018-127/2010 Elektro - Slovenija, d.o.o.

Številka: 018-127/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.) v senatu predsednice mag. Maje Bilbija in članic mag. Nataše Jeršič ter Miriam Ravnikar šurk članic, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Gradbena dela za objekt DV 2x110 kV Doblar - Gorica; odsek SM 72 - Avče", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu PRIMORJE, d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina, ENERGOMONTAŽA AD BEOGRAD, Bulevar kralja Aleksandra 79, Beograd, Srbija in IMPRESA RODOLFO DE FRANCESCHI & C.S.A.S. DI ENZO DE FRANCESCHI, 33170 Pordenone, via San Daniele 8, Italija, ki jih po pooblastilu zastopa Odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 22. 6. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26. 2. 2010 izdal Sklep o začetku oddaje javnega naročila, št. 30/2010, za "Gradbena dela za objekt DV 2x110 kV Doblar - Gorica; odsek SM 72 - Avče". Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil, dne 9. 4. 2010, pod št. objave JN2806/2010 in v Uradnem listu EU, dne 14. 4. 2010, pod št. objave 2010/S 72-108262.

Naročnik je dne 12. 5. 2010 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je odločil, da se javno naročilo odda ponudniku DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana, Zavetiška 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, ki jo je naročnik prejel dne 25. 5. 2010, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj je zatrjeval, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v del ponudbe izbranega ponudnika, ki je bil označen kot poslovna skrivnost, in sicer v drugo stran Soglasja 2 (za ponudnika in podizvajalce), Specifikacijo ponudbene cene, Ponudbeni predračun (tehnični popis del s količinami), Cenik storitev in pogodbe s podizvajalci. Zaradi navedenega je bila kršena vlagateljeva pravica do učinkovitega pravnega varstva, pravica do poštenega sojenja, načelo transparentnosti ter 22. člen ZJN-2. Vlagatelj je temu ugovarjal, saj je prepričan, da določeni od navedenih dokumentov ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ker niso izpolnjeni pogoji iz 39. in 40. člena ZGD-1. Prav tako je razkritje slednjih dokumentov pomembno za ugotovitev, ali je izbrani ponudnik dejansko ponudil tisto, kar je bilo zahtevano, in, ali je skupna cena dejansko odraz ustreznega seštevka vseh postavk v predračunu. Vlagatelj opozarja na dejstvo, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dva dokumenta v zvezi s specifikacijo ponudbene cene, in sicer Specifikacijo ponudbene cene in Ponudbeni predračun, čeprav je bil v razpisni dokumentaciji zahtevan le izpolnjen Ponudbeni predračun. Po mnenju vlagatelja navedeno kaže na to, da je izbrani ponudnik želel izigravati zahteve naročnika in ostale ponudnike. Vlagatelj zaradi dejstva, ker mu je bil preprečen vpogled v ta del ponudbe izbranega ponudnika, ne more argumentirano zatrjevati napak v njegovi ponudbi v tem delu, vendar pa že samo zaradi tega, ker sta bila predložena dva dokumenta, opozarja na možnost, da vsebini obeh dokumentov odstopata in izkazujeta različno stanje. Vlagatelj je tudi prepričan, da je ponujena cena izbranega ponudnika posledica računskih napak v njegovi ponudbi, kar naj se preveri v okviru odločanja o tem zahtevku.

Vlagatelj je dalje navajal, da izbrani ponudnik, zase in za podizvajalce, ni predložil Izjave o izpolnjevanju pogojev iz točke 4.c razpisne dokumentacije skladno z zahtevami naročnika. Predložil je izjave, ki po vsebini odstopajo od vzorca iz razpisne dokumentacije, kar kaže na to, da tistega, česar ne potrjuje s svojo izjavo, ne zagotavlja in ne namerava izpolnjevati. Predložena izjava se pri izbranem ponudniku v 12. točki razlikuje od vzorca v razpisni dokumentaciji, in sicer je izbrani ponudnik v izjavi izpustil besedilo, s katero potrjuje, da so delavci seznanjeni s politiko sistema varnosti in zdravja pri delu družbe Eles, d.o.o., objavljeno na internetu. Vlagatelj zato sklepa, da izbrani ponudnik ni seznanjen z navedenimi dokumenti in zahtevami naročnika, kar pomeni, da ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Enako sta navedeni del izjave izpustila v 11. točki podizvajalca D. in T.M. Glede izjave za podizvajalca D. pa je vlagatelj še zatrjeval, da je izjava neustrezna, ker ni predložena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v točki 4.c izrecno zahteval, da mora biti izjava overjena pri notarju ali drugem pristojnem organu, iz predložene izjave pa ne izhaja, da je bila overjena na predpisan način. Izjavi je sicer priložen list v hrvaškem jeziku, ki pa ne izkazuje, da je bila izjava overjena na predpisan način. Naročnik je postavil zahtevo, da mora ponudnik ponudbo izdelati v slovenskem jeziku in da mora prevod ponudbe v slovenski jezik opraviti sodni tolmač. Edino odstopanje od tega pravila je naročnik določil za tehnično dokumentacijo, ateste, certifikate in prospektni material ponudnika oziroma proizvajalca, ki so lahko v angleškem jeziku. Naročnik bi moral izbranega ponudnika zato vsaj pozvati, da odpravi navedeno pomanjkljivost.

Vlagatelj je tudi navajal, da izbrani ponudnik ni predložil ustrezne bančne garancije za resnost ponudbe, saj je njeno unovčenje pogojevana s predložitvijo večjega števila dokumentov, kot je določeno v vzorcu bančne garancije iz razpisne dokumentacije. Tako je v bančni garanciji izbranega ponudnika dodatno zahtevana izjava Uprave RS za javna plačila oziroma naročnikove matične banke, da so zahtevek za unovčenje podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje. Takšna dodatna zahteva predstavlja odstopanje od vzorca garancije v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je v nadaljevanju zatrjeval, da odgovorni vodja del B.R., ki ga je navedel izbrani ponudnik v ponudbi, ne izpolnjuje pogojev za odgovornega vodjo del skladno z ZGO-1. Ker je naročnik izvedel dve javni naročili, in sicer predmetno javno naročilo in javno naročilo za elektromontažna dela za objekt DV 2x110 kV Doblar - Gorica; odsek SM 72 - Avče (objava na portalu javnih naročil, pod št. JN2760/2010), je vlagatelj ugotovil, da bo na objektu več izvajalcev, zaradi česar je izvajalec dolžan skladno z ZGO-1 imenovati odgovornega vodjo posameznih del, saj bo prevzel le določena dela. Vlagatelj opozarja na 76. člen ZGO-1, po katerem mora izvajalec, ki prevzame posamezna dela, imenovati odgovornega vodjo takšnih posameznih del. Predmet javnega naročila so v celoti gradbena dela. Odgovorni vodja del B.R. ima sicer univerzitetno izobrazbo, opravljen strokovni izpit in je vpisan v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije, vendar je njegova izobrazba elektrotehniške smeri. Zakon izrecno določa, da mora biti imenovan odgovorni vodja tistih posameznih del, ki jih izvaja posamezni izvajalec v okviru svojih nalog na objektu, v konkretnem primeru gradbenih del. B.R. je nedvomno izobražen in usposobljen za vodjo del na svojem področju, ki pa je s področja elektrotehnike in ne s področja gradbeništva. Vlagatelj opozarja tudi na neustrezne reference za odgovornega vodjo del. Naročnik je zahteval, da ponudniki predložijo potrdilo o referencah odgovornega vodjo del, v katerem je potrjeno, da je odgovorni vodja del dela izvedel z oceno pozitivno, t.j. skladno z zakoni (ZGO), predpisi, pogodbo in terminskim planom in da so dela izvedena brez napak in reklamacij. Potrdilo izbranega ponudnika o referencah odgovornega vodje del ni ustrezno, ker naročnik referenčnega posla ni potrdil, da je odgovorni vodja del izvedel dela tudi skladno z zakoni (ZGO) in predpisi, ampak je potrdil le, da je dela izvedel v skladu s pogodbo in terminskim planom. Po prepričanju vlagatelja gre za bistveno vsebinsko odstopanje.

Vlagatelj je še zatrjeval, da je izbrani ponudnik za podizvajalca D. predložil več dokazil, zahtevanih pod točko 4.f in 4.g, za katera pa se vlagatelju postavlja dvom v to, ali se nanašajo na tega podizvajalca. Iz navedenih dokumentov izhaja, da je družba D. identificirana z različnimi identifikacijskimi številkami. Vlagatelj tako opozarja na številki 080010093 in 3275531, ki sta različni. Iz dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik preverjal navedeno neskladje med opredelitvijo podizvajalca v ponudbi in različnimi dokumenti, ki se nanašajo na tega podizvajalca. Podizvajalec D. tudi ni na vseh dokumentih opredeljen z osebno identifikacijsko številko, ki se od 1. 1. 2009 dodeljuje v Republiki Hrvaški vsem državljanom in pravnim osebam, ampak je opredeljen z matično številko, vendar na različnih dokumentih različno.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 4. 6. 2010, pod št. 647/820/ls, zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil.

V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, je naročnik pojasnil, da je bil vpogled opravljen korektno in skladno s 27. členom ZJNVETPS. Vlagatelju ni bil omogočen vpogled v tiste dele ponudbe, ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovna skrivnost. Kljub temu je bil vpogled v nekatere dele, ki so bili označena kot poslovna skrivnost, vlagatelju vseeno omogočen (npr. v celoten obrazec ponudbe). Vlagatelju je bil upravičeno onemogočen vpogled v drugo stran Soglasja 2, saj vsebuje osebne podatke zakonitih zastopnikov ponudnika oziroma podizvajalcev. Dalje so bili upravičeno speti Specifikacija pogodbene cene, Ponudbeni predračun in Cenik storitev, saj ti predstavljajo jedro ponudbe. Upravičeno so bile prekrite tudi pogodbe s podizvajalci, čemur pa vlagatelj niti ne oporeka. Drži trditev vlagatelja, da je izbrani ponudnik predložil tako Specifikacijo pogodbene cene kot tudi Ponudbeni predračun, vendar sta bila oba dokumenta tudi zahtevana. Pri enem gre za del ponudbe, pri drugem pa za prilogo pogodbe, v primeru, da bo ponudnik izbran in se z njim sklene pogodba. Naročnik je oba dokumenta preveril in ugotovil, da sta po vsebini identična in da med njima ni nobenih odstopanj, prav tako ni računskih napak, ponudbena cena pa je vsota vseh predpisanih postavk.

Glede izjave o izpolnjevanju pogojev izbranega ponudnika je naročnik navedel, da izjava sicer ne vsebuje klavzule o seznanjenosti in sprejemanju politike varnosti in zdravja pri delu naročnika. Vendar gre po mnenju naročnika zgolj za formalno nebistveno pomanjkljivost ponudbe, ker je izbrani ponudnik predložil starejši vzorec izjave, kakršnega je naročnik predpisoval v preteklosti. Glede na to, da pogodba za izvedbo konkretnega naročila v 10. členu izvajalcu v 22-ih alinejah nalaga obveznosti, od katerih se pretežni del nanaša ravno na varnost in zdravje pri delu, poleg tega predvideva sklenitev sporazuma o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču, izbrani ponudnik pa je to stran pogodbe parafiral in s tem potrdil strinjanje z njeno vsebino, izbrani ponudnik po mnenju naročnika ni imel namena izigrati te naročnikove zahteve. Glede izjave o izpolnjevanju pogojev podizvajalca D. je naročnik ugotovil, da je podana v slovenskem jeziku, je pa overjena s strani hrvaškega notarja, pri čemer ta overitev ni prevedena. Slednje je po oceni naročnika prav tako nebistvena formalna pomanjkljivost, saj naročnik razpolaga s kadri, ki obvladajo hrvaški jezik in je sam preveril ustreznost predložene overitve in ugotovil, da je skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je dalje pojasnil, da je bančna garancija za resnost ponudbe izbranega ponudnika ustrezna v vrednosti in roku veljavnosti, res pa vsebuje točko, ki od naročnika za unovčenje zahteva predložitev izjave Uprave RS za javna plačila oziroma matične banke, da so zahtevek za unovčenje podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje. Po mnenju naročnika gre za nebistveno odstopanje od vzorca bančne garancije iz razpisne dokumentacije, saj gre za zahtevo, ki je na naročnikovi strani in v ničemer ne olajša ponudnikove obveze. Naročnik je res zahteval, da morajo biti bančne garancije po vsebini identične vzorcu iz razpisne dokumentacije, vendar to ne pomeni, da bi morale banke dobesedno prepisati vzorec, saj imajo banke vzorce skladno z lastnimi notranjimi pravili. Kolikor bi naročnik slednje odstopanje štel za bistveno, potem tudi vlagateljeva bančna garancija ne bi ustrezala, saj vsebuje 15-dnevni rok izplačila po prejemu naročnikovega zahtevka, kljub temu, da tega roka vzorec iz razpisne dokumentacije ne vsebuje.

