018-109/2010 Občina Lovrenc na Pohorju

Številka: 018-109/2010-14

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spremembami; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalcev Metke Čretnik in Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava opreme za večnamensko športno dvorano pri Oš Lovrenc na Pohorju", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika LESNINA MG OPREMA Podjetje za inženiring d.d., Ljubljana, Parmova 53, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska cesta 55b, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.6.2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.1.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, obvestilo o naročilu pa je dne 21.1.2010 objavil na portalu javnih naročil pod št. objave JN518/2010. Dne 23.1.2010 je naročnik obvestilo objavil tudi v Dopolnilu k Uradnem listu EU, in sicer pod št. objave 2010/S16-021509. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 5.3.2010 je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe, izmed katerih je, kot je razvidno iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 1.4.2010, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika ELAN INVENTA d.o.o., Begunje 1, Begunje na Gorenjskem (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je po merilih iz razpisne dokumentacije zbral največ točk.

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 12.4.2010 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ter izločitev ponudbe izbranega ponudnika kot nepravilne in nepopolne. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev glede poslovne in finančne sposobnosti, saj iz njegove ponudbe izhaja, da je prejel bonitetno oceno B2 in ne A, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj dalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev glede tehnične sposobnosti, saj odgovorni vodja del (J.V.), ki ga je izbrani ponudnik navedel v svoji ponudbi, nima ustrezne izobrazbe, nima potrebnega strokovnega izpita in ni strokovno usposobljen za odgovorno izvedbo storitve. Pri tem vlagatelj poudarja, da le ustrezna usposobljenost odgovornega vodje del zagotavlja uspešno izvedbo celotnega posla, saj gre poleg dobave tudi za montažo opreme, katere pa odgovorni vodja del brez ustreznega strokovnega znanja ne more izvesti. Tudi dve referenci izbranega ponudnika naj bi bili neustrezni, saj se zneska, navedena na referenčnih potrdilih, razlikujeta od zneskov teh istih referenc, navedenih na seznamu referenc. Vlagatelj na neustreznost ponudbe izbranega ponudnika opozarja tudi zato, ker naj bi dvema od predloženih certifikatov o skladnosti za telovadno opremo potekla veljavnost še pred oddajo ponudb, certifikatu za dvižno stropno košarko pa naj bi veljavnost potekla še pred izbiro s strani naročila.

Izbrani ponudnik je dne 20.4.2010 pri naročniku podal prvo pripravljalno vlogo, v kateri se je opredelil do vlagateljevih očitkov glede nepravilnosti njegove ponudbe in jih v celoti zavrnil.

Naročnik je dne 26.4.2010 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev glede poslovne in finančne sposobnosti zaradi neustrezne bonitetne ocene, je naročnik zavrnil z obrazložitvijo, da je naročnik s spremembo razpisne dokumentacije, objavljene na portalu javnih naročil, pojasnil, da se mora ponudnik uvrščati vsaj v SB5 bonitetni razred po AJPES S.BON modelu slovenskih podjetij, in glede na priložen BON obrazec je izbrani ponudnik v celoti zadostil zahtevi iz razpisne dokumentacije. Naročnik je tudi zavrnil navedbe vlagatelja glede odgovornega vodje del in pojasnil, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni postavil zahteve, da mora odgovorni vodja del imeti določeno izobrazbo ali strokovni izpit in iz kakšne smeri. Naročnik je nadalje pojasnil, da je prišlo pri navedbi zneska dveh referenc izbranega ponudnika do pisne pomote, a tako pogodbena vrednost referenc kot tudi znesek s seznama prekoračita zahtevano vrednost reference iz razpisne dokumentacije. Naročnik je tudi zavrnil ugotovitev vlagatelja, da je izbrani ponudnik priložil certifikata, ki na dan oddaje ponudbe nista bila veljavna. Vlagatelj si je po mnenju naročnika napačno razlagal datum veljavnosti certifikatov, saj je na certifikatih izpisan datum 2010-03-04, kar je vlagatelj razumel kot veljavnost do 4.3.2010, dejansko pa je bil certifikat veljaven do 3.4.2010. To pomeni, da sta bila certifikata na dan oddaje ponudb veljavna, ponudba izbranega ponudnika pa pravilna in popolna.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5.5.2010 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek, je naročnik z dopisom z dne 10.5.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med vlagateljem in naročnikom glede pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Nasprotno seveda velja za ponudbo, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti); naročnik takšne ponudbe ne sme obravnavati kot nepravilne, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, povezanimi z nepravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika zaradi neustrezne bonitetne ocene, Državna revizijska komisija po vpogledu v razpisno dokumentacijo in objavo popravka le-te na portalu javnih naročil dne 26.1.2010 pod št. objave JN658/2010 ugotavlja, da je naročnik prvotno razpisno dokumentacijo v točki 2.3.1 Navodil ponudnikom, ki se nanaša na ekonomsko-finančno sposobnost ponudnika, spremenil tako, da je vsebino točke 2.3.1 razpisne dokumentacije, ki se je najprej glasila:

"Transakcijski račun ponudnika oziroma nobenega izmed partnerjev pri skupni ponudbi v zadnjih šestih mesecih pred objavo tega naročila na Portalu javnih naročil ni bil blokiran in da je ponudnik vsaj v bonitetnem razredu A

Dokazilo iz točke 2.3.1: obrazec BON-1 ali BON 1/SP"

zamenjal z naslednjo vsebino:

"Transakcijski račun ponudnika oziroma nobenega izmed partnerjev pri skupni ponudbi v zadnjih šestih mesecih pred objavo tega naročila na Portalu javnih naročil ni bil blokiran in da je ponudnik vsaj v bonitetnem razredu SB5.

Dokazilo iz točke 2.3.1: obrazec S.BON-1".

Istega dne je naročnik v odgovoru na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, objavljenem na portalu javnih naročil, pojasnil, da se mora ponudnik uvrščati vsaj v SB5 bonitetni razred (po AJPES S.BON modelu slovenskih podjetij) - po pravilih Basel II. se mora torej uvrščati v investicijske bonitetne ocene.

Ta sprememba je postala sestavni del razpisne dokumentacije in so jo morali ponudniki upoštevati pri pripravi svoje ponudbe (drugi odstavek 71. člena ZJN-2).

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta priložil zahtevani obrazec S.BON-1, v katerem je navedeno, da je bonitetna ocena izbranega ponudnika po pravilih Basel II na dan 1.3.2010 SB3.

Po vpogledu v AJPES S.BON model, ki je izdelan v skladu s pravili Basel II in objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (http://www.ajpes.si/doc/Bonitete/S.BON/AJPES_S.BON_opis_metodologije.pdf), in v katerem je na strani 14 zapisano, da so investicijske bonitetne ocene od najnižje proti najvišji SB5, SB4, SB3, SB2 in SB1, Državna revizijska komisija zaključuje, da je izbrani ponudnik s tem, ko je v ponudbi s predložitvijo obrazca S.BON-1 izkazal, da je v bonitetnem razredu SB3, izpolnil razpisni pogoj, da mora biti vsaj v bonitetnem razredu SB5, vlagateljeve navedbe v tem delu pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da oseba, ki jo je izbrani ponudnik navedel kot odgovornega vodjo del, nima ustrezne izobrazbe ter opravljenega strokovnega izpita, zaradi česar ni strokovno usposobljena za odgovornega vodjo del, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteve glede kadrovske zmogljivosti v delu, ki se nanaša na odgovornega vodjo del, določil v poglavju 2.5 Navodil ponudnikom, kjer je v točki 2.5.1 zapisal:

"Da ima odgovorni vodja del ustrezne reference (vodenje razpisanih del na najmanj enem objektu vrtca ali šole), v vrednosti najmanj 100.000,00 EUR z DDV, v preteklih petih letih."

Kot dokazilo za točko 2.5.1 je naročnik predvidel žigosan in podpisan obrazec 7. V obrazcu 7 je naročnik predvidel izjavo, v katero so morali ponudniki (v delu, ki se nanaša na odgovornega vodjo del) vpisati ime odgovornega vodje del, njegovo izobrazbo, podatek o opravljenem strokovnem izpitu, število let delovnih izkušenj ter referenčno gradnjo skupaj z njeno vrednostjo.

Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje tudi na zahteve, ki jih je naročnik zapisal v obvestilu o naročilu na portalu javnih naročil, in sicer na točko III.2.3) Tehnična sposobnost, kjer je naročnik v 4. točki določil:

"Da ima odgovorni vodja del ustrezne reference (vodenje razpisanih del na najmanj enem objektu vrtca ali šole), v vrednosti najmanj 100.000,00 EUR z DDV, v preteklih petih letih;
Dokazilo: izjava ponudnika in priloga: fotokopija ustreznega potrdila o izobrazbi odgovornega vodje del."

Vlagatelj se v nadaljevanju sklicuje tudi na točko III.3) obvestila o naročilu (Pogoji, ki so specifični za naročila storitev), pri čemer citira besedili točk III.3.1) in III.3.2) obvestila o naročilu. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v točkah III.3.1) in III.3.2) obvestila o naročilu ni postavil nobenih posebnih zahtev, temveč je obrazec obvestila o naročilu v tem delu pustil praznega, torej brez kakršnihkoli zahtev. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo citira zgolj standardno besedilo obrazca za objavo v točkah III.3.1) in III.3.2) (točka III.3.1) Izvedba storitve je omejena na določeno stroko, točka III.3.2) Pravne osebe bi morale navesti imena in strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve), pod katero bi moral naročnik, če bi v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo osebja nameraval postaviti posebne pogoje, te zahteve tudi vpisati. Ker je naročnik točki III.3.1) in III.3.2) objave pustil popolnoma prazni, gre torej ugotoviti, da v obvestilu o naročilu ni postavil nobenih posebnih zahtev v zvezi z izobrazbo ali strokovno usposobljenostjo odgovornega vodje del.

Tudi iz zgoraj citiranih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da naročnik za odgovornega vodjo del ni postavljal posebnih zahtev glede njegove izobrazbe, strokovnega izpita ali siceršnje strokovne usposobljenosti. Zahteval je izključno le predložitev ene reference, iz katere mora biti razvidno, da je odgovorni vodja del v preteklih petih letih že vodil razpisana dela na najmanj enem objektu vrtca ali šole, in sicer v vrednosti najmanj 100.000,00 EUR z DDV.

Da bi Državna revizijska komisija ugotovila, ali je treba glede na dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil posebnih pogojev za odgovornega vodjo del (razen predložitve referenčnega projekta), status in pogoje odgovornega vodje del razlagati tudi z vidika Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in spremembe; v nadaljevanju: ZGO-1), je na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena ZRPJN Inženirsko zbornico Slovenija zaprosila za pojasnilo oz. odgovor na vprašanje, ali mora izvajalec, ko dobavi in montira oz. vgradi športno opremo v večnamensko športno dvorano, ravnati v skladu z določili ZGO-1 in na njegovi podlagi ob vgradnji opreme zagotoviti tudi odgovornega vodjo del, ki mora izpolnjevati pogoje, določene v ZGO-1.

Iz pojasnila Inženirske zbornice Slovenija, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 7.6.2010 in ga istega dne posredovala vlagatelju in naročniku, je razvidno, da mora naročnik zagotoviti odgovornega vodjo del v skladu z določbami ZGO-1 (ustrezna izobrazba, vpis v imenik IZS in pooblastilo za odgovorno vodenje) le v primeru, če je dobava opreme za večnamensko športno dvorano del opreme, vezane z gradnjo objekta in če je bila oprema opredeljena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. V tem primeru mora izvajalec zagotoviti odgovornega vodjo del v skladu z določbami ZGO-1 in odgovorne vodje posameznih del za dela, ki jih izvajajo posamezni podizvajalci. Če pa dobava opreme po projektu ni bila del objekta, potem se to šteje kot dobava, ne pa kot graditev objekta, kar pomeni, da odgovornega vodje del, ki bi izpolnjeval pogoje iz ZGO-1, ni potrebno določiti.

Kot je razvidno iz samega obvestila o naročilu in razpisne dokumentacije, predmetna dobava opreme za večnamensko športno dvorano ni del gradnje objekta (športne dvorane), temveč se oddaja ločeno. To je razvidno tudi iz pojasnila naročnika z dne 8.6.2010, v katerem ta navaja, da gre pri predmetnem javnem naročilu za opremo, ki po projektu ni bila del objekta. Nabava športne opreme je bila s sklepom vključena v načrt razvojnih programov - investicije v športno infrastrukturo. Ker je naročniku Ministrstvo za šolstvo in šport odvzelo že dodeljena sredstva, je moral že objavljeni razpis ponoviti in zagotoviti lastna sredstva za financiranje. Upravna enota Ruše je dne 22.10.2008 izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo večnamenske športne dvorane s parkiriščem in s tem dovolila gradnjo pod pogoji, ki so bili navedeni v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD št. 0207-3. Po izgradnji večnamenske športne dvorane je Upravna enota Ruše dne 16.12.2009 izdala tudi uporabno dovoljenje, pri čemer je komisija ugotovila, da je objekt izveden v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, še pojasnjuje naročnik.

Na podlagi pojasnila Inženirske zbornice Slovenija z dne 3.6.2010, predmetne razpisne dokumentacije in pojasnila naročnika z dne 8.6.2010, Državna revizijska komisija ugotavlja, da predmetna dobava opreme za večnamensko športno dvorano ni bila opredeljena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (kot navaja naročnik, je bilo uporabno dovoljenje upravne enote za objekt športne dvorane že izdano), saj oprema ni bila del objekta. Skladno s pojasnilom Inženirske zbornice Slovenija je tako treba predmetno naročilo obravnavati kot samostojno dobavo, ne pa kot graditev objekta oz. podizvajalski posel v razmerju do gradnje, zaradi česar ni potrebno zagotoviti odgovornega vodjo del v skladu z določbami ZGO-1. To pomeni, da pojma odgovornega vodje del, kot ga je naročnik opredelil v točki 2.5.1 Navodil ponudnikom, ni mogoče razlagati z vidika določil ZGO-1, temveč izključno z vidika posameznih določb predmetne razpisne dokumentacije.

Vlagatelj sicer v dopisih z dne 9.6.2010 in 10.6.2010 navaja, da je treba pojem odgovornega vodje del razlagati z vidika določb ZGO-1, bodisi kot odgovornega vodjo del ali odgovornega vodjo posameznih del, na takšno interpretacijo pa naj bi po vlagateljevem mnenju napotovalo tudi besedilo obrazca 7, ki je zahtevalo reference odgovornega vodje del pri gradnji vrtca oz. šole. Po mnenju Državne revizijske komisije besedila iz obrazca 7 ni mogoče razumeti kot zahtevo, da se morajo reference odgovornega vodje del nanašati na gradnjo vrtca ali šole, saj so v točki 2.5.1 Navodil ponudnikom "ustrezne reference" definirane kot vodenje razpisanih del na najmanj enem objektu vrtca ali šole - torej vodenje dobave in montaže opreme na objektu, ki je vrtec ali šola. Naročnik je torej dobavo in montažo športne opreme omejil glede na vrsto objekta, v katerega se je referenčna oprema montirala, zato je treba tudi besedilo iz obrazca 7, v katerem so morali ponudniki navesti objekt, na katerega se nanaša oprema, pri montiranju katere je sodeloval predlagani odgovorni vodja del, logično razumeti kot že zgrajeni objekt, v katerega je ponudnik montiral športno opremo, ne pa kot objekt, ki ga je zgradil ponudnik oz. pri katerem je kot odgovorni vodja gradbenih del sodelovala oseba, ki jo ponudnik predlaga za odgovornega vodjo del. Razlagati razpisno dokumentacijo (točko 2.5.1 Navodil ponudnikom in besedilo obrazca 7) na način, da se lahko kot ustrezna referenca šteje le referenca s področja gradnje vrtca ali šole (in da je zato treba tudi pojem odgovornega vodje del razlagati z vidika določb ZGO-1), bi bilo tudi nesorazmerno glede na predmet naročila, saj predmet ni gradnja šole ali vrtca, temveč dobava in montaža športne opreme, ki je v predmetnem postopku tudi ločena od same gradnje, le-ta pa je bila (glede na izdano uporabno dovoljenje upravne enote) že zaključena. Slediti vlagatelju bi torej pomenilo, da bi morali ponudniki dokazati izvedbo celotne gradnje vrtca ali šole oz. sodelovanje predlaganega odgovornega vodje del pri takšni gradnji, kar ne bi bilo sorazmerno s predmetom tega javnega naročila, zaradi česar bi bila takšna razlaga tudi v nasprotju z določbo 10. člena ZJN-2 (načelo sorazmernosti), ki določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da montaža športne opreme zahteva določena tehnična in strokovna znanja, ki bi jih bil naročnik upravičen zahtevati v razpisni dokumentaciji. Ker, kot je bilo zgoraj že ugotovljeno, naročnik posebne izobrazbe, izpita ali strokovnih znanj za odgovornega vodjo del ni predpisal (njegovo usposobljenost preverja izključno s sodelovanjem pri vsaj enem primerljivem referenčnem poslu v vrednosti nad 100.000,00 EUR), gre vlagateljeve revizijske navedbe v tem delu razumeti tudi kot očitek zoper vsebino razpisne dokumentacije. Na tem mestu gre zato opozoriti, da bi moral vlagatelj, kolikor je menil, da zahteve za odgovornega vodjo del v razpisni dokumentaciji niso ustrezno predpisane, zahtevek za revizijo vložiti pravočasno, saj šesti odstavek 12. člena ZRPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil nobenih posebnih zahtev glede izobrazbe, strokovnega izpita in siceršnje strokovne usposobljenosti odgovornega vodje del, Državna revizijska komisija ugotavlja, da za osebo, ki jo je v obrazcu 7 navedel izbrani ponudnik, ni mogoče ugotoviti, da ne izpolnjuje zahtev, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik je namreč za to osebo izpolnil in predložil obrazec 9, ki mu je priložil potrdilo o izobrazbi ter sedem referenčnih potrdil, v katerih naročniki potrjujejo, da je ta oseba sodelovala kot odgovorni vodja del na objektih športnih dvoran pri izdelavi, dobavi in montaži športne opreme v vrednosti nad 100.000,00 EUR. Ponudbe izbranega ponudnika zato v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepopolne.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da se zneska na referenčnih potrdilih za Oš Cvetka Golarja (Občina škofja Loka) in šD šmartno pri Litiji ne ujemata z zneski, ki so navedeni na seznamu referenc, zaradi česar naj bi bili ti dve referenci neustrezni.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik zahteve glede referenc določil v točki 2.6 Navodil ponudnikom, kjer je zapisal:

"Ponudnik je v zadnjih treh letih opravil dobavo opreme najmanj petih športnih objektov, za katere je bila pogodbena vrednost najmanj 200.000,00 EUR vključno z DDV."

Kot dokazilo za izpolnjevanje citirane zahteve je naročnik v točki 2.6 Navodil ponudnikom zahteval predložitev žigosanega in podpisanega obrazca 9, v katerega so bili dolžni referenčni naročniki vpisati osnovne podatke o dobavljeni opremi (ime izvajalca, naziv objekta, čas izvedbe, pogodbena vrednost).

V obvestilu o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil dne 27.1.2010, je naročnik zahtevo iz točke 2.6 Navodil spremenil tako, da je kot pogoj za ugotavljanje sposobnosti namesto petih referenc zahteval predložitev treh.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je ta predložil lasten seznam referenc, v katerem je reference naštel, opisal vrsto del ter navedel vrednost poslov in leto izvedbe. Seznamu referenc je izbrani ponudnik priložil potrdila referenčnih naročnikov na predpisanem obrazcu 9. Za referenci, ki ju vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja kot sporni, je izbrani ponudnik predložil potrdili na obrazcu 9, in sicer potrdilo referenčnega naročnika Občina škofja Loka za objekt "športna oprema telovadnice O.š. Cvetka Golarja", v katerem referenčni naročnik potrjuje, da je bila investicija izvedena v letu 2009 in da je bila pogodbena vrednost del 374.551,15 EUR, ter potrdilo referenčnega naročnika Občina šmartno pri Litiji za objekt "športna oprema šD šmartno pri Litiji", v katerem referenčni naročnik potrjuje, da je bila investicija izvedena v letu 2008 in 2009 in da je bila pogodbena vrednost del 553.197,22 EUR. Iz obeh referenčnih potrdil, ki ju je vlagatelj predložil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in ki sta ju podpisala in žigosala referenčna naročnika, je razvidno, da referenci izpolnjujeta naročnikove zahteve, kot so bile določene v točki 2.6 Navodil ponudnikom. Razvidno je namreč, da je šlo za opremo športnih objektov v zadnjih treh letih, v pogodbeni vrednosti višji od 200.000,00 EUR z DDV. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da za referenci "športna oprema telovadnice O.š. Cvetka Golarja" in "športna oprema šD šmartno pri Litiji" ni mogoče ugotoviti, da ne bi izpolnjevali naročnikovih zahtev oz. da ju ne bi smel upoštevati pri priznanju sposobnosti in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj sicer zatrjuje neustreznost obravnavanih referenc zaradi neujemanja zneskov pogodbenih vrednosti, ki sta jih potrdila referenčna naročnika na obrazcih 9, z zneski, ki jih je izbrani ponudnik zapisal v lastnem seznamu referenc. Vendar po mnenju Državne revizijske komisije navedeno neujemanje ne more biti podlaga za izločitev ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik namreč takega lastnega seznama referenc v razpisni dokumentaciji sploh ni zahteval (zaradi česar ga npr. vlagatelj v svoji ponudbi niti ni predložil). Za ugotavljanje usposobljenosti in ocenjevanje ponudbe so relevantne le reference, ki so bile potrjene in predložene v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, torej na predpisanem obrazcu 9. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so pogodbene vrednosti del, ki sta jih pri obravnavanih referencah na obrazcu 9 potrdila referenčna naročnika, višje od tistih, ki jih je izbrani ponudnik vpisal v lasten seznam referenc, kar dejansko kaže na to, da je pri vpisu vrednosti v seznam prišlo do napake. Ker pa so tako vrednosti del, ki jih je izbrani ponudnik vpisal v lasten seznam referenc, kot tudi pogodbene vrednosti, kot so razvidne iz obrazcev 9 (in jim vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ne nasprotuje, saj ne zatrjuje, da bi bile te vrednosti napačne), višje od zahtevanega zneska, določenega v točki 2.6 Navodil ponudnikom, ta napaka ne more predstavljati takšne pomanjkljivosti, ki bi povzročila nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, temveč jo je mogoče obravnavati kvečjemu kot nebistveno pomanjkljivost v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Navsezadnje gre slediti naročniku tudi v delu, kjer navaja, da bi bilo mogoče pogodbene vrednosti preveriti pri samih referenčnih naročnikih, vendar vlagatelj tega v zahtevku za revizijo ni predlagal, pri čemer tudi trditvene podlage, v smislu navedb o napačni ali prenizki vrednosti del v obrazcu 9, v zahtevku za revizijo ni.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil certifikate, ki jim je veljavnost potekla dne 4.3.2010 oz. dne 14.3.2010, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahteve glede predložitve certifikatov določil v točki 3.1 Navodil ponudnikom, kjer je med dokumentacijo poglavja D zahteval tudi predložitev certifikatov in atestov, kot je navedeno v popisih del. Dokumentacijo v poglavju D je naročnik natančneje opisal v točki 3.1., kjer je ponovil zahtevo, da je v ponudbi treba predložiti certifikate in ateste, kot so zahtevani v popisih del. V popisih del je naročnik za vsak del opreme določil, katero dokumentacijo morajo ponudniki predložiti; med drugim je za posamezne dele opreme zahteval potrdila o skladnosti oz. certifikate, s katerimi so morali ponudniki potrditi skladnost opreme z zahtevanimi standardi.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je dvema certifikatoma za telovadno opremo (št. 06002 in 06007), ki ju je izdala Biotehnična fakulteta, potekla veljavnost že pred oddajo ponudb, in sicer 4.3.2010. Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je v zvezi s tema dvema certifikatoma naročnik pridobil pojasnilo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (št. dokumenta 023/rs z dne 12.4.2010), iz katerega je razvidno, da so certifikati o skladnosti, ki jih izdaja laboratorij Biotehniške fakultete, veljavni eno koledarsko leto. Po preteku tega obdobja lahko naročnik certifikata veljavnost podaljša še za eno leto, ob predložitvi izjave, da se v preteklem letu ni spremenila tehnologija izdelave ali vgrajeni materiali. Po štirih letih se opravi kontrolni pregled izdelka in izda nov certifikat. Zaradi enostavnejšega pregleda veljavnosti certifikatov, kjer je v prvi vrsti pomembna letnica, se datum izdaje piše na način, da je najprej navedena letnica, zatem mesec in na koncu dan, pojasnjuje Biotehniška fakulteta. Konkretna certifikata s številkama 06002 in 06007 sta bila veljavna do 3. aprila 2010. V času tik pred iztekom veljavnosti je bilo opravljeno kontrolno preizkušanje obeh izdelkov in izdana sta bila nova certifikata s številkama 10007 in 10008, ki sta veljavna do 3. aprila 2011, zaključuje pojasnilo Biotehniška fakulteta.

Iz zgoraj navedenega pojasnila Biotehniške fakultete je torej razvidno, da vlagatelj v zahtevku za revizijo napačno navaja datum veljavnosti certifikatov, saj je pravilni datum veljavnosti obeh certifikatov s številkama 06002 in 06007 3.4.2010. Ker je bil rok za oddajo ponudb določen na dan 5.3.2010, Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta bila certifikata v trenutku predložitve ponudbe oz. poteka roka za predložitev ponudb veljavna. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-245/200 in št. 018-106/2009), morajo biti pogoji vsebinsko izpolnjeni v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb (73. člen ZJN-2) popolnoma brezpredmetna. Trenutek predložitve ponudbe je torej tisti, v katerem se ugotavlja, ali ponudnik izpolnjuje pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije. Ker sta bila oba certifikata v trenutku poteka roka za predložitev ponudb veljavna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam o pretečenemu roku veljavnosti ni mogoče slediti. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja na zgoraj navedeno pojasnilo Biotehniške fakultete, iz katerega je razvidno, da je bila veljavnost obeh certifikatov podaljšana še pred iztekom njune veljavnosti, in sicer do 3.4.2011.

Podobno kot zgoraj Državna revizijska komisija ugotavlja tudi za certifikat za dvižno stropno košarko št. AL 05 03 54506 002, ki je veljaven do 14.3.2010. Tudi ta certifikat je bil torej v trenutku poteka roka za predložitev ponudb veljaven, kar pomeni, da je izbrani ponudnik v tem delu izpolnil zahtevo iz razpisne dokumentacije. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil posebnih zahtev v zvezi z veljavnostjo certifikatov (kot je to npr. določil za bančno garancijo za resnost ponudbe), ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepopolne.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da je naročnik s tem, ko je izbranemu ponudniku priznal sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila, kršil pravila javnega naročanja oz. določila lastne razpisne dokumentacije, saj v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo mogoče ugotoviti v zahtevku za revizijo očitanih nepopolnosti. Zato je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 15.6.2010


predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije


























Vročiti:

- Občina Lovrenc na Pohorju, Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju
- Odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska cesta 55b, p.p. 1536 Ljubljana
- ELAN INVENTA d.o.o., Begunje 1, 3275 Begunje na Gorenjskem
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana