Na vsebino
EN

018-068/2010 Elektro-Slovenija, d.o.o.

Številka: 018-068/2010-6
Datum sprejema: 7. 5. 2010

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter Miriam Ravnikar šurk in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava in implementacija novega republiškega centra vodenja EES" in na podlagi zahtevka za revizijo in predloga za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, ki sta ju skupaj vložila vlagatelja SNC-Lavalin ECS Inc., Pitfield Blvd. 2425, Saint Laurent, Quebec, H4S 1W8, Kanada in GDB, d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.5.2010

odločila:

Vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN se ugodi tako, da vlagateljev revizijski zahtevek z dne 12.4.2010 zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "Nabava in implementacija novega republiškega centra vodenja EES" do pravnomočne odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku.

Naročnik mora o zadržanju nadaljnjih aktivnosti obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.1.2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Nabava in implementacija novega republiškega centra vodenja EES", in sicer po postopku s pogajanji po predhodni objavi.

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, pod objavo št. JN 618/2010 z dne 25.1.2010, ter v Uradnem listu EU, pod objavo št. 2010/S 18-025415 z dne 27.1.2010.

Dne 12.4.2010, pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo v katerem predlaga razveljavitev javnega razpisa z vključeno spremembo razpisne dokumentacije, objavljeno dne 2.4.2010.

Istega dne je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (Državna revizijska komisija je vlagateljev predlog prejela dne 13.4.2010). V predlogu vlagatelj navaja, da rok za oddajo ponudb poteče dne 23.4.2010, ponudniki pa morajo v svoji ponudbi priložiti številna dokazila o izpolnjevanju pogojev, med drugim tudi bančno garancijo za resnost prijave v višini 500.000,00 EUR z veljavnostjo enega leta. Izdelava prijave, pridobitev vseh potrdil o izpolnjevanju razpisnih pogojev, predvsem pa tudi pridobitev bančne garancije je povezana s precejšnjim delom in tudi stroški. Če vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ne bo ugodeno, so navedeni stroški prijave na predmetni razpis za vlagatelja nepotrebni, saj ocenjuje, da na takšnem razpisu ne more uspeti. Če pa bo njegovemu revizijskemu zahtevku ugodeno, bo naročnik predmetni javni razpis razveljavil, zato bodo nepotrebne stroške in trud do tedaj imeli vsi ostali ponudniki, ki želijo v tem postopku oddati prijave. Naročnik je s pripravami prvega razpisa za center vodenja EES začel že v letu 2007, 10.9.2008 je bilo odpiranje ponudb in 17.2.2009 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila. Omenjeni postopek je bil razveljavljen in naročnik je z novim postopkom začel skoraj leto dni kasneje. Prav iz omenjenega trajanja postopkov izhaja, da tudi zadržanje aktivnosti naročnika za čas vsaj dva meseca od odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o vlagateljevem revizijskem zahtevku ne more povzročiti škodljivih posledic. Če bo vlagateljevemu zahtevku ugodeno, bodo ostali prijavitelji od naročnika lahko zahtevali povračilo stroškov, ki jih bodo imeli s pripravo prijave. To bi lahko povzročilo nesorazmerno visoke stroške, ki bodo kriti iz javnih sredstev. Vlagatelj zato meni, da obstaja javni interes za predlagano zadržanje postopka in predlaga, da Državna revizijska komisija v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in sicer za čas vsaj dva meseca od odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 14.4.2010 naročnika pozvala k odstopu dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je zahtevano dokumentacijo Državni revizijski komisiji posredoval dne 19.4.2010. V podani vlogi je opozoril, da vlagatelj revizijskemu zahtevku z dne 12.4.2010 ni priložil potrdila o plačilu takse za revizijski postopek, zaradi česar ta še ni popoln. Z isto vlogo je naročnik podal tudi mnenje o vlagateljevem predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN. S tem v zvezi je izrazil mnenje, da je vlagateljev predlog zaradi nepopolnosti revizijskega zahtevka preuranjen in bi ga bilo zato potrebno zavreči. Poleg tega je opozoril, da je rok za oddajo prijav v predmetnem postopku prestavil, in sicer na 4.6.2010. Glede na datum vložitve revizijskega zahtevka in roke iz ZRPJN bi moralo biti o tem odločeno najkasneje do konca maja 2010, zato je sklep Državne revizijske komisije, kot ga predlaga vlagatelj, nepotreben. Naročnik dalje izpostavlja, da je zadržanje aktivnosti do sklenitve pogodbe v primeru revizije izjema od pravila, ki jo je potrebno uporabljati le v redkih nujnih primerih ter zakon razlagati restriktivno. Naročnik je sicer mnenja, da vlagatelj v času vložitve predloga še ni vedel za prestavitev roka za oddajo prijav, sicer zadržanja ne bi predlagal. Pri tem pa naročnik izpostavlja, da vlagatelj zahteva zadržanje ne le do odločitve o revizijskem zahtevku temveč še vsaj dva meseca po njenem sprejemu. Naročnik se s tem ne more strinjati, je pa tudi mnenja, da Državna revizijska komisija nima takšnih pooblastil. Vlagateljev predlog je po naročnikovem mnenju posledično tudi nesklepčen. Končno naročnik meni, da tudi vlagateljevi razlogi niso utemeljeni. Vlagatelj namreč ni v zadostni meri pojasnil razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je morebitne kandidate obvestil o vloženem zahtevku za revizijo, zato se zavedajo možnosti razveljavitve razpisa enako kot vlagatelj, po sprejeti odločitvi pa bodo imeli vsi še dovolj časa pridobiti dokumente, za katere zaradi tveganja nepotrebnih stroškov morebiti niso še upali založiti sredstev. Na podlagi navedenega naročnik Državni revizijski komisiji predlaga, da vlagateljev predlog zavrže oziroma zavrne.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 22.4.2010 naročnika pozvala, da ji posreduje pojasnilo o postopku dopolnitve vlagateljevega revizijskega zahtevka in s tem povezano dokumentacijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji v dopisu, prejetem dne 30.4.2010, pojasnil, da je vlagatelj pravočasno plačal takso in mu dne 20.4.2010 posredoval ustrezno potrdilo o tem.


Po pregledu predložene dokumentacije in proučitvi predloga vlagatelja in mnenja naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN dalje določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe; naročnik pa sme skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Osnovno pravilo ZRPJN je torej, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega naročila oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji naročila. Možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje naročila (torej aktivnosti pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila) po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN je pridržana le za izjemne, v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene primere. Z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pa je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitne nezakonite odločitve naročnika o oddaji posla, ki je predmet naročila, izbranemu ponudniku.

Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu vlagatelja upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Pri odločanju o tem, ali naj vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je potrebno v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo odločitev o zadržanju. Pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za zadržanje postopka močnejši od razlogov za nezadržanje.

Podlago za presojo Državne revizijske komisije o obstoju okoliščin, navedenih v prejšnjem odstavku, predstavljajo zgolj argumenti (dejstva) in dokazi, ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja/predloži vlagatelj, in morebitni argumenti (dejstva) in dokazi, ki jih v odgovor na predlog vlagatelja navaja/predloži naročnik. Zgolj na podlagi slednjih Državna revizijska komisija opravi presojo, kot jo predvideva četrti odstavek 11. člena ZRPJN.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za zadržanje ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb) in zato pri odločitvi o predlogu ne upošteva stališč vlagatelja in naročnika do očitanih kršitev iz zahtevka za revizijo. Odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za zadržanje v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da v svojem predlogu vlagatelj izkazuje možnost nastanka škode v zvezi z nadaljnjim vodenjem predmetnega postopka oddaje javnega naročila. To vlagatelj izkazuje v obliki dela in stroškov izdelave prijave, pridobitve vseh potrdil o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter pridobitve bančne garancije za resnost ponudbe. Kot izpostavlja vlagatelj, bodo vsi navedeni stroški v primeru zavrnitve njegovega revizijskega zahtevka zanj nepotrebni (ker naj v postopku oddaje javnega naročila v tem primeru ne bi mogel sodelovati), v primeru ugoditve revizijskemu zahtevku in razveljavitve dela ali celotnega postopka oddaje javnega naročila pa bi nepotrebne stroške s pripravo ponudbe utegnili poleg vlagatelja imeti tudi ostali ponudniki v postopku oddaje javnega naročila. Po drugi strani Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v svojem mnenju o predlogu vlagatelja ni navedel nobenih škodljivih posledic, ki bi jih utegnilo povzročiti zadržanje njegovih aktivnosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. S tem v zvezi Državna revizijska pritrjuje argumentu vlagatelja, ki izpostavlja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja že več let, zaradi česar nastanka škodljivih posledic zaradi zadržanja aktivnosti naročnika v postopku do dokončne odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku realno ni pričakovati. Ravno tako pa je potrebno ugotoviti, da je že naročnik sam očitno ocenil, da izvedba postopka v prvotno določenih rokih ni nujna, saj je rok za oddajo prijav ob prejemu vlagateljevega zahtevka za revizijo podaljšal za skoraj dva meseca, s čemer je nadaljnjo izvedbo tega postopka (vsaj za omenjeno obdobje) dejansko zadržal že sam.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Državna revizijska komisija ocenila, da so v konkretnem primeru škodljive posledice zadržanja aktivnosti v postopku manjše od koristi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, zadržanje postopka oddaje javnega naročila pa ravno tako ne ogroža v bistveni meri javnega interesa za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je v svojem predlogu predlagal zadržanje naročnikovih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila "za čas vsaj dva meseca od odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevi vlagateljev za revizijo".
Kot pravilno izpostavlja naročnik, je zadržanje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila na podlagi sklepa iz četrtega odstavka 11. člena ZRPJN vezano na revizijski zahtevek, ki je podlaga za vložitev predloga za zadržanje aktivnosti. Zadržanje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila se posledično lahko določi največ do pravnomočne odločitve o tem revizijskem zahtevku.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN, odločila, da se vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN ugodi tako, da vlagateljev revizijski zahtevek z dne 12.4.2010 zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "Nabava in implementacija novega republiškega centra vodenja EES" do pravnomočne odločitve o vlagateljevem revizijskem zahtevku.

Naročnik mora o zadržanju nadaljnjih aktivnosti obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 7.5.2010



Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana,
- SNC-Lavalin ECS Inc., Pitfield Blvd. 2425, Saint Laurent, Quebec, H4S 1W8, Kanada,
- GDB, d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.

Natisni stran