Glede izpolnjevanja pogojev odgovornega vodje del izbranega ponudnika je naročnik opozoril, da je v razpisni dokumentaciji zahteval imenovanje odgovornega vodje del in ne odgovornega vodje posameznih del, kar je skladno z ZGO-1 in gradbeno prakso nedvoumno ločeno. Četudi bi držale navedbe vlagatelja, da je zahtevan odgovorni vodja gradbenih del, ponudba izbranega ponudnika ni nepopolna, saj povsem sledi naročnikovim zahtevam. Lahko bi šlo kvečjemu za napako na strani naročnika pri postavljanju zahtev, kar pa bi vlagatelj moral izpodbijati v času objave javnega naročila. Za odgovornega vodjo del je po ZGO-1 zahtevana izobrazba gradbene ali druge podobne tehnične stroke, kamor nedvomno sodi tudi elektrotehniška stroka, saj naročnik sam zaposluje kar nekaj kadrov s takšno izobrazbo, ki imajo pooblastila za odgovornega vodjo del, poleg tega pa to nedvomno izhaja iz imenika pooblaščenih inženirjev. Naročnik tudi opozarja vlagatelja, da si napačno razlaga, da gre pri predmetnem javnem naročilu le za gradbena dela. Iz tehničnega dela razpisne dokumentacije in iz predpisanega ponudbenega predračuna jasno izhaja, da so predmet naročila poleg gradbenih del tudi jeklomontažna dela. Za ta dela je prav tako potrebno imenovati vodjo posameznih del, ki mora biti v tem primeru strojne stroke. Praksa je, da izvajalci najprej imenujejo odgovornega vodjo del, pred samo izvedbo pa še vodjo posameznih del. Glede referenc odgovornega vodje del izbranega ponudnika je naročnik pojasnil, da so reference predložene na obrazcu, kjer potrjevalec reference res ni potrdil tudi izvedbe del skladno z zakoni (ZGO) in predpisi, vendar pa gre po mnenju naročnika za nebistveno formalno pomanjkljivost. Potrjevalec referenc je bil namreč sam naročnik in je zato lahko sam preveril reference ter ugotovil, da so dela bila izvedena tudi skladno z zakoni (ZGO) in predpisi.

Naročnik je v zvezi z različnimi identifikacijskimi številkami podizvajalca D. ugotovil, da gre pri vseh številkah za nedvoumno enoznačno označevanje točno določenega gospodarskega subjekta. V obrazcu ponudbe je navedena matična številka 3275531, št. vložka v sodni register pa 080010093. Iz overitve izjave o izpolnjevanju pogojev podizvajalca D. je razvidna številka iz sodnega registra, ki je zopet 080010093, zaslediti pa je tudi OIB številko, ki je 47911242222, kar je očitno osebna identifikacijska številka. V predloženem izpisku iz sodnega registra sta navedeni št. vložka in OIB, ki se ujemata s prej navedenimi številkami iz overitve. Dalje je v potrdilu o nekaznovanosti podizvajalca kot pravne osebe navedena številka iz sodnega registra, ki se ujema s prejšnjimi številkami. Pri notarsko overjenem podpisu zastopnika v pogodbi s podizvajalcem in ponudnikom pa se zopet pojavita navedeni številki. Iz reference podizvajalca izhaja nekdanja matična številka 3275531, ki je enaka številki iz obrazca ponudbe. Naročnik meni, da je v zadostni meri zagotovljeno, da gre v primeru navedenih dokumentov za isto pravno osebo.

Vlagatelj je z vlogo, prejeto pri naročniku dne 8. 6. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je navedel svoja stališča v zvezi s posameznimi naročnikovimi navedbami iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 8. 6. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku. V vlogi je navedel svoja stališča v zvezi z vlagateljevimi navedbami iz vloge o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel pet pravočasnih ponudb, za katere je ocenil, da so vse popolne. Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji naročila, z dne 12. 5. 2010, je naročnik kot najugodnejšo ponudbo po merilu najnižje ponudbene cene izbral ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je oddal ponudbo z drugo najnižjo ponudbeno ceno.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno s predpisi, v konkretnem primeru z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev - ZJNVETPS (Uradni list RS, št. 128/06 in nasl.), s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil kot nepopolne.

Skladno s 1. odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je po definiciji 17. točke 1. odstavka 2. člena ZJNVETPS ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Državna revizijska komisija je najprej presodila revizijske očitke, povezane z vpogledom vlagatelja v ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je pri tem ugotovila, kar je med strankama nesporno in izhaja tudi iz Zapisnika o vpogledu v ponudbo, z dne 18. 5. 2010, da vlagatelju ni bil omogočen vpogled v določene dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, in sicer v drugo stran Soglasja 2 (za ponudnika in podizvajalce), Specifikacijo ponudbene cene, Ponudbeni predračun (tehnični popis del s količinami), Cenik storitev in pogodbe s podizvajalci. Razlog za takšno ravnanje naročnika je bilo dejstvo, da je izbrani ponudnik navedene dele ponudbe označil za poslovno skrivnost.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da mu je bila z navedenim ravnanjem naročnika kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva, pravica do poštenega sojenja, načelo transaparentnosti in 22. člen ZJN-2. Vlagatelj je dalje navajal, da je temu ugovarjal, ker je prepričan, da določeni dokumenti v delih ponudbe, ki so bili zakriti, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ker po mnenju vlagatelja niso izpolnjeni pogoji iz 39. in 40. člena ZJN-2, razkritje teh dokumentov pa je pomembno za ugotovitev, ali je izbrani ponudnik dejansko ponudil tisto, kar je bilo zahtevano in, ali je skupna cena dejansko odraz ustreznega seštevka vseh postavk v predračunu.

Državna revizijska komisija je v zvezi z navedenimi revizijskimi zatrjevanji najprej ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni konkretiziral in izkazal, zakaj je naročnik kršil zakon, s tem, ko mu je onemogočil vpogled v del ponudbe, ki je bil označen kot poslovna skrivnost. Naročnik namreč mora upoštevati določbo s 27. člena ZJNVETPS, ki mu nalaga, da mora zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Navedeno pomeni, da so ti podatki, kljub načelni javnosti celotne dokumentacije celo v fazi po pravnomočno zaključenem postopku oddaje javnega naročila, deležni posebnega režima pravnega varstva ("Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnostiâ??" - 6. odstavek 27. člena ZJNVETPS). Izjema velja le za podatke, ki so po zakonu javni ali za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev - takšnih podatkov namreč že na podlagi pravil Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06 in nasl.) ni mogoče določiti za poslovno skrivnost (3. odstavek 39. člena ZGD-1). Na področju javnega naročanja so podatki, ki so po zakonu javni in jih ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost, določeni v 2. odstavku 27. člena ZJNVETPS, ki določa, da je (v vsakem primeru) javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Vlagatelj ni konkretiziral revizijskega očitka, zakaj navedeni dokumenti oziroma v njih navedeni podatki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ampak je podal zgolj mnenje, da niso izpolnjeni pogoji iz 39. in 40. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06 in nasl.). Vlagatelj bi po oceni Državne revizijske komisije moral, ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik konkretne dokumente označil za poslovno skrivnost in ni tega storil naročnik samovoljno, konkretno navesti in dokazati, zakaj ti dokumenti ne morejo biti poslovna skrivnost, oziroma katerega pogoja po 39. in 40. členu ZGD-1 ne izpolnjujejo. Tudi sicer iz zahtevka za revizijo ni povsem jasno, ali vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija onemogočen vpogled v vse dokumente, v katere ni imel vpogleda, ali le v del teh dokumentov, kar izhaja iz njegove trditve, da določeni dokumenti v delih ponudbe, ki so bili zakriti, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

Ne glede na navedeno, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju vlagateljevega zatrjevanja, da mu je bil z onemogočanjem vpogleda v sporne dele ponudbe izbranega ponudnika onemogočeno učinkovito pravno varstvo ter dejstva, da bi podatki v teh dokumentih po oceni Državne revizijske komisije lahko predstavljali poslovno skrivnost, odločila, da se v okviru tega revizijskega postopka opravi vpogled v navedene dele ponudbene dokumentacije in pri tem ugotovi, ali so podane morebitne kršitve naročnika ter, kot je to predlagal vlagatelj, v okviru odločanja o zahtevku za revizijo tudi preveri, ali so podane morebitne računske napake pri izračunu ponudbene cene izbranega ponudnika. Takšna odločitev Državne revizijske komisije je bila sprejeta tudi ob upoštevanju dosedanje prakse, načela hitrosti iz 3. člena ZRPJN, preiskovalnega pooblastila iz 2. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa, da Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila ter sodne prakse Sodišča ES (kot izhaja iz zadeve C-450/06; Varec SA proti Državi Belgiji), ki je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom.

Državna revizijska komisija je tako vpogledala v drugo stran Soglasja 2, katerega obrazec je bil predpisan z razpisno dokumentacijo. Pri tem je ugotovila, da je navedeno soglasje predložil zakoniti zastopnik izbranega ponudnika in zakonita zastopnika podizvajalca M. in T.M., medtem, ko je za zakonitega zastopnika podizvajalca D. bilo v ponudbi skladno z naročnikovo zahtevo predloženo potrdilo pristojnega organa, glede katerega pa vlagatelj ni zatrjeval, da mu naj vpogled ne bi bil omogočen. Sporen je torej le vpogled v drugo stran Soglasja 2 za zakonitega zastopnika izbranega ponudnika in zakonitega zastopnika podizvajalca M. in T.M.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v vsebino druge strani Soglasja 2 ugotovila, da vsebuje osebne podatke zakonitih zastopnikov, medtem ko so bile na prvi strani podane izjave zakonitih zastopnikov, da dovoljujejo naročniku, da se pri Ministrstvu za pravosodje pridobi potrdilo, da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi določenih kaznivih dejanj; zakoniti zastopniki pa so bili že na prvi strani navedeni z določenimi osebnimi podatki, t.j. imenom in priimkom, bivališčem in EMšO. Tako se je vlagatelj že z vpogledom v prvo stran soglasja seznanil z večino podatkov, saj so na drugi soglasja bili navedeni dodatno le osebni podatki o kraju, občini in državi rojstva, morebitnem začasnem bivališču, državljanstvu, ter prejšnjem priimku zakonitega zastopnika ter podatki o razlogu, zakaj se potrebuje potrdilo. Seznanitev vlagatelja z navedenimi osebnimi podatki po oceni Državne revizijske komisije tako ne bi v ničemer vplivala na njegov pravni položaj v konkretnem postopku javnega naročila, saj navedene podatke potrebuje naročnik zaradi pridobitve potrdila iz kazenske evidence pri pristojnem ministrstvu. Tudi sicer pri zapisu slednjih podatkov Državna revizijska komisija ni ugotovila morebitnih kršitev s strani izbranega ponudnika, saj so zahtevani podatki bili izpolnjeni v vnaprej predpisanem obrazcu iz razpisne dokumentacije, skladno z zahtevo iz točke 4.g) in 4.m) Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodilo).

Državna revizijska komisija je dalje opravila vpogled v Specifikacijo ponudbene cene, Ponudbeni predračun (tehnični popis del s količinami) in Cenik storitev izbranega ponudnika.

Pri tem je ugotovila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dva dokumenta, ki določata specifikacijo ponudbene cene. Izbrani ponudnik je najprej k vzorcu pogodbe (pregrada z oznako 6) priložil Prilogo 1 Specifikacijo pogodbene cene skladno s ponudbo št. 10-035, z dne 4. 5. 2010 in specifikacijo iz DZR. Navedena specifikacija pa je bila prazna in je k njej bil priložen izpolnjen Tehnični popis del s količinami - Ponudbeni predračun. Izpolnjeni Tehnični popis del s količinami - Ponudbeni predračun pa je izbrani ponudnik priložil še enkrat v ponudbi (pregrada z oznako 7).

Državna revizijska komisija je po opravljeni primerjavi vsebine navedenih dokumentov ugotovila, da gre v obeh primerih vsebinsko za povsem identični Tehnični popis del s količinami - Ponudbeni predračun, ki navaja enake zneske v vseh postavkah. Zato je potrebno kot neutemeljene zavrniti vlagateljeva sklepanja, da je izbrani ponudnik s predložitvijo dveh dokumentov želel izigravati zahteve naročnika in ostalih ponudnikov ter da vsebini dokumentov odstopata in izkazujeta različno stanje. Tudi sicer je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je v razpisni dokumentaciji dejansko zahteval oba dokumenta, in sicer je v točki 4.i) navodil zahteval Izpolnjen obrazec ponudbenega predračuna, v točki 3.6 navodil pa Ponudbeno specifikacijo v pisni obliki, ki mora biti podpisana in potrjena s strani ponudnika ter v elektronski verziji na CD. Izbrani ponudnik je predložil tako Ponudbeni predračun kot tudi potrjen obrazec Specifikacija pogodbene cene (Priloga 1), kar je na enak način storil tudi vlagatelj, ki je kot prilogo Specifikaciji pogodbene cene (Priloga 1) prav tako predložil Tehnični popis del s količinami - Ponudbeni predračun. Edina razlika je bila v tem, da je izbrani ponudnik Tehnični popis del s količinami - Ponudbeni predračun predložil v dveh izvodih, kar pa ni moglo vplivati na popolnost njegove ponudbe.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vlagateljeva predloga iz zahtevka za revizijo preverila tudi, ali so v Tehničnem popisu del s količinami - Ponudbeni predračun, izbranega ponudnika podane morebitne računske napake. Državna revizijska komisija računskih napak ni ugotovila. Pri tem tudi ni jasno, zakaj vlagatelj v zahtevku za revizijo domneva, da je ponujena cena izbranega ponudnika posledica računskih napak v njegovi ponudbi, saj višina skupne ponujene cene izbranega ponudnika ni bistveno nižja od višine skupne ponujene cene vlagatelja, ki je podal drugo najnižjo skupno ponudbeno ceno.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v Cenik storitev (Priloga 3), ki ga je predložil izbrani ponudnik. Pri tem je ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil v tem delu dokumente z vsebino, kot jo je zahteval naročnik v tehničnem delu razpisne dokumentacije pod točko 4. Priloge in kot so to predložili tudi ostali ponudniki. Tako je v tem delu izbrani ponudnik predložil izpolnjen in potrjen Seznam strokovnega kadra, Povprečne kalkulativne brutto urne postavke delavcev, Seznam cen obratovalnih ur, Seznam cen tarif za kamionske prevoze in Cenik gradbenih materialov in polizdelkov. Drugih zahtev naročnika glede cenika storitev v razpisni dokumentaciji ni bilo, zato je Državna revizijska komisija ocenila, da je izbrani ponudnik v tem delu izpolnil naročnikove zahteve.

Državna revizijska komisija je vpogledala še v pogodbe izbranega ponudnika s podizvajalci, glede katerih je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 4.m) navodil zahteval, da mora biti v pogodbi s podizvajalci natančno navedeno, katera dela bo opravljal posamezni podizvajalec.

Izbrani ponudnik je predložil pogodbo s podizvajalcem D., z dne 23. 4. 2010, pogodbo s podizvajalcem M., z dne 3. 5. 2010 in pogodbo s podizvajalcem T.M., z dne 4. 5. 2010. V vseh pogodbah je navedeno, katera dela bo izvedel posamezni podizvajalec, zato je izbrani ponudnik po oceni Državne revizijske komisije izpolnil zahteve naročnika.

Iz vseh navedeni razlogov je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da bi naročnik pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika v delih ponudbe, v katerih vlagatelju ni bil omogočen vpogled, ravnal v nasprotju z zakonom ali zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je s tem povezane revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrnila.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila navedbe iz zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na domnevno neustrezne Izjave o izpolnjevanju pogojev izbranega ponudnika in njegovih podizvajalcev.

Naročnikova zahteva v razpisni dokumentaciji se je v točki 4.c) navodil glasila, da morajo ponudniki v svoji ponudbi predložiti Izjavo o izpolnjevanju pogojev - datum izjave ne sme biti starejši od 30 dni, izjava pa mora biti overjena pri notarju ali drugem pristojnem organu (obrazec izjave priložen). Kolikor je ponudnik nastopal s podizvajalci, je moral skladno s točko 4.m) navodil tudi za podizvajalce predložiti navedeno izjavo iz točke 4.c).

Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil potrebne izjave za izbranega ponudnika in tudi podizvajalce, da pa se navedene izjave (razen pri podizvajalcu M.) razlikujejo v vsebini 12. oziroma 11. točke, in sicer v tem, da je izpadel del besedila, ki se nanaša na seznanitev delavcev s politiko varnosti in zdravja pri delu družbe Eles, d.o.o., objavljeno na internetu. Slednje dejstvo med strankama ni sporno, pač pa je sporno ravnanje naročnika, ki je ponudbo izbranega ponudnika, kljub ugotovljenim pomanjkljivostim, ocenil kot popolno.

Državna revizijska komisija je pri presoji naročnikovega ravnanja upoštevala določbo 1. odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki nalaga naročniku, da v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb, v skladu z 82. členom tega zakona, izloči vse ponudbe, ki niso popolne. V 82. členu ZJNVETPS pa je zapisano pravilo, da mora naročnik v primeru, da sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je sledila naročniku v tem, da je sporne formalne pomanjkljivosti mogoče šteti za nebistvene. Ker se v skladu z določbo 1. odstavka 82. člena ZJNVETPS odpravljajo tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi z 18. točko 1. odstavka 2. člena ZJNVETPS pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, ponudniku ni treba odpravljati, ampak lahko naročnik kljub temu njegovo ponudbo oceni kot popolno. ZJNVETPS sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem konkretnem primeru, upoštevajoč vsakokratne okoliščine posameznega primera.

Kot izhaja iz naročnikov zahtev iz razpisne dokumentacije, je naročnik zahteval od ponudnikov in podizvajalcev predložitev izjave, v okviru katere je v obrazcu izjave, v eni izmed točk bila predvidena tudi potrditev, da so delavci, ki bodo izvajali dela v okviru tega javnega naročila, seznanjeni s politiko ravnanja z okoljem in politiko sistema varnosti in zdravja pri delu družbe Eles, d.o.o., objavljeno na internetu in primerno usposobljeni za izpolnjevanje morebitnih dodatnih okoljskih zahtev iz razpisa. Kot je že bilo navedeno, je pri izjavah izpadel del besedila, ki se nanaša na seznanitev s politiko varnosti in zdravja pri delu. Pri tem pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik kopijo obrazca iz razpisne dokumentacije uporabil le pri podizvajalcu M. (kar je razvidno iz oštevilčenja izjav, ki so enake oštevilčenju v razpisni dokumentaciji), medtem, ko je pri svoji izjavi in izjavah podizvajalca D. in T.M. uporabil drug obrazec. Iz navedenega je mogoče sklepati, da je izbrani ponudnik pri prepisu vsebine izjave zgolj po pomoti izpustil manjkajoče besedilo, ali, kot je to navajal naročnik, je uporabil starejši obrazec, ki ga je včasih predpisoval naročnik, ni pa izkazano, da bi izbrani ponudnik slednje besedilo namerno izpustil, kot je to zatrjeval vlagatelj ali da zato nima namena izpolnjevati pogojev glede varnosti in zdravja pri delu, na način, kakršna je politika naročnika. Izbrani ponudnik bo moral namreč v vsakem primeru upoštevati politiko varnosti in zdravja pri delu,saj mu to nalagajo predpisi, sprejeti pa bo moral tudi zahteve oziroma politiko naročnika na področju varnosti in zdravja pri delu, kar izhaja tudi iz drugih delov ponudbe oziroma pogojev iz razpisne dokumentacije. Tako je izbrani ponudnik z vzorcem pogodbe, ki ga je predložil v ponudbi in ki je z njegove strani potrjen s parafami na vsaki strani ter na koncu s podpisom in žigom, potrdil seznanjenost in sprejem vseh pogojev iz pogodbe (ki prav tako predstavljalo zahteve naročnika). V 10. členu pogodbe se od izvajalca izrecno zahteva, da bo izvajalec z naročnikom sklenil sporazum o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na skupnem delovišču in upošteval predpise o varnosti pri delu. Kot izhaja iz 11. člena vzorca pogodbe, pa izvajalec prevzema v svojem imenu vse obveznosti in odgovornosti za vključene podizvajalce, torej bo moral izbrani ponudnik v vsakem primeru zagotoviti, da bodo njegovi delavci in delavci podizvajalca seznanjeni in tudi upoštevali vse potrebne ukrepe in politiko varnosti in zdravja pri delu naročnika. Zgolj dejstvo, da izbrani ponudnik in podizvajalca D. in T.M. nista v svoje izjave vnesla tudi besedilo , da potrjujeta, da so delavci seznanjeni s politiko varnosti in zdravja pri delu naročnika, katera je tudi sicer javno objavljena na internetu, še ne dokazuje dejstva, ki ga zatrjuje vlagatelj, da zaradi tega delavci niso seznanjeni s to politiko in da tega ne bodo upoštevali.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem ocenila, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJNVETPS, s tem, ko je kljub ugotovljenim pomanjkljivostim ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ocenil kot popolno, saj je navedene pomanjkljivosti mogoče šteti za nebistvene. S tem povezane revizijske očitke vlagatelja je zato potrebno kot neutemeljene zavrniti.

Vlagatelj je v tem delu zahtevka za revizijo zatrjeval neustreznost Izjave o izpolnjevanju pogojev podizvajalca D. tudi iz razloga, ker naj ne bi bila overjena na predpisan način, oziroma, ker overitev izjave ni bila prevedena v slovenski jezik.

Naročnik je v točki 4.c) zahteval overjeno izjavo pri notarju ali drugem pristojnem organu. V točki 2 navodil pa je naročnik zahteval izdelavo ponudbe v slovenskem jeziku, prevod v slovenski jezik pa mora opraviti sodni tolmač. V angleškem jeziku so lahko tehnična dokumentacija, atesti, certifikati in prospektni material ponudnika oziroma proizvajalca.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je podizvajalec D. predložil Izjavo o izpolnjevanju pogojev v slovenskem jeziku. Izjava oziroma podpis zakonitega zastopnika na izjavi pa je bil overjen pri pristojnem organu, čemur vlagatelj ni nasprotoval. Drži pa zatrjevano dejstvo, da besedilo overitve pristojnega organa ni bilo prevedeno v slovenski jezik.

Državna revizijska komisija je tudi glede slednje pomanjkljivosti ocenila, da gre za formalne nepopolnosti, saj odprava teh pomanjkljivosti ne bi mogla vplivati na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo, ki je bilo v obravnavanem primeru najnižja ponudbena cena, niti ne bi povzročila spremembe cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije konkretnega predmeta javnega naročila. Dalje pa je mogoče slediti argumentaciji naročnika, da gre za dejstvo, ki ga je naročnik lahko preveril sam, zaradi česar naročniku ni bilo potrebno pozivati izbranega ponudnika k odpravi formalne nepopolnosti.

Skladno z 82. členom ZJNVETPS namreč naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Zakon pri tem ne navaja, katera dejstva lahko naročnik preveri sam, iz česar je mogoče sklepati, da je dopustno, da naročnik sam preveri katerokoli dejstvo, torej tudi izpolnjevanje določenega pogoja ali zahteve iz razpisne dokumentacije, odvisno od okoliščin konkretnega primera.

Državna revizijska komisija je sledila navedbam naročnika, ki je pojasnil, da razpolaga s kadri, ki obvladajo hrvaški jezik, zaradi česar je lahko sam prevedel in razumel sporno besedilo overitve, ki naj bi potrjevalo podpis izjave. Tudi sicer gre pri besedilu overitve v praksi za podobno vsebino, ki potrjuje, da je določena oseba podpis na dokumentu priznala kot svojega, oziroma ga je lastnoročno podpisala pred pooblaščeno osebo pristojnega organa. Državna revizijska komisija je zato tudi v tem delu ocenila, da niso izkazane morebitne kršitve s strani naročnika.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presodila zahtevek za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval, da bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije, ker vsebuje zahtevo po dodatni dokumentaciji pri unovčitvi garancije.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik glede finančnega zavarovanja za resnost ponudbe v točki 13 navodil zahteval, da mora ponudnik poleg ponudbe predložiti tudi nepreklicno in brezpogojno garancijo za resnost ponudbe v višini 5 % od skupne ponudbene cene brez DDV, kot varščino, da bo pod pogoji iz tega javnega naročila sklenil pogodbo. Veljavnost bančne garancije mora biti 120 dni od datuma, določenega za dostavo ponudbe. V točki 17 navodil je naročnik še zahteval, da morajo biti bančne garancije po vsebini identične vzorčnim bančnim garancijam, priloženim k razpisni dokumentaciji.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da drži trditev vlagatelja, da bančna garancija za resnost ponudbe določa predložitev dodatnega dokumenta za zahtevek za unovčitev garancije, in sicer predloženo Izjavo Uprave RS za javna plačila/naročnikove matične banke, da so zahtevek za unovčenje podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje. Slednjega vzorec bančne garancije iz razpisne dokumentacije ni vseboval, temu dejstvu pa ni nasprotoval niti naročnik.

Po oceni Državne revizijske komisije pa navedena zahteva banke v bančni garanciji ne predstavlja takšnega odstopanja od vsebine vzorca garancije iz razpisne dokumentacije, zaradi katerega bi naročnik ponudbo izbranega ponudnika moral kot nepopolno izločiti. Banka je predvidela dodatno le predložitev izjave glede dejstva, da so zahtevek za unovčitev garancije podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, kar pa po oceni Državne revizijske komisije in tudi naročnika ne predstavlja takšne zahteve, zaradi katerega bi bila unovčitev na strani naročnika bistveno otežena ali onemogočena. Tudi povsem razumljivo je, da se banka zaradi zagotovitve varnosti pred izplačilom prepriča o tem, da so zahtevek za unovčenje podpisale za zastopanje pooblaščene osebe, s tem pa se zagotavlja večjo pravno varnost tako vlagatelju kot tudi naročniku.

Da je naročnik tudi pri ponudbi vlagatelja v delu bančne garancije za resnost ponudbe, dovolil odstopanje od vsebine vzorca iz razpisne dokumentacije, pa je Državna revizijska komisija ugotovila z vpogledom v bančno garancijo za resnost ponudbe vlagatelja. Vlagatelj je predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ki prav tako v vsebini ni identična vzorcu iz razpisne dokumentacije, saj določa 15-dnevni rok izplačila po prejemu naročnikovega prvega pisnega zahtevka, tega roka pa naročnik v vzorcu iz razpisne dokumentacije ni določil. Naročnik pa je tudi v tem primeru navedeno vsebinsko odstopanje spregledal in ponudbo vlagatelja kljub temu štel za popolno. Tudi iz tega razloga naročniku ni mogoče očitati kršitve pravil ZJNVETPS, saj je med ponudniki ni delal razlik, oziroma je zagotovil enakopravno obravnavo ponudnikov, kot določa 15. člen ZJNVETPS.

Iz slednjih razlogov je Državna revizijska komisija ocenila, da naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJNVETPS in razpisne dokumentacije, s tem, ko je kljub ugotovljeni pomanjkljivosti bančne garancije za ustreznost ponudbe priznal popolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dalje zatrjeval, da odgovorni vodja del izbranega ponudnika, oseba B.R., ne izpolnjuje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije.

Pogoje za odgovornega vodjo del je naročnik določil v točki 3.2 navodil, kjer je zapisal, da mora odgovorni vodja del ponudnika izpolnjevati pogoje skladno z ZGO-1 in imeti vsaj eno, s strani naročnika referenčnega posla potrjeno, referenco, kot odgovorni vodja del za gradbena dela in montažo jeklenih konstrukcij na daljnovodih napetostnega nivoja 110 kV in več na področju ENTSO-E, v zadnjih šestih letih (od vključno leta 2004 naprej), v dolžini najmanj 2 km.

Vlagatelj je svojo trditev o neizpolnjevanju pogojev odgovornega vodje del B.R. oprl na dejstvo, da bi izvajalec moral imenovati odgovornega vodjo posameznih del skladno z ZGO-1, saj bo prevzel le določena dela, ker bo naročnik na istem objektu hkrati izvajal tudi elektromontažna dela. Ker so predmet javnega naročila v celoti gradbena dela, bi moral odgovorni vodja posameznih del, po navedbah vlagatelja, imeti strokovno izobrazbo s področja gradbeništva in ne s področja elektrotehnike, katero ima oseba B.R.

Državna revizijska komisija je v zvezi s slednjim ugotovila, da je vlagatelj napačno interpretiral zahtevo naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se je glasila na zagotovitev "odgovornega vodjo del" in ne na zagotovitev "odgovornega vodjo posameznih del", na kar pravilno opozarja tudi naročnik.

Zakon o graditvi objektov - ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl.) v 1. odstavku 2. člena definira, točki 4.3.2., definira "odgovornega vodjo del" kot posameznika, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih; v točki 4.3.1. pa definira "odgovornega vodjo posameznih del" kot posameznika, ki izvajalcu odgovarja za skladnost posameznih del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih. Skladno s 76. členom ZGO-1 mora izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, imenovati odgovornega vodjo del, izvajalec, ki prevzame le določena dela, pa mora imenovati odgovornega vodjo takšnih posameznih del. Če pri gradnji na enem gradbišču sodeluje več izvajalcev, pa mora investitor izmed odgovornih vodij del, ki so jih določili ti izvajalci, imenovati odgovornega vodjo gradbišča.

V obravnavanem primeru iz razpisne dokumentacije, točke 3.2, nedvomno izhaja zahteva naročnika po imenovanju odgovornega vodje del, ki je, glede na definicijo ZGO-1, točno določena funkcija in se razlikuje od funkcije odgovornega vodje posameznih del. Četudi pa bo na objektu več izvajalcev, kot je to zatrjeval vlagatelj, pa bo skladno s 76. členom ZGO-1 investitor moral imenovati odgovornega vodjo gradbišča izmed odgovornih vodij del. Zato zgolj dejstvo, da bo naročnik na objektu, na katerem se bodo izvajala dela po predmetnem javnem naročilu, izvajal še druga dela, še ne pomeni, da je potrebno naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije razlagati drugače (na način, kot to navaja vlagatelj), kot je sicer nedvoumno zapisana.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljene zavrnila revizijske očitke vlagatelja, da bi odgovorni vodja del izbranega ponudnika moral izpolnjevati pogoje za odgovornega vodjo posameznih (gradbenih) del in v tem okviru imeti pridobljeno izobrazbo s področja gradbeništva. Ker vlagatelj ni zatrjeval, da oseba B.R. ne izpolnjuje tudi pogojev za odgovornega vodjo del, Državna revizijska komisija tega ni presojala.

V zvezi z revizijskimi očitki vlagatelja, ki se nanašajo na pomanjkljivost predloženih referenc odgovornega vodje del izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, kar je sicer med strankama tudi nesporno, da je izbrani ponudnik za odgovornega vodjo del, osebo B.R., predložil Obrazec - R2, ki v vsebini ni navajal tudi s strani naročnika podane zahteve v obrazcu iz razpisne dokumentacije, da je odgovorni vodja del dela izvedel skladno z zakoni (ZGO) in predpisi, ampak je navedel le, da je dela izvedel z oceno pozitivno, t.j. skladno s pogodbo in terminskim planom in da je navedeni objekt v obratovanju in obratuje brez napak oziroma reklamacij. Izpadlo je torej besedilo "skladno z zakoni (ZGO) in predpisi".

Tudi v tem primeru je Državna revizijska komisija ocenila, da je navedene pomanjkljivosti mogoče šteti za nebistvene, saj ne vplivajo na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na merilo niti ne na ceno in tehnične specifikacije. Najverjetneje je šlo zgolj za pomotoma izpadlo besedilo pri prepisu vsebine Obrazca - R2. Ker pa je bil naročnik referenčnih poslov naročnik sam (kar izhaja iz Obrazca R2 in kar je navajal tudi naročnik), je šlo za dejstva, katera je po mnenju Državne revizijske komisije lahko preveril naročnik sam. Namen izkazovanja kadrovske usposobljenosti ponudnika je namreč v tem, da si naročnik zagotovi ustrezno sposoben kader; kolikor naročnik s kadrom še ni delal, potem potrebuje reference (priporočila) naročnikov referenčnih poslov; kolikor pa je naročnik že imel izkušnje s kadrom, pa je povsem logično, da bo reference potrdil (ali ne potrdil) sam. Četudi so potrdila pomanjkljiva, bo naročnik lahko sam preveril, pri svojih službah ali pooblaščenih osebah, ali so bila dela opravljena, kot je zahteval in zato ne potrebuje ponudnika še dodatno pozivati k dopolnitvi ponudbe. Državna revizijska komisija je zato tudi v tem delu kot neutemeljene zavrnila revizijske očitke vlagatelja.

Državna revizijska komisija je presodila zahtevek za revizijo še v delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval, da se podizvajalca D. na različnih dokumentih v ponudbi izbranega ponudnika označuje z različnimi identifikacijskimi številkami, zaradi česar obstaja dvom, ali gre za istega podizvajalca.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je podizvajalec D. v obrazcu ponudbe, z dne 4. 5. 2010, ki ga je podpisal izbrani ponudnik, naveden z matično številko 3275531 in št. vložka v Trgovačkem sudu Zagreb 080010093. V izpisu iz Trgovačkega suda v Zagrebu, z dne 10. 2. 2009, izhaja za subjekt D. MBS 080010093 in OIB 47911242222. Slednji isti številki se pojavita tudi pri overitvi Izjave o izpolnjevanju pogojev podizvajalca D in pri overitvi podpisa v pogodbi s podizvajalcem D. V potrdilu o nekaznovanosti podizvajalca D. se navaja MBS 080010093, iz reference podizvajalca pa izhaja MB/JMBG 3275531.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedenih dejstev ocenila, da je mogoče slediti naročniku v tem, da gornji dokumenti izkazujejo, da gre za eno in isto pravno osebo, podizvajalca D., ki se na dokumentih, ki jih izdajajo uradne institucije, pojavlja s številkama MBS 080010093 in OIB 47911242222. Medtem ko se matična številka 3275531 pojavi le v obrazcu ponudbe, ki ga je podpisal izbrani ponudnik in v referenčnem potrdilu, ki ga je potrdil referenčni naročnik, pri čemer gre po oceni naročnika najverjetneje za prejšnjo matično številko subjekta D. Da gre za istega subjekta, je lahko naročnik po oceni Državne revizijske komisije preveril tudi iz drugih podatkov, ki se pojavljajo v navedenih dokumentov, kot npr. podatki o sedežu, zastopniku, idr., naročnik pa bi v primeru dvoma določena dejstva lahko preveril tudi sam na javno dostopnih spletnih straneh sodnega registra na Hrvaškem, ki ga vodi pristojno ministrstvo za pravosodje in spletnih straneh podizvajalca D. Iz navedenih razlogov je potrebno revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.

Upoštevajoč vse ugotovljeno je Državna revizijska komisija zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJNVETPS in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, ter odločil, da se predmetno javno naročilo odda izbranemu ponudniku kot najugodnejšemu ponudniku po merilu najnižja ponudbena cena. Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj po pozivu naročnika vplačal takso v višini 10.000,00 EUR, vendar pa je bil glede na ocenjeno vrednost obravnavanega javnega naročila in vrednosti prejetih ponudb dolžan plačati takso le v višini 5.000,00 EUR. Naročnik je obvestilo o javnem naročilu sicer objavil tudi v Uradnem glasilu ES, vendar pa tega ob upoštevanju 17. člena ZJNVETPS ni bil dolžan storiti. Ker 22. člen ZRPJN veže višino takse na dejstvo, ali naročnik mora objaviti javno naročilo v Uradnem glasilu ES, tega pa v obravnavanem primeru ni bil dolžan, je Državna revizijska komisija odločila, da mora vlagatelj, ne glede na višino zneska že vplačane takse, na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN, vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, namesto zneska 10.000,00 EUR znesek le v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Vlagatelj lahko za znesek preveč vplačane takse v višini 5.000,00 EUR zahteva povračilo pri organu, pri katerem je takso vplačal.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 22. 6. 2010



Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- ELEKTRO - SLOVENIJA, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
- Odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, Ljubljana
- DALEKOVOD, d.o.o., Ljubljana, Zavetiška 1, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana