznega projekta (obr. 7/1 a). Ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, je namreč omenjena referenčna potrdila označil kot poslovno skrivnost.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zapisnika o vpogledu v izbrano ponudbo izhaja, da je vlagatelj dne 06. maja 2010 v prostorih naročnika vpogledal v izbrano ponudbo, pa tudi, da vlagatelju "ni bil omogočen vpogled v referenčna potrdila posameznega izvedenega projekta (obr. 7/1 a) ker jih je ponudnik CM CELJE, d. d. označil kot poslovna skrivnost, izveden pa je bil vpogled v seznam najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obr. 7/1)".

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pod poglavjem "C.3. Reference" zahteval "[s]eznam najpomembnejših opravljenih gradenj (reference) v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe", kot dokazila pa predvidel:
"a) Ponudnik mora za izpolnjevanje pogoja navesti najmanj 2 primerljiva objekta po namembnosti (otroški vrtec, šola) v vrednosti po objektu nad 1 mio EUR brez DDV, ki jih je izvedel v obdobju zadnjih petih let.
b) Pisne izjave naročnikov del o ponudnikovih referencah".
"Dokazila pod točko C: gospodarski subjekt predloži izjavo. (OBR-7)".
V izjavi, katere vsebina je razvidna iz obrazca "obr-7", izhaja, da so ponudniki z njo izjavili tudi, da so "v zadnjih petih letih izvedli najmanj 2 primerljiva objekta po namembnosti (vrtec, osnovna šola) v vrednosti po objektu nad 1 mio EUR brez DDV", pri čemer so morali ponudniki
- v obrazcu "obr-7/1" navesti seznam najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (omenjeni seznam vsebuje stolpce "Zap. št.", "Pogodbeni partner-naročnik", "Predmet pogodbe - naziv objekta in lokacija", "Leto izvedbe" in "Vrednost opravljenih del"),
- obrazcu "obr-7/1" obvezno priložiti potrdila naročnikov (razpisni obrazec "obr-7/1 a") za vsak objekt posebej.

Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so že iz seznama najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obrazec "obr-7/1") razvidni podatki, ki so bili zahtevani za izpolnjevanje izpostavljenega pogoja, kot sledi:
- podatek o dveh primerljivih referenčnih objektih je razviden iz kombinacije stolpcev "Zap. št." in "Predmet pogodbe - naziv objekta in lokacija" seznama najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obrazca "obr-7/1"), v katera je bilo mogoče vpisati pet (primerljivih) zgrajenih objektov,
- podatek o namembnosti referenčnih objektov je razviden iz stolpca "Predmet pogodbe - naziv objekta in lokacija" seznama najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obrazca "obr-7/1"),
- podatek o vrednosti po referenčnem objektu ("nad 1 mio EUR brez DDV") je razviden iz stolpca "Vrednost opravljenih del" seznama najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obrazca "obr-7/1"),
- podatek o obdobju izvedbe referenčnih objektov (izvedeni morajo biti "v obdobju zadnjih petih let") je razviden iz stolpca "Leto izvedbe" seznama najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obrazca "obr-7/1").

Ker iz zapisnika o vpogledu v izbrano ponudbo izhaja, da je vlagatelj dne 06. maja 2010 v prostorih naročnika v izbrani ponudbi vpogledal "v seznam najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obr. 7/1)", Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v izbrani ponudbi na ta način lahko preveril vse podatke, ki so bili zahtevani za izpolnjevanje izpostavljenega pogoja, v razpisni dokumentaciji določenega v alineji a) pod poglavjem "C.3. Reference". Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da vlagatelj, kljub opravljenemu vpogledu v seznam najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obrazca "obr-7/1"), v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi iz omenjenega seznama (morebiti) izhajalo, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, s katerim od navedenih referenčnih objektov ne bi izpolnjeval zahtev razpisne dokumentacije. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v ponudbi navedel kar pet referenčnih objektov (čeprav so morali ponudniki za izpolnjevanje pogoja navesti zgolj (najmanj) dva primerljiva objekta po namembnosti), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo niti za enega od njih ne navaja, da naj bi z njim ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne zadostil vsebini izpostavljenega pogoja razpisne dokumentacije. Vlagatelj tega ne zatrjuje niti v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, pa čeprav
- je naročnik kopije vseh petih referenčnih potrdil naročnikov ("obr-7/1 a"), ki se nahajajo v izbrani ponudbi, priložil odločitvi o zahtevku za revizijo,
- v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj sam priznava, da je odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik "priložil referenčna potrdila izbranega ponudnika za posamezen objekt",
- bi vlagatelj to lahko storil v smislu njegovega odziva na navedbe naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Res je sicer, da je nekonsistentno in nelogično ravnanje ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ki seznama najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obrazca "obr-7/1") ni označil kot poslovne skrivnosti, je pa kot poslovno skrivnost (v celoti) označil referenčna potrdila naročnikov ("obr-7/1 a"), v katerih se zahtevajo vsebinsko smiselno enaki podatki, vendar pa to ne spremeni dejstva, da je vlagatelj podatke, ki so bili zahtevani za izpolnjevanje izpostavljenega pogoja, v razpisni dokumentaciji določenega v alineji a) pod poglavjem "C.3. Reference", lahko preveril že na podlagi seznama najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obrazca "obr-7/1").

Državna revizijska komisija ugotavlja, da
- je bilo potrebno v referenčnih potrdilih naročnikov ("obr-7/1 a") navesti še nekatere druge podatke (kot so na primer "Datum zapisnika o komisijskem prevzemu del:", "Upravljavec objekta:", podpisnike in datume), a vpis omenjenih podatkov ni bil zahtevan v smislu izkazovanja, da je ponudnik zadostil vsebini pogoja, v razpisni dokumentaciji določenega v alineji a) pod poglavjem "C.3. Reference",
- so morali ponudniki v ponudbi predložiti pravilno izpolnjene, žigosane in s strani pooblaščene osebe podpisane razpisne obrazce, vzorce in dokazila o izpolnjevanju pogojev (tretji odstavek 17. člena razpisne dokumentacije),
- so morali ponudniki v razpisni dokumentaciji izpolniti vsa prazna mesta, bodisi s tušem, črnilom ali pisalnim strojem, z jasnimi in tiskanimi črkami, vsi dokumenti pa so morali biti na mestih, kjer je to označeno, podpisani s strani pooblaščene osebe in žigosani z žigom ponudnika (tretji odstavek 17. člena razpisne dokumentacije),
vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da
- vlagatelj tudi po prejemu kopij vseh petih referenčnih potrdil naročnikov ("obr-7/1 a"), ki se nahajajo v izbrani ponudbi, niti za enega od njih ne zatrjuje, da naj bi z njim ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne zadostil vsebini izpostavljenega pogoja razpisne dokumentacije (temveč zatrjuje le, da ne more preveriti verodostojnosti referenčnih potrdil naročnikov) oziroma vsebini tretjega odstavka 17. člena razpisne dokumentacije (v zvezi s tem gl. prejšnji dve alineji tega odstavka),
- je podatke, navedene v vsakem od petih referenčnih potrdilih naročnikov ("obr-7/1 a"), ki se nahajajo v izbrani ponudbi, pa tudi njihovo verodostojnost, preverila Državna revizijska komisija. Ob tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vsako od petih referenčnih potrdil izpolnjeno, žigosano in podpisano, v vsakem od njih so izpolnjena vsa prazna mesta, prav tako pa se podatki, ki so navedeni v seznamu najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obrazca "obr-7/1"), po vsebini ujemajo s podatki, ki so navedeni v referenčnih potrdilih naročnikov ("obr-7/1 a").

V posledici vsega doslej navedenega, zlasti pa dejstva, da je vlagatelj pred vložitvijo zahtevka za revizijo izvedel "vpogled v seznam najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obr. 7/1)" v izbrani ponudbi (kot to izhaja iz zapisnika o vpogledu v izbrano ponudbo), dejstva, da so že iz seznama najvažnejših zgrajenih objektov v zadnjih petih letih (obrazec "obr-7/1") razvidni podatki, ki so bili zahtevani za izkazovanje izpolnjevanje pogoja, v razpisni dokumentaciji določenega v alineji a) pod poglavjem "C.3. Reference", dejstva, da vlagatelj niti za eno od petih naštetih referenčnih potrdil naročnikov ne zatrjuje, da naj bi z njim ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ne zadostil vsebini izpostavljenega pogoja razpisne dokumentacije, pa tudi dejstva, da je podatke, navedene v vsakem od petih referenčnih potrdil naročnikov ("obr-7/1 a"), ki se nahajajo v izbrani ponudbi, ter njihovo verodostojnost, preverila tudi Državna revizijska komisija, le-ta zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni uspel izkazati zatrjevanih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila.

V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, da se "opravi ponovna presoja pravilnosti ponudb, ter da se izbere ponudba vlagatelja, ponudbo izbranega ponudnika pa izloči kot nepravilno in posledično nepopolno", Državna revizijska komisija opozarja, da ima, kot je zapisala že v številnih svojih odločitvah, na primer v sklepu številka 018-93/2010-3, z dne 07. maja 2010, v sklepu številka 018-73/2010-3, z dne 24. maja 2010, v sklepu številka 018-054/2010-32, z dne 28. aprila 2010, v sklepu številka 018-024/2010-9, z dne 26. februarja 2010, ter v sklepu številka 018-307/2009-10, z dne 02. februarja 2010, v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe (to naročnik sprejme v postopku oddaje javnega naročila, ne pa v postopku revizije) še vedno ostaja izključno v rokah naročnika. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ne more opraviti (ponovne) presoje pravilnosti ponudb, izbrati ponudbe vlagatelja, ponudbe izbranega ponudnika pa izločiti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka tega sklepa), je skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo (stroškov revizijskega postopka).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, vlagateljev zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01812010), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 EUR.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15. junija 2010


Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- INGRAD GRAMAT, d. d., Medlog 7, 3000 Celje
- OBČINA PODČETRTEK, Trška cesta 59, 3254 Podčetrtek
- CM Celje, d. d., Lava 42, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1502 Ljubljana