018-078/2010 Dars, d.d.

Številka: 018-078/2010-14

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter članic mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za razširitev oskrbnega centra Murska Sobota na AC odseku Vučja vas-Beltinci in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota, ki ga zastopa mag. Franci Kodela, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 15. 6. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 2, kot izhaja iz "Sklepa o oddaji javnega naročila" št. 402-25/09-RPP/IP-295 z dne 25. 2. 2010.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za razpisana gradbena dela v dveh sklopih (objava 20. 8. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN6762/2009) s "Sklepom o oddaji javnega naročila" št. 402-25/09-RPP/IP-295 z dne 25. 2. 2010 sodelujoče ponudnike obvestil, da je v obeh sklopih izbral ponudbo ponudnika SCT, d. d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila št. 402-11/10-BD/295 z dne 8. 3. 2010 in vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (zapisnik št. 402-26/10-300-295 z dne 12. 3. 2010) je vlagatelj 16. 3. 2010 vložil zahtevek za revizijo, s katerim (kot relevantno za kasatorično ravnanje po ZRPJN) predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v obeh sklopih in dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, hkrati pa zahteva povrnitev stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, saj da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja o poravnanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, predložena izjava izbranega ponudnika, da ima poravnane take obveznosti, pa je zavajajoča. Vlagatelj s predloženimi dokazili dokazuje, da ima izbrani ponudnik do njega oziroma hčerinskih družb neporavnane obveznosti iz razmerij podizvajalstva v petih predhodnih postopkih oddaje javnih naročil. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik s podajo neresnične izjave 4 dal tudi neresnično izjavo 2, ki se nanaša na dajanje nezavajajočih razlag oziroma na zagotavljanje zahtevanih informacij.

Naročnik je s sklepom št. 402-11/10-295/BD z dne 9. 4. 2010 zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik navaja, da je predmet posameznih pogodb o javnem naročanju za posamezne avtocestne odseke, na katere se sklicuje vlagatelj, dobava in ne izvedba, zaradi česar v teh pogodbenih razmerjih pogodbene stranke izbranega ponudnika niso bili podizvajalci, ampak dobavitelji. Zahtevana izjava, navaja naročnik, se nanaša samo na plačilo zapadlih obveznosti do podizvajalcev, in sicer tudi upoštevaje šesti odstavek 44. člena ZJN-2. Naročnik zavrača trditev, da bi v svojih poslovnih knjigah lahko zlahka preveril, ali so bile obveznosti plačane. Naročnik navaja, da fotokopij elektronske pošte ni mogoče šteti za dokazila, iz drugih fotokopij listin pa naročnik ni zaključil, da bi predstavljala dokazila o neplačanih obveznostih izbranega ponudnika do vlagatelja in njegovih hčerinskih družb oziroma drugih podizvajalcev v postopkih javnega naročanja. Naročnik še ugotavlja, da vlagatelj ni podrobneje obrazložil, kaj naj bi posamezne listine dokazovale. Naročnik zaključuje, da sam ni razpolagal in še vedno ne razpolaga z dokazilom, ki bi potrjeval neskladnosti glede na podano izjavo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z dopisom z dne 13. 4. 2010 naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, pri čemer ugovarja odločitvi o zahtevku za revizijo in se v bran svojim stališčem sklicuje na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2B).

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo kot prilogo dopisov št. 402-26/10-BD z dne 16. 4. 2010 in 402-26/10 2009/000295/I z dne 4. 5. 2010.

Na poziv Državne revizijske komisije št. 018-078/2010-4 z dne 26. 4. 2010 je vlagatelj pripravil popis dokumentacije (dopis št. 141/2010 z dne 3. 5. 2010).

Na poziva Državne revizijske komisije št. 018-078/2010-3 z dne 26. 4. 2010 in 018-078/2010-8 z dne 4. 5. 2010 je izbrani ponudnik posredoval dopis z dne 6. 5. 2010 skupaj s prilogami in zavrača, da bi imel neplačane obveznosti do vlagatelja oziroma njegovih hčerinskih družb.

Na poziv Državne revizijske komisije št. 018-078/2010-11 z dne 27. 5. 2010 se je vlagatelj opredelil do navedb izbranega ponudnika iz dopisa z dne 6. 5. 2010 in predložil dokazila, ki naj bi utemeljevala vlagateljeve navedbe.

Državna revizijska komisija je 10. 6. 2010 prejela dopis izbranega ponudnika z dne 8. 6. 2010, v katerem vztraja na svojih stališčih (iz dopisa z dne 6. 5. 2010), pri čemer navaja, da vlagatelj ni uspel zadostiti trditvenemu in dokaznemu bremenu.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ker je naročnik obvestilo o javnem naročilu objavil pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2B), se skladno s prvim odstavkom 58. člena ZJN-2B postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po dosedanjih predpisih, tj. po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), ne da bi upoštevali ZJN-2B. Zato je neutemeljeno vlagateljevo stališče, podano v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 13. 4. 2010, da bi moral naročnik upoštevati ZJN-2B pri obravnavi zahtevka za revizijo. Če namreč ni podlage, da bi moral naročnik uporabiti ZJN-2B v postopku oddaje javnega naročila, ga tudi ni mogel kršiti pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila in ga tudi ne more uporabiti v postopku revizije za utemeljevanje svojih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ker je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno tudi v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja iz točke III.2.2 objave obvestila o javnem naročilu in alinee h podtočke 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 4) v zvezi s plačili podizvajalcem v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Kot izhaja iz točke III.2.2 objave obvestila o javnem naročilu in alinee h podtočke 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 4), je naročnik med drugim zahteval, da "ponudnik mora imeti plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja", kar dokazuje s podpisano izjavo 4 iz poglavja 10 razpisne dokumentacije. Ponudniki so morali predložiti dokazilo, kot ga določa šesti odstavek 44. člena ZJN-2.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, je ponudba nepopolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2.

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Iz točke IV.3.4 objave obvestila o javnem naročilu in 22. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 16) je razvidno, da je naročnik kot rok za predložitev ponudb določil 29. 9. 2009 do 12. ure. Ta rok je naročnik spremenil in 28. 9. 2009 z objavo na portalu javnih naročil (št. JN7907/2009) javnost seznanil, da je nov rok za predložitev ponudb 9. 10. 2009 do 10. ure.

Kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb št. 402-26/09-SS-295 z dne 9. 10. 2009, je izbrani ponudnik ponudbo predložil 9. 10. 2009 ob 9:42, ob 9:43 istega dne pa še spremembo ponudbe.

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik potrdil (podpis in žig) izjavo 4 iz poglavja 10 razpisne dokumentacije in jo predložil v ponudbo. Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v njej predložena navedena izjava, in sicer z dne 9. 10. 2009. Vendar vlagatelj zatrjuje, da je sporna izjava 4 v ponudbi izbranega ponudnika predložena le formalno, njena vsebina pa ne ustreza dejanskemu stanju, saj naj bi izbrani ponudnik imel dolgove do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Vlagatelj torej navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja, ki ga je bilo treba dokazati z izjavo 4, in da bi to moral naročnik ugotoviti v postopku oddaje javnega naročila. Iz zahtevka za revizijo izhaja, da vlagatelj po vsebini navaja, da znesek zapadlih in neplačanih terjatev podizvajalcem (vlagatelju oziroma vlagateljevim hčerinskim družbam) iz predhodnih postopkov javnega naročanja na dan 9. 10. 2009 znaša 1.640.521,10 eurov. Iz tega izhaja, da vlagatelj navaja, da so obveznosti v višini 1.640.521,10 eurov zapadle najkasneje 9. 10. 2009.

Glede na točko III.2.2 objave obvestila o javnem naročilu in alineo h podtočke 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 4) bi naročnik moral zaključiti, da pogoj ni izpolnjen že v primeru, da bi se izkazalo, da ima izbrani ponudnik kakršenkoli znesek neplačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Zato Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da bi bilo v konkretnem primeru zadosti, če bi se ugotovilo, da že samo del obveznosti od skupnega zneska, ki ga navaja vlagatelj (tj. 1.640.521,10 eurov), predstavlja neporavnane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Iz zahtevka za revizijo je mogoče razbrati, da del zneska 1.640.521,10 eurov predstavljajo tudi še neporavnane zapadle obveznosti za dela v zvezi s "sanacijo, zaščito plazov Malečnik". Iz predloženih prilog k zahtevku za revizijo je razvidno, da se navedena dela očitno nanašajo na dela po pogodbi "Izvedba sanacije in zaščite pred plazovi ob plinovodu M1 (Podporna konstrukcija Malečnik 1 in Malečnik 2)" št. P-00019/09 (št. pogodbe, ki jo je dodelil izbrani ponudnik) in 08/09-I (št. pogodbe, ki jo je dodelila vlagateljeva hčerinska družba), ki sta jo zaradi izvedbe posameznih del po predračunu, ki ga je vlagateljeva hčerinska družba dala izbranemu ponudniku (3. in 4. člen), sklenila izbrani ponudnik (kot naročnik del) in vlagateljeva hčerinska družba (kot izvajalec teh del). Iz dopisa z dne 6. 5. 2010, ki ga je izbrani ponudnik posredoval Državni revizijski komisiji, je razvidno (1. točka), da izbranemu ponudniku ni sporno, da je bil v določenem pogodbenem razmerju. Izbrani ponudnik sicer navaja, da je bil v pogodbenem razmerju z vlagateljem, vendar je iz te pogodbe razvidno, da je bil v pogodbenem razmerju z vlagateljevo hčerinsko družbo.

V pogodbi "Izvedba sanacije in zaščite pred plazovi ob plinovodu M1 (Podporna konstrukcija Malečnik 1 in Malečnik 2)" (1. člen, uvodne ugotovitve) je navedeno, da je izbrani ponudnik v postopku oddaje naročila naročnika Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana oddal ponudbo s še enim gospodarskim subjektom in da sta s tem gospodarskim subjektom kot skupna ponudnika pridobila naročilo, zato sta z naročnikom Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana sklenila gradbeno ("osnovno") pogodbo. Ker je Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana naročnik (gl. 3. člen Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev; Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.), vlagateljeva hčerinska družba pa je sklenila pogodbo za izvajanje posameznih del z izbranim ponudnikom, ne pa z naročnikom Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana, je mogoče zaključiti, da so obveznosti pri izvajanju pogodbe "Izvedba sanacije in zaščite pred plazovi ob plinovodu M1 (Podporna konstrukcija Malečnik 1 in Malečnik 2)", sklenjene med izbranim ponudnikom in vlagateljevo hčerinsko družbo, obveznosti iz razmerja podizvajalstva, kot ga določa izjava 4.

Iz dopisa z dne 6. 5. 2010, ki ga je izbrani ponudnik posredoval Državni revizijski komisiji, izhaja, da izbrani ponudnik pritrjuje temu, da se je pogodba "Izvedba sanacije in zaščite pred plazovi ob plinovodu M1 (Podporna konstrukcija Malečnik 1 in Malečnik 2)" izvajala.

Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil tudi potrjeni situaciji št. 662800-116/2009 vd/bm z dne 10. 6. 2009 (s katero je izbrani ponudnik potrdil začasno situacijo št. 072/2009 z dne 29. 5. 2009, ki jo je izdala vlagateljeva hčerinska družba) in št. 662800-141/2009 vd/bm z dne 8. 7. 2009 (s katero je izbrani ponudnik potrdil začasno situacijo št. 086/2009 z dne 30. 6. 2009, ki jo je izdala vlagateljeva hčerinska družba in h kateri je bil predložen predračun del). Glede na to, da je izbrani ponudnik potrdil ti začasni situaciji, v dopisu z dne 6. 5. 2010 pa je s svojimi navedbami pritrdil temu, da se je pogodba "Izvedba sanacije in zaščite pred plazovi ob plinovodu M1 (Podporna konstrukcija Malečnik 1 in Malečnik 2)" izvajala, je treba zaključiti, da je vlagateljeva hčerinska družba dela tudi dejansko opravljala in da je zaradi tega do izbranega ponudnika lahko vzpostavila terjatev iz opravljenih del. Iz potrjene situacije št. 662800-116/2009 vd/bm z dne 10. 6. 2009 (s katero je izbrani ponudnik potrdil začasno situacijo št. 072/2009 z dne 29. 5. 2009, ki jo je izdala vlagateljeva hčerinska družba) je razvidno, da je za znesek, ki izhaja iz situacije, kot datum valute določen 8. 8. 2009, iz potrjene situacije št. 662800-141/2009 vd/bm z dne 8. 7. 2009 (s katero je izbrani ponudnik potrdil začasno situacijo št. 086/2009 z dne 30. 6. 2009, ki jo je izdala vlagateljeva hčerinska družba) pa je razvidno, da je za znesek, ki izhaja iz situacije, kot datum valute določen 8. 9. 2009. Oba datuma valute po potrjenih situacijah sta torej nastopila pred rokom za predložitev ponudb.

Vlagatelj je predložil dokumentacijo, iz katere izhaja, da je vlagateljeva hčerinska družba knjižila terjatvi v višini iz potrjenih začasnih situacij št. 072/2009 in 086/2009 in da je 29. 10. 2009 prejela plačilo dela teh terjatev. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil dokazili "stanje sredstev računa" in "razčlenitev prometa sredstev v dobro računa", obe z dne 29. 10. 2009, iz katerih izhaja, da je na 29. 10. 2009 vlagateljeva hčerinska družba prejela posamezna nakazila, pri čemer je izbrani ponudnik za "razne obrtniške storitve" nakazal zneska tudi iz naslova potrjenih začasnih situacij št. 072/2009 (na dokazilu "razčlenitev prometa sredstev v dobro računa" z dne 29. 10. 2009 je navedena kot sklic številka 00027-2009, ki pa je k njej pripisana številka 72, kar kaže na to, da je pri zapisu sklica šlo za zamenjan vrstni red številk) in 086/2009. Da je izbrani ponudnik 29. 10. 2009 nakazal denar vlagateljevi hčerinski družbi iz naslova potrjenih začasnih situacij št. 072/2009 in 086/2009, izhaja tudi iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji posredoval sam izbrani ponudnik, in sicer k dopisu z dne 6. 5. 2010, saj mu je predložil izpis nalogov za račun z dne 29. 10. 2009, iz katerega izhaja, da je na dan 29. 10. 2009 nakazal vlagateljevi hčerinski družbi denar za "razne obrtniške storitve" po dokumentih št. "086-2009" in "027-2009" (glede na predhodno navedeno gre za očitno napačno številko v sklicu, saj bi morala biti navedena "072-2009"). Da gre pri zapisu številke sklica "027-2009" dejansko za namen nakazila za terjatev, ki izhaja iz dokumenta s številko 072-2009, je razvidno tudi iz tega, da je vlagateljeva hčerinska družba nakazilo evidentirala oziroma obravnavala kot plačilo za terjatev po dokumentu št. 072-2009.

Po oceni Državne revizijske komisije je vlagatelj uspel izkazati obstoj vsaj enega razmerja med izbranim ponudnikom in vlagateljevo hčerinsko družbo v smislu podizvajanja, kot ga določa izjava 4, in sicer, da izvira iz predhodnih postopkov javnega naročanja. Državna revizijska komisija tudi ocenjuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da sta zneska iz začasnih situacij št. 072/2009 in 086/2009 zapadla v plačilo še pred datumom, ki je bil določen za predložitev ponudb in na katerega je izbrani ponudnik podal sporno izjavo 4. Po oceni Državne revizijske komisije se je v postopku revizije izkazalo, da je vlagateljeva hčerinska družba prejela plačila od izbranega ponudnika za dela zneska po teh dveh začasnih situacijah po 9. 10. 2009, in sicer 29. 10. 2009. Na podlagi do sedaj ugotovljenih dejstev se Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni spuščala v nadaljnjo preveritev dokazil, ki jih je predložil vlagatelj k zahtevku za revizijo, saj to na sprejeto odločitev ne bi več vplivalo. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je v takih dejanskih okoliščinah naročnikova odločitev, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, preuranjena in zato v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 2, kot izhaja iz "Sklepa o oddaji javnega naročila" št. 402-25/09-RPP/IP-295 z dne 25. 2. 2010. S tem dejanjem se postopek oddaje javnega naročila vrne pri naročniku v fazo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila in naročnik mora storiti predpisana ravnanja pred sprejemom nove odločitve, s katero zaključi postopek oddaje javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in tarifno številko 6007 po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov in stroške za nagrado za postopek revizije v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila "administrativnih stroškov", saj ta postavka ni po vsebini specificirana skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki) in niti petim odstavkom 22. člena ZRPJN. Stroške, ki jih je vlagatelj priglasil v vlogi z dne 4. 6. 2010, je Državna revizijska komisija upoštevala pri odmeri nagrade za postopek revizije, izdatkov pa vlagatelj ni priglasil. Ker je vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), specificirani stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 15. 6. 2010

Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- odvetnik mag. Franci Kodela, Trpinčeva ulica 86, 1000 Ljubljana,
- SCT, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.