018-118/2010 Občina Starše

Številka: 018-118/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.) v senatu predsednice Sonje Drozdek šinko in članic Miriam Ravnikar šurk ter mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba pripravljalne faze projekta Namakalni sistem Zlatoličje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika INSTITUT ZA EKOLOšKI INŽENIRING, d.o.o., Ljubljanska ulica 9, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA STARšE, Starše 93, Starše (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 7. 6. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 6. 4. 2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je na portalu javnih naročil, dne 19. 3. 2010, pod št. objave JN2222/2010, objavil obvestilo o javnem naročilu "Izvedba pripravljalne faze projekta Namakalni sistem Zlatoličje".

Vlagatelj je, še pred potekom roka za predložitev ponudbe, z vlogo, z dne 6. 4. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila oziroma popravek razpisne dokumentacije glede zahtevanih referenc in merila.

Vlagatelj je kot kršitev zatrjeval neskladnost razpisne dokumentacije, spremembo razpisne dokumentacije in odgovora naročnika na vprašanje ponudnika glede zahtevanih referenc. Navajal je, da je naročnik dne 30. 3. 2010 objavil spremembo razpisne dokumentacije glede vrste in obsega del, medtem ko za priznavanje usposobljenosti ponudnika ni zahteval spremenjene reference, ki so po mnenju vlagatelja skupek aktivnosti oziroma dokumentacij. Vlagatelj je zato naročniku postavil vprašanje oziroma ga opozoril, da kot referenca ne more biti uporabljena Izdelava pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme, saj ta ni enoznačno definirana ne na splošno ne v konkretnem razpisu. V vprašanju naročniku je vlagatelj navajal, da naročnik kot referenco priznava le posel Izdelava pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme z identično enako vsebino, kot je našteta v poglavju Vrsta in obseg del. Po mnenju vlagatelja vrsta posla Izdelava pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme ni definirana ne v Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) ne v Pravilniku o projektni dokumentaciji (pravilnik) in ni identično enaka pri slehernem razpisu. Zato referenca kot taka ne more biti predmet ocenjevanja, torej ne more biti osnova za priznanje referenc ponudnika. Vlagatelj je predlagal naročniku, da kot referenco prizna tiste alineje iz poglavja Vrste in obsega del, ki so po ZGO-1 in pravilniku priznane kot projekti, torej ali IDP ali PGD ali PZI projekt. Glede na vrsto razpisa je priporočljivo definirati referenco kot izdelan PGD projekt s področja tlačnih sistemov, pri katerih je medij voda. Temu bi ustrezali projekti vodovoda, kanalizacije in namakalnih sistemov. Prav tako je smiselna zahteva po referenci glede izdelave Poročil o vplivih na okolje. Naročnik je odgovoril, da Izdelava pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme vedno v vseh primerih vsebuje istovrstno dokumentacijo, ki je v skladu z ZGO-1 in Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Tako je razumljivo, da naročnik zahteva reference, ki dokazujejo usposobljenost ponudnika za tovrstno ponudbo.

Vlagatelj je dalje zatrjeval, da je naročnik napačno uporabil merilo reference. Naročnik je v razpisni dokumentaciji objavil način točkovanja referenc, pri katerem dodatno točkuje nedefinirane oblike sodelovanja in drugega sodelovanja pri skupku aktivnosti in dokumentacij Izdelava pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme, čemur vlagatelj zaradi nejasnosti nasprotuje. Vlagatelj je zato naročniku postavil vprašanje, vendar naročnik ni v ničemer dodatno pojasnil navedenih nejasnosti in pomanjkljivosti.

Vlagatelj je zatrjeval tudi napačno uporabo merila cena, za katerega je naročnik postavil formulo, navzgor omejeno na 60 točk, za merilo reference pa je maksimalno število točk 40. Ker po merilu cene ni niti teoretično mogoče poljubne ponudbe ovrednotiti z nič točkami, vlagatelj trdi, da naročnik ni upošteval ZJN-2 glede minimalnega deleža merila cena najmanj 60 %. Vlagatelj je tudi glede slednjega postavil naročniku vprašanje, naročnik pa je odgovoril, da bo cenovno najugodnejša ponudba po formuli iz razpisne dokumentacije pridobila po merilu cena največ 60 točk, ponudbe z višjo ceno pa ustrezno manj, vendar bo tudi pri teh ponudbah upoštevan zakonski pogoj, da cena pri izračunu najugodnejše ponudbe sodeluje s 60 % deležem.

Naročnik je s sklepom, izdanim dne 19. 5. 2010, pod št. 43010-1/2010-D16, zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil.
V zvezi z zatrjevano kršitvijo glede zahtevanih referenc je naročnik pojasnil, da je v objavi spremembe razpisne dokumentacije dne 30. 3. 2010 le zmanjšal obseg del, ker je ocenil, da v tej fazi določenih del ne potrebuje. Opise referenc naročnik v spremembi razpisne dokumentacije ni spreminjal. Kot pogoj za sodelovanje je bil zahtevan le en istovrstni posel v vrednosti vsaj 60.000,00 EUR. Za izračun točk za ekonomsko najugodnejšo ponudbo pa je naročnik zahteval Izdelavo pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme (za maksimalno število točk so zadostovale tri reference) in Reference s področja drugega sodelovanja pri izdelavi pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme: 1. pripravo študij ali raziskovalnih nalog, 2. vodenje, svetovanje in druge oblike sodelovanja pri izdelavi pripravljalne faze investicije in 3. sodelovanje pri izdelavi pripravljalne faze investicije (za dodelitev maksimalnih točk je zadostovala že ena referenca). Naročnik je v razpisni dokumentaciji in v spremembi razpisne dokumentacije jasno navedel, kaj razume pod pripravljalno fazo investicije, kar je tudi navedel v odgovoru vlagatelju, s katerim je pojasnil vse dvome v zvezi z razpisno dokumentacijo. V tehničnem delu so bile jasno navedene vse vrste in obseg del, ki so bila oblikovana na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila in so vezana na objektivne potrebe in zahteve naročnika ter ne omejujejo konkurence med ponudniki.

Naročnik dalje zavrača revizijski očitek vlagatelja, da naj bi napačno uporabil merilo reference. V razpisni dokumentaciji je natančno navedeno, katere aktivnosti kot izkušnje bodo upoštevane, z razčlenitvijo referenc pa je omogočena dodelitev točk tudi ponudnikom, ki so v podobnih nalogah sodelovali večinoma kot podizvajalci oziroma partnerji, saj je za sodelovanje oziroma pravilno ponudbo zadostovala že ena referenca za istovrsten posel. Skupaj je za reference možno dobiti največ 70 točk, končno število za izkazane reference pa se izračuna po formuli: št. točk ocenjevane ponudbe = (št. točk usposobljenosti ponudnika/70) x 40, torej je največje število možnih točk za reference 40. Način točkovanja je jasno obrazložen v razpisni dokumentaciji ter v odgovoru na vprašanje vlagatelja.

V zvezi z očitano kršitvijo napačne uporabe merila cene je naročnik pojasnil, da je merilo cena ponderiral z največ 60 točkami, izračun pa je naveden v razpisni dokumentaciji. Trditev vlagatelja, da pri merilu cena ni mogoče doseči nič točk, ni merodajna in tudi ne resnična. Formula za določitev najugodnejše ponudbe zagotavlja vplivnost cene pri izračunu točk ekonomsko najugodnejše ponudbe s 60 %, merilo reference pa s 40 %.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 24. 5. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je vlagatelj navajal dodatna stališča, povezana z odločitvijo naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 18. 5. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej presodila utemeljenost revizijskih očitkov v zvezi z vsebino referenc kot tehničnega pogoja.

Naročnik je izkazovanje tehnične sposobnosti ponudnikov zahteval v točki 3.1.4. (Reference) Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), ki se je glasila:

"Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, je v zadnjih treh letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 60.000,00 EUR vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi."

Vlagatelj je zatrjeval, da naj bi naročnik z objavo spremembe razpisne dokumentacije dne 30. 3. 2010 spremenil obseg in vrsto del za predmetno javno naročilo, ni pa spremenil reference, ki naj bi predstavljala skupek aktivnosti oziroma dokumentacij, ki pa ni enolično določen in ne more biti predmet za priznavanje usposobljenosti ponudnikov.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v prvotno obvestilo o javnem naročilu, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 19. 3. 2010, pod št. objave JN2222/2010, ugotovila, da je naročnik predmet naročila v točki II.1.3) opisal z naslednjimi vrstami in obsegom del:

"- Izdelava idejne zasnove namakanja
- Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
- Pridobitev Pravilnika o uvedbi namakanja
- Poročilo o vplivih na okolje
- Pridobitev soglasij in dovoljenj
- Okoljsko soglasje
- Dovoljenje za rabo vode
- Gradbeno dovoljenje
- Elaborat o ekonomski upravičenosti naložbe, BDV, DIIP, IP
- Terminski in finančni plan izvedbe
- študija trženja in organiziranosti pridelovalcev
- Projekt skladiščenja
- Vloga za nepovratna sredstva."

Naročnik je slednji opis spremenil (zmanjšal) s spremembo, katero je objavil na portalu javnih naročil, dne 30. 3. 2010, pod št. objave JN2497/2010, tako da se je opis vrste in obseg del po novem glasil:

"- Izdelava idejne zasnove namakanja
- Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
- Pridobitev Pravilnika o uvedbi namakanja
- Poročilo o vplivih na okolje
- Pridobitev soglasij in dovoljenj
- Okoljsko soglasje
- Dovoljenje za rabo vode
- Gradbeno dovoljenje."

Iz slednjega izhaja dejstvo, da je naročnik sicer res spremenil vrsto in obseg del za predmet obravnavanega javnega naročila, vendar pa Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju v tem, da bi naročnik zato moral spremeniti tudi vsebino postavljenega tehničnega pogoja v točki 3.1.4 navodil. Slednji pogoj se je namreč glasil na "istovrstnost" del in ne konkretno na opis vrste in obsega del, kot ga je naročnik opisal za predmetno javno naročilo. Zato je povsem logično, da bo naročnik pri presoji izpolnjevanja ustreznosti referenc upošteval kriterij istovrstnosti glede na spremenjeni opis vrste in obsega del.


Pri tem ni jasno vlagateljevo zatrjevanje, da kot referenca ne more biti uporabljena Izdelava pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme, ker slednja ni enoznačno definirana ne na splošno ne v tem konkretnem razpisu. Naročnikova zahteva se namreč ni glasila na izkazovanje referenčnega dela, ki je identična Izdelavi pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme iz obravnavanega javnega naročila, ampak se je glasila na "istovrstna dela". Naročnik bo torej pri presoji izkazovanja usposobljenosti ponudnikov preveril, ali bodo ponudniki izkazali referenčna dela (storitve), ki so istovrstna (in ne identična) predmetu obravnavanega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrnila.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo izpodbijal tudi vsebino merila ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Merilo za izbor ponudbe je naročnik določil v točki 3.3. (Merilo za izbor ponudbe) navodil, in sicer se je glasila:

"Merilo za izbor najugodnejše ponudbe je ekonomsko najugodnejša ponudba. Pri določitvi ekonomsko najugodnejše ponudbe se upoštevajo samo popolne ponudbe. Merila za izbor najugodnejše ponudbe so:
1. cena
2. reference ponudnika pri izvedbi pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme.

3.3.1 Cena
V okviru tega merila bo ponudba z najnižjo ceno izvedbe prejela 60 točk, ostali ponudniki pa bodo prejeli sorazmerno manjše število točk.
Način ocenjevanja je razviden iz spodaj navedene formule:

št. točk ocenjevane ponudbe = (najnižja skupna ponudbena cena/ cena ocenjevane ponudbe) x 60

3.3.2 Reference ponudnika pri izvedbi pripravljalne faze investicije za namakalni sistem

Način ocenjevanja je razviden iz spodaj navedene formule:

št. točk ocenjevane ponudbe = (št. točk usposobljenosti ponudnika/70) x 40

Točkovanje usposobljenosti ponudnika - max 70 točk.

Za usposobljenost se upoštevajo:
I. Izdelava pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme:
a) 1 referenca: 10 točk oziroma
b) 2 referenci: 20 točk oziroma
c) 3 ali več referenc: 30 točk
II. Reference s področja drugega sodelovanja pri izdelavi pripravljalne faze investicije za
namakalne sisteme:
- priprava študij ali raziskovalnih nalog: + 10 točk
- vodenje, svetovanje in druge oblike sodelovanja pri izdelavi pripravljalne faze investicije: + 20 točk
- sodelovanje pri izdelavi pripravljalne faze investicije: + 10 točk."

Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik dodatno točkoval nedefinirane oblike sodelovanja in drugega sodelovanja pri skupku aktivnosti in dokumentacij Izdelava pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme, kar naj bi bilo nejasno.

Državna revizijska komisija je slednje trditve vlagatelja kot neutemeljene zavrnila, saj je ocenila, da je naročnik v okviru II. točke Reference s področja drugega sodelovanja pri izdelavi pripravljalne faze investicije v namakalne sisteme, dovolj jasno opisal (definiral), katere so te oblike drugega sodelovanja, in sicer: priprava študij ali raziskovalnih nalog: + 10 točk, vodenje, svetovanje in druge oblike sodelovanja pri izdelavi pripravljalne faze investicije: + 20 točk, sodelovanje pri izdelavi pripravljalne faze investicije: + 10 točk. Iz slednjega torej izhaja, da bo naročnik pri ocenjevanju ponudb upošteval poleg referenc za Izdelavo pripravljalne faze investicije za namakalne sisteme (ki so definirane pod I. točko) tudi reference, pri katerih je ponudnik na drugačen način sodeloval pri izdelavi pripravljalne faze investicije za namakalne sisteme (ki so definirane pod II. točko). Pri tem naročnik pod drugo in tretjo alinejo loči dve obliki takšnih drugačnih sodelovanj; tako gre v drugi alineji za vodenje, svetovanje in druge oblike sodelovanja pri izdelavi pripravljalne faze investicije za namakalne sisteme (za kar ponudnik prejme 20 točk), v tretji alineji pa za (kakršnokoli) sodelovanje pripravljalne faze investicije za namakalne sisteme (za kar ponudnik prejme 10 točk).

V zvezi z revizijskimi očitki, ki se nanašajo na razmerje med merilom cena in merilom referenca, za katero je vlagatelj zatrjeval, da je v nasprotju z ZJN-2, je Državna revizijska komisija ugotovila, da so neutemeljeni.

Skladno s 7. odstavkom 48. člena ZJN-2 merilo cena v primeru, kolikor naročnik odda naročilo na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, ne sme biti manj kot 60 % vseh meril.

Kot izhaja iz načina točkovanja ponudb v razpisni dokumentaciji, je naročnik določil, da bo v okviru merila cena ponudba z najnižjo ceno ocenjena s 60 točkami, ostali ponudniki pa bodo prejeli sorazmerno manj, po formuli: št. točk ocenjevane ponudbe = (najnižja skupna ponudbena cena/ cena ocenjevane ponudbe) x 60. Za merilo reference je naročnik določil, da lahko ponudba prejme maksimalno 40 točk po formuli: št. točk ocenjevane ponudbe = (št. točk usposobljenosti ponudnika/70) x 40, pri čemer lahko točkovanje usposobljenosti ponudnika prejme največ 70 točk. Iz navedenega izhaja, da je naročnik sledil zakonskemu minimumu, da merilo cena dosega najmanj 60 % vseh meril. Dejstvo, ki ga navaja vlagatelj, da po merilu cena ni mogoče poljubne ponudbe ovrednotiti z nič točkami, ne pomeni, da zaradi tega merilo cena ne dosega najmanj 60 % vseh meril. Naročnik mora slednje razmerje upoštevati pri določitvi merila, tako da določi, v kakšnem deležu bo vplivalo posamezno merilo pri ocenjevanju ponudb. Ne more pa takšno enako razmerje (60 % : 40 %) dosegati končno oceno vsake posamezne ponudbe na način, da bi pri vsaki ponudbi cena dosegla 60 %, reference pa 40 %, saj bi v takšnem primeru vse ponudbe bile medsebojno enake. Državna revizijska komisija je zato s tem povezane revizijske očitke kot neutemeljene zavrnila.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da vlagatelj ni uspel izkazati, da bi naročnik s postavitvijo tehničnega pogoja (reference) in merila ekonomsko najugodnejše ponudbe ravnal v nasprotju s pravili ZJN-2. Zato je bilo potrebno na podlagi druge alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrniti.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo." V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN in ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 2.500,00 EUR odločila, da mora vlagatelj vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2.500,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 7. 6. 2010


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- OBČINA STARšE, Starše 93, Starše
- INSTITUT ZA EKOLOšKI INŽENIRING, d.o.o., Ljubljanska ulica 9, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana