018-086/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-086/2010-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 s spr.; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala za potrebe državnih organov Republike Slovenije in javne uprave (sklop 1: material za tiskanje) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Pavlin, proizvodnja, trgovina, storitve, d. o. o., Grič 9, Ljubljana, ki ga zastopa Aleš Avbreht, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 31. 5. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje), kot izhaja iz 1. in 2. točka "izreka" "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za dobavo razpisanega blaga (objava 19. 10. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN8583/2009 in 23. 10. 2009 v Uradnem listu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 205-294715) z "Odločitvijo o oddaji naročila" št. 430-128/2009/405 z dne 25. 1. 2010 sodelujoče ponudnike med drugim obvestil, kako je v sklopu 1 (material za tiskanje) javno naročilo po posameznih artiklih oddal vlagatelju in skupnemu ponudniku DZS, založništvo in trgovina, d. d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana, Extra Lux, d. o. o., Središka ulica, Ljubljana in Mladinska knjiga trgovina, d. d., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) ter za katere artikle javnega naročila ni oddal. Naročnik je na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je zoper to odločitev o oddaji javnega naročila vložil izbrani ponudnik, med drugim razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila v delu, ki se nanaša na sklop 1. Naročnik je nato z "Odločitvijo o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010 sodelujoče ponudnike obvestil, da javno naročilo v sklopu 1 v celoti odda izbranemu ponudniku.

Po prejemu dokumenta št. 430-128/2009/441 z dne 5. 3. 2010, s katerim je naročnik kljub odločitvi, da zavrne zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, vlagatelju dal posamezna pojasnila, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 17. 3. 2010 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj izpodbija naročnikovo stališče o neprimernosti ponudbe pri artiklih z zaporednimi številkami 3, 5, 6, 8, 21, 33, 202, 203, 381, 382, 384, 393, 535, 572, 793, 855, 857 in 862 ter zatrjuje, da se je z opisom tehničnih lastnosti artiklov nedvoumno zavezal, da bo ponudil identičen artikel, kot ga je zahteval naročnik. Vlagatelj izpostavlja, da razpisna dokumentacija ni nikjer določala, da morebitno odstopanje slik v barvnem katalogu lahko pomeni neprimernost ponudbe, naročnik pa se upoštevajoč tretji odstavek 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) ne more sklicevati na razpisno dokumentacijo pred njeno spremembo 17. 11. 2009, zato vlagatelj meni, da bi moral naročnik v spornih postavkah zahtevati pojasnila, ne pa izločiti ponudbe. Vlagatelj zaključuje, da je naročnik z opustitvijo pridobivanja pojasnil kršil 9., 10., 78. in 80. člen ZJN-2. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna pri artiklih z zaporedno številko 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215 in 220, ker je izbrani ponudnik ponudil artikle, ki so neskladni z zahtevami, za artikle pod zaporednimi številkami 381, 382, 384 in 393, ki več niso v proizvodnji, pa ni ponudil kompatibilnega materiala. Vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik ni podaljšal veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe in da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ker iz fotografij za artikle z zaporednimi številkami 260, 264, 353, 354, 355, 357, 358, 367, 368, 369, 370, 570 in 785 v ponudbi izbranega ponudnika ni razvidno, katere artikle ponuja.

Naročnik je s sklepom št. 430-128/2009/456 z dne 9. 4. 2010 kljub dvomu v vlagateljevo aktivno legitimacijo zahtevek za revizijo vsebinsko obravnaval in ga zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi stroškovno zahtevo. Naročnik pojasnjuje, da je vlagateljeva ponudba pri artiklih z zaporednimi številkami 3, 5, 6, 8, 21, 33, 202, 203, 381, 382, 384, 393, 535, 572, 793 in 855 neskladna z zahtevami (neprimerni artikli ali napačne slike v katalogu) in dodaja, da tudi v primeru, če bi artikle pod zaporednimi številkami 381, 382 in 384 štel za primerne, bi bila vlagateljeva ponudba kot celota še vedno neprimerna. Naročnik zavrača vlagateljevo tolmačenje razpisne dokumentacije glede sprememb z dne 17. 11. 2009 in pojasnjuje, da mora naročnik za ugotavljanje, ali je ponudnik ponudil zahtevani artikel, ugotoviti s kombinacijo opisa in slike, katalogu pa tudi ni mogoče pripisati le informativne narave. Naročnik navaja, da je vlagatelja tudi pozival na pojasnila in dopolnitve ponudbe, zato zavrača kršitve 9. člena ZJN-2. Naročnik navaja, da se vlagatelj pri uveljavljanju nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika pri artiklih z zaporedno številko 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215 in 220 sklicuje na napačna (stara in ne nova) pojasnila ponudnikom, objavljena na portalu javnih naročil. Za artikle pod zaporednimi številkami 381, 382, 384 in 393 naročnik navaja, da iz vlagateljevih dokazil izhaja, da obstajajo na razpolago zaloge. Naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik podaljšal bančno garancijo, iz slik za artikle pod zaporednimi številkami 260, 264, 353, 354, 355, 357, 358, 367, 368, 369, 370, 570 in 785, pa izhaja, da izbrani ponudnik ponuja artikle, ki jih je naročnik zahteval.

Z obvestilom z dne 16. 4. 2010 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, pri čemer vlagatelj obširno oporeka naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo in tudi predlaga izvedbo dokaza s praktičnim preskusom artikla pod zaporednima številkama 21 in 33.

Z dopisom št. 430-128/2009/464 z dne 22. 4. 2010 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je z dopisom št. 018-86/2010-5 z dne 10. 5. 2010 udeležence obvestila o podaljšanju roka za rešitev zadeve.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ker je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2B), se skladno s prvim odstavkom 58. člena ZJN-2B postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po dosedanjih predpisih, tj. po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2B.

Kot izhaja iz obvestil o javnem naročilu in 3. točke Povabila in navodil ponudnikom (str. 12âˆ"13), naročnik oddaja obravnavano javno naročilo, razdeljeno na štiri sklope, po odprtem postopku. Naročnik je med drugim določil, da bo za vsak sklop sklenil krovni okvirni sporazum in da bo v sklopu 1 na seznam kandidatov uvrstil največ pet subjektov. Enako izhaja iz točke II.1.4 obvestil o javnem naročilu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta v sklopu 1 ponudbo oddala le vlagatelj in izbrani ponudnik, kar pomeni, da bi glede na točko II.1.4 obvestil o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo v primeru popolnosti ponudbe tako vlagatelju kot izbranemu ponudniku omogočilo uvrstitev na seznam kandidatov. Vendar je naročnik po razveljavitvi prvotne odločitve o oddaji javnega naročila z "Odločitvijo o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010 vlagatelju sporočil novo odločitev in pojasnil, da je vlagatelj ponudil nekatere artikle, ki ne ustrezajo specifikacijam za sklop 1, zaradi česar je njegovo ponudbo spoznal za neprimerno. Slednje pa predstavlja oviro za vključitev vlagatelja na seznam kandidatov.

Prvi odstavek 9. člena ZRPJN določa, da mora vlagatelj izkazati kumulativno (tj. skupno) dva elementa aktivne legitimacije, da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo presojati meritorno (vsebinsko): 1. interes za dodelitev naročila in 2. škodo oziroma možnost nastanka škode.

Vlagatelj primarno izpodbija naročnikovo stališče, da je v sklopu 1 predložil neprimerno ponudbo, in zatrjuje, da je ponudil artikle, ki so skladni z naročnikovimi zahtevami. S tem pa je po presoji Državne revizijske komisije tudi razvidno, da vlagatelj izkazuje aktivno legitimacijo, kot jo določa prvi odstavek 9. člena ZRPJN, saj bi v primeru, da bi se izkazalo, da je naročnik neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo, uspel izpodbiti to naročnikovo odločitev. S tem vlagatelj izkazuje vsaj možnost nastanka škode, kar zadošča za ugotovitev, da je podan eden izmed elementov aktivne legitimacije iz prvega odstavka 9. člena ZJN-2. Interes za dodelitev naročila, ki je drugi izmed elementov aktivne legitimacije iz prvega odstavka 9. člena ZJN-2, je vlagatelj izkazal s predložitvijo ponudbe. Zato Državna revizijska komisija zavrača naročnikove dvome o tem, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije.

Skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Neprimernost ponudbe je eden izmed razlogov, zaradi katerega je mogoče obravnavati ponudbo kot nepopolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepopolno ponudbo pa mora naročnik (ob siceršnjem upoštevanju postopka dopolnitve formalno nepopolnih ponudb iz 78. člena ZJN-2) izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Iz objav obvestil o javnem naročilu, in sicer razdelka "Informacije o sklopih", izhaja, da naročnik v sklopu 1 zahteva, da "ponudniki ponudijo tonerje, kartuše, trakove za tiskalnike, fotokopirne stroje in fax naprave. Ponudniki morajo ponuditi artikle navedene sklopu 1 ponudbenega predračuna originalni material za tiskanje (črnila, tonerje, bobne in trakove) v originalni embalaži proizvajalca strojev oz. naprav." (točka 1 Kratek opis), količina oziroma obseg nabav pa sta razvidna iz točke 3 Količina ali obseg, kjer je naročnik zapisal "Razpisna dokumentacija, obrazec ''ponudba/predračun''."

Naročnik je v točki 1 Ocenjena količina in vrsta blaga, ki je vključena v posebno poglavje razpisne dokumentacije, poimenovano Tehnična specifikacija, zapisal, da "vrsta in ocenjena, informativna količina blaga za obdobje 24. mesecev sta razvidni iz tehnične specifikacije in ponudbenega predračuna po posameznih razpisanih sklopih, ki sta sestavni del razpisne dokumentacije".

Naročnik je v točki 2 Opis posameznega sklopa, ki je vključena v posebno poglavje razpisne dokumentacije, poimenovano Tehnična specifikacija, za sklop 1 Material za tiskanje zapisal:

"V tem sklopu ponudniki ponudijo tonerje, kartuše, trakove za tiskalnike, fotokopirne stroje in fax naprave. Ponudniki morajo ponuditi artikle navedene sklopu 1 ponudbenega predračuna originalni material za tiskanje (črnila, tonerje, bobne in trakove) v originalni embalaži proizvajalca strojev oz. naprav.

Originalni material za tiskanje pomeni, da so tonerji, kartuše, bobni in trakovi istega proizvajalca kot tiskalniki in fotokopirni stroji in so namenjeni vzdrževanju le-teh. V primeru, da originalnega materiala za tisk ne bo možno ponuditi, ker ga proizvajalec strojev ali naprav ne proizvaja več, ponudniki za predmetni artikel lahko ponudijo kompatibilni material za tiskanje."

Obrazec predračuna je naročnik določil v posebnem poglavju, navodila za njegovo izpolnitev pa v točki 11.2.2 Povabila in navodil ponudnikom (str. 22 in 23). Naročnik je med drugim ponudnikom naložil dolžnost vpisa cen artiklov in davka v obrazec predračuna, hkrati pa jim je prepovedal spreminjanje vsebine originalnega popisa - specifikacije pod grožnjo izločitve ponudbe kot nepravilne. Izpolnjen in potrjen predračun je nesporno sestavni del ponudbene dokumentacije, kar izhaja iz 4. točke v točki 11.1 Ponudbena dokumentacija (Povabila in navodil ponudnikom, str. 21), v kateri je naročnik (za napovednim stavkom "Ponudbeno dokumentacijo sestavljajo naslednji dokumenti") zapisal "izpolnjen, podpisan obrazec ''ponudba/predračun'' na CD mediju in izpis obrazca ''ponudba/predračun'' iz CD medija za sklope, na katere se ponudnik prijavlja".

Z dokumentom "Sprememba razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila po odprtem postopku z oznako ODPISMAT-28/2009" št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009 je naročnik posegel tudi v navodila za pripravo predračuna v elektronski obliki (tretji odstavek v točki 11.2.2 Povabila in navodil ponudnikom, str. 22 in 23), saj je naročnik objavil nov obrazec "ponudba/predračun" (tabela Excel), v katerega ponudniki niso bili več zavezani vnašati višine davka. Ponudniki so morali vpisati le še ceno za posamezne postavke razpisanih artiklov, podatek o davku ter seštevku cene in davka pa se je opravil samodejno.

Iz točke 11.2.2 Povabila in navodil ponudnikom (str. 22 in 23) je tudi razberljivo, da je specifikacija artiklov, ki jih naročnik nabavlja, razvidna iz obrazca predračuna.

Naročnik je z dokumentom št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009, drugi odstavek X. točke, pojasnil, da "pri sklicevanju na blagovne znamke v obrazcu ''ponudba/predračun'' velja, da ponudnik lahko ponudi navedeno blagovno znamko ali enakovredno". V postopku javnega naročanja je naročnik objavil tudi več odgovorov na vprašanja in dal pojasnila tudi v zvezi z artikli, ki jih nabavlja. Informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, se skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije, kar pomeni, da so te informacije morali gospodarski subjekti upoštevati pri pripravi ponudb.

Državna revizijska komisija glede na predhodno navedene določbe obvestil o javnem naročilu in razpisne dokumentacije ugotavlja, da je naročnik določil artikle, ki jih nabavlja, ponudniki pa so bili zavezani upoštevati popis artiklov, kot izhaja iz obrazca "ponudba/predračun", ter upoštevati objavljena pojasnila in zahteve v zvezi z razpisanimi artikli. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik ponudnike zavezal, da v predračun vpišejo cene po posameznih postavkah artiklov, ki jih nabavlja. Iz obrazca "ponudba/predračun", stolpec "Naziv artikla", še izhaja, da je naročnik za artikle v sklopu 1 že določil tudi konkretne blagovne znamke in oznake artiklov, ki jih morajo ponudniki ponuditi. Določitev konkretnih znamk in oznak artiklov v obrazcu "ponudba/predračun" je očitno posledica dejstva, da naročnik razpolaga s stroji in z napravami (tiskalniki, fotokopirni stroji, telefaksi, računski stroji itd.) konkretnih blagovnih znamk in modelov. Pri pripravi ponudbe so morali ponudniki upoštevati, da naročnik zahteva originalen material za tiskanje. Sledeč pojasnilu iz drugega odstavka X. točke dokumenta št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009 so ponudniki lahko ponudili tudi enakovredne artikle razpisanim artiklom. Razpisna dokumentacija je torej (bila) strukturirana tako, da (je) ponudnike sili(la) k ponudbi točno določenih artiklov, kjer ponudniki (razen v izjemah, ki jih je predvidel že naročnik; vprašanje je sicer, kako bi podatke o enakovrednih artiklih lahko vpisali ali dopisali v obrazec predračuna v elektronski obliki, saj so bili razdelki v stolpcu "Naziv artikla" zaklenjeni) ne morejo (niso mogli) narediti nič drugega, kot da za tak artikel ponudijo (so ponudili) svojo ceno. Zato v takem primeru že vpis cene za take konkretno opredeljene artikle v obrazec "ponudba/predračun", ko ponudnik tudi ne konkretizira kakšnega drugega artikla, ki ga ponuja kot enakovrednega razpisanemu artiklu, ne more pomeniti drugega kot to, da je ponudnik ponudil po vsebini ravno tisti artikel, ki ga zahteva naročnik.

Tako iz "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010 kot tudi iz dokumenta št. 430-128/2009/441 z dne 5. 3. 2010, ko naročnik pojasnjuje vlagatelju, zakaj je ocenil ponudbo za neprimerno, pravzaprav ni razvidno, na čem temelji njegova trditev, da je vlagatelj pri artikli z zaporednimi številkami 3, 5, 6, 8, 21, 33, 202, 203, 381, 382, 384, 393, 535, 572, 793, 855, 857 in 862 ponudil artikle, ki ne ustrezajo specifikacijam za sklop 1 oziroma da je ponudil neprimerne artikle.

Do nekaterih zaključkov pa je vendarle mogoče priti s pomočjo dokumenta št. 430-128/2009/441 z dne 5. 3. 2010, ki predstavlja odgovor na vlagateljevo vlogo "Zahteva za dodatno obrazložitev Obvestila o oddaji naročila" z dne 2. 3. 2010, saj je naročnik na vprašanje "Ali je naročnik ustreznost ponujenega materiala ocenjeval zgolj na podlagi predloženih slik ali je preverjal tudi tehnične karakteristike materiala"" odgovoril: "Naročnik je ustreznost ponujenih artiklov obeh ponudnikov, vlagateljevih in izbranega ponudnika, ocenjeval na osnovi slik, oznak artiklov, ki jih je preverjal na različnih spletnih straneh povezanih s predmetom javnega naročila." Iz tega je mogoče razbrati, da je naročnikova presoja primernosti ponudbe temeljila na preverjanju slik artiklov. Slike pa so ponudniki, glede na zahteve razpisne dokumentacije, predložili v ponudbo s slikovnim barvnim katalogom. Iz navedenega je zato mogoče ugotoviti, da je naročnik zaključil, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, ker mu predložene slike (v slikovnem barvnem katalogu) niso potrdile, da vlagatelj ponuja razpisane artikle. Tak zaključek potrjujejo naročnikove navedbe iz odločitve o zahtevku za revizijo za večino izmed spornih artiklov, saj je naročnik konkretiziral, zakaj so neprimerni oziroma zakaj ne ustrezajo specifikacijam za sklop 1. Tako je naročnik navedel, da je vlagatelj za artikle pod zaporednimi številkami:
- 5 ponudil razvijalno enoto Brother DR-700, ne pa zahtevane razvijalne enote Brother DR-7000,
- 6 ponudil toner TN 3130, čeprav je naročnik zahteval razvijalec DR3100 za Brother 5240. Naročnik je še navedel, da je pod zaporednimi številkami 3, 6 in 8 zahteval identičen artikel, zaradi neprimernosti artikla pod zaporedno številko 6 pa je označil kot neprimerna tudi artikla pod zaporednima številkama 6 in 8,
- 21 ponudil kartušo BX-3, ne pa zahtevane BC-02,
- 33 ponudil kartušo BX-3, ne pa zahtevane BX-02,
- 202 ponudil foto enoto, ki ne podpira tiskalnika Epson AcuLaser C4200, ampak iz slike izhaja, da podpira tiskalnike EPL-5700/5700L/5800/5900/5900L/6100/6100L,
- 203 v ponudbi predložil napačno sliko, kasneje pa na poziv za dopolnitev ponudbe št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 pravilno sliko, kar ni v skladu s tem naročnikovim poziv, saj je naročnik zahteval le katalog z večjimi slikami,
- 381, 382, 384 in 393 ponudil kompatibilne artikle, čeprav je v času priprave ponudbe original obstajal,
- 535 v ponudbi predložil napačno sliko,
- 572 v ponudbi predložil napačno sliko,
- 793 ponudil toner, ne pa bobna OKI C8800N Cyan,
- 855 v ponudbi predložil napačno sliko.

Za artikla pod zaporednima številkama 857 in 862 naročnik niti v odločitvi o zahtevku za revizijo ni konkretiziral neprimernosti teh artiklov, je pa vsaj iz "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010 in dokumenta št. 430-128/2009/441 z dne 5. 3. 2010 razvidno, da sta ta artikla delila usodo artikla pod zaporedno številko 855, ker gre za enake artikle.

Iz opisa razlogov neprimernosti artiklov z zaporednimi številkami 3, 5, 6, 8, 21, 33, 202, 203, 381, 382, 384, 393, 535, 572, 793, 855, 857 in 862 je razvidno, da je naročnik nekatere artikle označil za neprimerne le zaradi slik (s katerimi so morali ponudniki predstavili artikle v slikovnem barvnem katalogu). Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne predračuna ne drugih delov razpisne dokumentacije ni opremil s slikami artiklov, ki jih razpisuje, zato je očitno, da je naročnikove zaključke, da je ponudnik predložil "napačne slike", treba razumeti edino na način, da naročnik zatrjuje, da je ponudnik predložil slike, na katerih so prikazani napačni artikli. Torej, da slika iz vlagateljeve ponudbe prikazuje artikel, ki se ne sklada z opisom artikla v tehničnih specifikacijah.

Vendar pa v konkretnem primeru primernost artiklov ni bila povezana s tem, kakšne so slike, ki prikazujejo posamezne artikle. Prikaz artiklov s slikami, kot že ugotovljeno, ni bil povezan s pripravo predračuna (slikovna oprema predračuna niti ni bila predvidena, naročnik pa tudi ni opremil predračuna s slikami artiklov, ki jih nabavlja), ampak z izdelavo slikovnega barvnega kataloga. Tega pa je naročnik (kar izhaja iz pojasnil v nadaljevanju) v konkretnem primeru določil kot dokazilo za priznanje tehnične sposobnosti (45. člen ZJN-2). Zato neustreznost slik v slikovnem barvnem katalogu ne more biti razlog za označitev ponudbe za neprimerno (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in s tem nepopolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neustreznost slik v slikovnem barvnem katalogu bi lahko sicer eventualno vplivala na vprašanje, ali je vlagateljeva ponudba popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), in sicer zaradi ugotavljanja pravilnosti ponudbe (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) ob upoštevanju tega, da je nepravilna ponudba tudi tista ponudba, ki med drugim ne izpolnjuje pogojev iz 45. člena ZJN-2, česar pa naročnik v "Odločitvi o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010 ne uveljavlja. Ne glede na navedeno pa bi tudi v primeru, da bi naročnik uveljavljal tak razlog, bi bilo treba upoštevati, da bi bilo lahko tako dokazilo le nejasno.

Iz obvestil o javnem naročilu, točka III.2 Pogoji za sodelovanje in sledečih podtočk ter 9. točke Povabila in navodil ponudnikom (str. 15-19) je razvidno, katere pogoje za priznanje sposobnosti ponudnikov je naročnik določil.

Iz seznama pogojev za priznanje tehnične sposobnosti (podtočka III.2.3 obvestil o javnem naročilu in točka 9.1.3 Povabila in navodil ponudnikom) je razvidno, da je naročnik pod zaporedno številko 4 določil, da "ponudnik mora skupaj s ponudbo za posamezen sklop, več sklopov ali vse sklope obvezno izdelati slikovni barvni katalog artiklov, ki jih ponuja po posameznem sklopu, v programski obliki Excel. V katalogu so artikli označeni z zaporednimi številkami iz ponudbenega predračuna in opremljeni s cenami/enoto z DDV. Katalog je sestavni del ponudbe in ga ponudnik priloži v ponudbi na CD mediju in v tiskani obliki. Katalog v elektronski obliki mora biti narejen tako, da bo naročnik posamezne elemente, v predhodnem dogovoru s ponudnikom, lahko prenesel v lastno elektronsko podporo za naročanje." Kot dokazilo je naročnik zahteval "Katalog s ponujenimi artikli na CD mediju in v tiskani obliki". Naročnik je torej postavil tehnični pogoj, za katerega je predvidel dokazilo v smislu prve alinee točke j drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ki omogoča, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo blaga na način, da v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, predložijo vzorce, opise in/ali fotografije, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik.

Z dokumentom št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009, XII. točka, je naročnik dopolnil seznam listin, obrazcev in vzorcev, ki sestavljajo razpisno dokumentacijo (točka 8 Povabila in navodil ponudnikom, str. 14âˆ"15). Med drugim je naročnik določil, da razpisno dokumentacijo sestavlja tudi "17. MS Excel datoteka za pripravo slikovnega kataloga v elektronski obliki". Iz vpogleda v to datoteko (17_ ODPISMAT_28_2009_Katalog) je razvidno, da je naročnik pripravil ogrodje za pripravo slikovnega barvnega kataloga, in sicer je za sklop 1 izpolnil stolpec "Zaporedna številka" s števili 1-942 (število 942 sovpada s števili artiklov, ki jih po ponudbenem predračunu naročnik nabavlja v sklopu 1), stolpce "Naziv artikla", "Enota mere", "Cena z DDV" in "Slika" pa je pustil prazne.

Da je slikovni barvni katalog sestavni del ponudbene dokumentacije, izhaja tudi iz 5. točke v točki 11.1 Ponudbena dokumentacija (Povabilo in navodila ponudnikom, str. 21).

Iz do sedaj predstavljenih določb objav obvestil o javnem naročilu in razpisne dokumentacije je razvidno, da je za popolnost ponudbe (v smislu 16. točke prvega odstavka 1. člena ZJN-2) naročnik zahteval tako predložitev izpolnjenega in potrjenega predračuna kot izdelan slikovni barvni katalog artiklov. Za presojo popolnosti ponudb sta torej naročniku bila relevantna dva dokumenta.

Naročnik je v točki 3 Slikovni barvni katalog vzorcev, ki je vključena v posebno poglavje razpisne dokumentacije, poimenovano Tehnična specifikacija, opredelil dolžnosti ponudnikov v zvezi z izdelavo slikovnega barvnega kataloga in zapisal še navodila za njegovo pripravo. V to točko, kar med strankama tudi ni sporno, je naročnik posegel z dokumentom "Sprememba razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila po odprtem postopku z oznako ODPISMAT-28/2009" št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009, in sicer je v VIII. točki tega dokumenta za uvodnim stavkom "spremeni se tehnična specifikacija pod točko 3 Opis posameznega sklopa, slikovni barvni katalog vzorcev, ki se po novem glasi" zapisal besedilo v treh odstavkih:

"Ponudnik mora izdelati za sklop, v katerem oddaja ponudbo, slikovni barvni katalog vzorcev, ki jih ponuja po posameznem sklopu. V katalogu so artikli označeni z zaporednimi številkami iz ponudbenega predračuna. Artikli v katalogu so opremljeni s cenami/enoto z DDV. Katalog je sestavni del ponudbe in ga ponudnik priloži v ponudbi na CD mediju v programski opremi Excel in v tiskani obliki. Pri artiklih, kjer naročnik zahteva blago v več različnih barvah, ponudniki navedejo tudi artikle za različne barve - zahtevane barve so najmanj: modra, rdeča, zelena, rumena.

Ponudnik mora na elektronskem mediju naročniku predložiti naslednje:
- datoteko v MS EXCEL formatu, kjer bo za posamezni artikel struktura enaka kot v tiskanem slikovnem barvnem katalogu (XXX (zaporedna št artikla) iz predračuna, naziv artikla, enota mere, cena z DDV v EUR in slika artikla"
- za vsak ponujeni sklop opreme direktorij (mapo), v katerem bodo datoteke s slikami v formatu JPEG. Ime posamezne datoteke mora biti sestavljeno na naslednji način: Slika_"zaporedna številka artikla v sklopu" (npr.: Slika1.jpg, slika2.jpg ..... Slika942.jpg).

V času izvajanja krovnega okvirnega sporazuma, bo naročnik slikovne barvne kataloge kandidatov, ki so uvrščeni na listo kandidatov po posameznem sklopu objavil na intranetni strani naročnika, kandidati uvrščeni na listo kandidatov po posameznem sklopu pa bodo morali zagotoviti prenos kataloga na intranetno stran naročnika."

Med strankama je sporno, katera je pravilna interpretacija VIII. točke iz dokumenta št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009. Naročnik navaja, da je spremenil samo del točke 3 Slikovni barvni katalog vzorcev, vlagatelj pa navaja, da je naročnik spremenil celotno točko 3 Slikovni barvni katalog vzorcev. Čeprav je morda naročnik želel spremeniti le del točke 3 Slikovni barvni katalog vzorcev, pa tega ni izrazil na tak način. Namreč, delne spremembe ne podpira besedilo v uvodnem stavku VIII. točke. Ta sprememba se ne omejuje le na kakšen odstavek ali stavek točke 3 Slikovni barvni katalog vzorcev. Delne spremembe ne podpira niti naročnikovo sklicevanje (v odločitvi o zahtevku za revizijo) na obliko oziroma razporeditev besedila, saj je pod točko 3 Slikovni barvni katalog vzorcev (pred posegom z dokumentom št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009) sodilo tudi "Navodilo za izdelavo slikovnega barvnega kataloga". Vendar tudi primerjava uvodnega stavka VIII. točke z drugimi uvodnimi stavki po drugih posameznih točkah v dokumentu št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009 ne podpira naročnikovega stališča. Namreč, iz nekaterih uvodnih stavkov drugih točk v tem dokumentu je razvidno, da je naročnik spremembe omejeval tudi le na posamezne odstavke (V. in IX. točka) in celo stavke (V. točka) ali specifično določene dele besedila (II. točka).

Vendar kljub predhodno navedenemu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je upoštevajoč dokument št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009, XII. točka, do posameznih zaključkov mogoče priti tudi že na podlagi dejstva, da je naročnik določil obrazec slikovnega barvnega kataloga. Nelogično je razmišljati, da bi bila zahteva po obvezni predložitvi kataloga namenjena nesistematični in nepovezani predstaviti posameznih podatkov (besede, številke in slike). Naročnik je v obrazcu kataloga jasno postavil ogrodje, ki naj ponudnikom služi za vnos potrebnih podatkov za pripravo tega kataloga. Zato tudi v primeru, če v navodilih za pripravo ponudbe ni izrecno zapisano, da morajo ponudniki slike artiklov, ki jih ponujajo, umestiti v razdelke pod zaporedne številke artiklov, ki jih naročnik nabavlja, in s tem zagotoviti usklajenost podatkov (opisi in slike) v vsaki vrstici kataloga (torej za vsako postavko razpisanih artiklov), ni mogoče zaključiti, da je dopustno, da s slikami (slikovnimi podatki) ponudnik izkazuje poljubne artikle. Poleg tega že dejstvo, da je naročnik tako pri določitvi tehničnega pogoja in dokazila za izkazovanje tehničnega pogoja (zaporedna številka 4; Povabilo in navodila ponudnikom, str. 18âˆ"19) kot v točki 3 Slikovni barvni katalog vzorcev zapisal vsebinsko enak stavek, ki ponudnikom nalaga dolžnost izdelati slikovni barvni katalog izdelkov, "ki jih ponuja po posameznem sklopu", jasno kaže na to, da so ponudniki mogli in morali razumeti, da mora katalog prikazovati vse artikle, ki jih naročnik nabavlja v nekem sklopu in mu jih ponudnik ponuja. Namreč, sklop je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno (31. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vseh 942 artiklov (ob upoštevanju tudi odgovorov in pojasnil naročnika v zvezi z zmanjšanjem števila artiklov) torej tvori celoto, ki jo naročnik oddaja, ta celota pa mora biti ob upoštevanju zahtev naročnika prikazana v slikovnem barvnem katalogu. Ne nazadnje tudi zahteva po predložitvi slikovnega kataloga (in očitno ne zgolj kataloga z opisi artiklov, torej podatki v besedilu) kaže na to, da slikovni podatki niso v drugem planu.

Iz do sedaj predstavljenega je razvidno, da obrazec predračuna določa tehnične specifikacije za posamezne (že vnaprej konkretno določene) artikle, ki jih naročnik nabavlja. Ponudnik za te artikle ponudi ceno. Ponudnik mora pripraviti in predložiti tudi slikovni barvni katalog ponujenih artiklov, pri čemer mora upoštevati, da so v katalogu artikli označeni z zaporednimi številkami iz ponudbenega predračuna. Slednje očitno zagotavlja povezljivost in medsebojno primerljivost ponudbenega predračuna in slikovnega barvnega kataloga po vrstnem redu vseh razpisanih (in nato ponujenih) artiklov. Slikovni barvni katalog temelji na ponudbenem predračunu in v nekem pogledu pomeni nadgradnjo ponudbenega predračuna, saj predstavlja slikovno opremo stolpcev "Zaporedna številka", "Naziv artikla", "Enota mere" in "Cena z DDV", ki jih ne najdemo le v katalogu, ampak jih najdemo tudi v ponudbenem predračunu. Iz navedenega je razvidno, da so si podatki (opisi in slike) soodvisni. In ravno ta medsebojna soodvisnost podatkov (opisov in slik), kjer mora slika potrjevati opis (že vnaprej konkretno določenega) artikla (za katerega je ponudnik v ponudbenem predračunu navedel ceno), opis (že vnaprej konkretno določenega) artikla (za katerega je ponudnik v ponudbenem predračunu navedel ceno) pa predstavlja temelj sliki, da ga bo lahko potrjevala, ne more pomeniti drugega kot to, da naj že samostojen vpogled v sliko omogoči ugotovitev, ali je ponudnik ponudil artikle, ki jih naročnik razpisuje. Torej, že samostojen vpogled v sliko v slikovnem barvnem katalogu bi moral naročniku (in navsezadnje vsakomur, ki bi vpogledal vanj) omogočiti ugotovitev, ali je ponudnik ponudil artikel, ki je opredeljen v tehničnih specifikacijah. Tudi preden je naročnik z dokumentom št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009 posegel v vprašanja glede izdelave slikovnega barvnega kataloga, ni nikjer opredelil, kako konkretno je treba prikazati artikle iz sklopa 1 (ali zadošča embalaža artikla, ali mora biti artikel sam pred embalažo, ali morata biti prikazana hkrati embalaža in artikel). Zato bi morala zadostovati že vsaka slika, ki bi potrjevala vsebino posamezne postavke artiklov. Vendar v primeru, da bi iz slike v slikovnem barvnem katalogu ne izhajalo, da ta potrjuje artikel, kot je opredeljen v tehničnih specifikacijah, bi bilo treba ugotoviti, ali ni morda samo slika tista, ki ne potrjuje razpisanega artikla. Namreč, ne le, da bi morala slika artikla potrditi, da je artikel na njej, tisti artikel, ki ga naročnik razpisuje, to mora zaradi soodvisnosti podatkov potrditi tudi stolpec "Naziv artikla" v slikovnem barvnem katalogu, ki je temelj za sliko. In ker je stolpec "Naziv artikla" v slikovnem barvnem katalogu soodvisen od stolpca "Naziv artikla" v ponudbenem predračunu, bi moral tudi slednji potrditi, da ponudnik ponuja razpisani artikel.

V razpisni dokumentaciji tudi ni določeno, da bo v primeru neskladja med sliko in opisom naročnik upošteval zgolj sliko.

Zato v primeru razhajanja med opisi (stolpec "Naziv artikla") in slikami (stolpec "Slika"), kjer bi en od teh stolpcev potrjeval primernost artiklov glede na zahteve naročnika (npr. ponudnik je zapisal, da ponuja artikel, čigar opis je identičen tistemu iz predračuna oziroma specifikacije za artikel), drugi stolpec pa tega ne bi potrjeval (npr. slika artikla bi prikazovala drug artikel), bi tak neskladen položaj v katalogu pomenil nejasno prikazano stanje, ki (glede na tehnični pogoj) ne omogoča ne zaključka, da ponudnik ni tehnično sposoben, ne zaključka, da je ponudnik tehnično sposoben. In ker slikovni barvni katalog temelji na ponudbenem predračunu, bi neskladja med stolpcema "Naziv artikla" in "Slika" v slikovnem barvnem katalogu (kjer bi bil opis iz stolpca "Naziv artikla" v slikovnem barvnem katalogu skladen z opisom iz stolpca "Naziv artikla" iz ponudbenega predračuna), ne mogli niti interpretirati, da ponudnik ponuja neprimeren artikel. V tem delu bi bilo mogoče ponudbo označiti za nejasno. Nejasnost ponudbe pa je mogoče sanirati z njenim pojasnjevanjem.

Čeprav postopek pojasnjevanja ponudb ni izrecno urejen v ZJN-2, pa je vseeno mogoč (tako tudi Državna revizijska komisija npr. št. 018-005/2009, 018-045/2009, 018-046/2009), saj ne nazadnje, če je na podlagi 78. člena ZJN-2 dopustno predložiti dokazilo, ki v ponudbo ni že bilo predloženo, je toliko bolj dopustno šteti, da je mogoče pojasniti dokazilo, ki je v ponudbo že (bilo) predloženo. Pregled ponudb, poleg ocenjevanja ponudb, (gl. prvi odstavek 79. člena ZJN-2) pa naročniku omogoča sprejem odločitve o oddaji naročila. Ker lahko skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 naročnik izloči le ponudbe, ki niso popolne, pred tem pa ne sme zanemariti postopka za odpravo pomanjkljivosti iz formalno nepopolnih ponudb, ki ga določa 78. člen ZJN-2, je ravnanje naročnika, ki neposredno izloči ponudbo, ne da bi ponudnika pozval k odpravi pomanjkljivosti, čeprav bi bila njihova odprava mogoča, neskladna z ZJN-2. Kot neskladno z ZJN-2 bi bilo zato treba šteti tudi situacijo, ko naročnik izloči ponudbo, čeprav bi pomanjkljivosti, ki jih vsebuje, bilo mogoče odpraviti že s pojasnilom, saj bi v nasprotnem primeru pomenilo, da bi naročnik izločil ponudbo kot nepopolno, ne da bi zanjo ugotovil, da je res nepopolna.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročniku pri spornih postavkah ponudil zahtevane artikle, če pa je bilo naročniku kaj sporno, bi moral vlagatelju omogočiti, da pomanjkljivosti v ponudbi dopolni ali pojasni. Naročnik vlagateljeve navedbe zavrača in navaja, da je vlagatelja trikrat pozval na dopolnitev ponudbe in pojasnila (dopisi št. 430-128/2009/376 z dne 30. 11. 2009, 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 in 430-128/2009/388 z dne 23. 12. 2009). Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo sicer priznava, da ga je naročnik trikrat pozval na dopolnitve in pojasnila ponudbe, vendar (razen pri artiklu pod zaporedno številko 6) ne v zvezi s spornimi artikli. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo prvič ugovarja nekaterim naročnikovim zahtevam iz poziva št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009, hkrati pa predlaga izvedbo dokaza z izvedbo preskusa uporabe kartuše (zaporedna številka 21 in 33).

Vlagatelj ne more šele v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zatrjevati kršitev, ki so mu bile znane že prej (prim. št. 018-003/2009). Ker pa je vlagatelj že v zahtevku za revizijo zatrjeval, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev in pojasnila ponudbe glede spornih artiklov, je Državna revizijska komisija štela, da je vlagatelj s tem že v zahtevku za revizijo zatrjeval, da vsebine pozivov ni mogoče tolmačiti, da ga je naročnik pozval na dopolnitve in pojasnila ponudbe za sporne artikle.

Za rešitev spora med naročnikom in vlagateljem je torej treba razčistiti, ali je naročnik že pozval vlagatelja na dopolnitev oziroma pojasnila ponudbe glede spornih artiklov.

Državna revizijska komisija je vpogledala v poziv št. 430-128/2009/376 z dne 30. 11. 2009, pri čemer je ugotovila, da je naročnik vlagatelja pozval na predložitev naslova spletne strani, na kateri je objavljen uradno veljavni cenik. Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da s tem pozivom naročnik vlagatelja ni pozval na dopolnitve in pojasnila ponudbe za sporne artikle.

Drugače je v zvezi s pozivoma št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 in 430-128/2009/388 z dne 23. 12. 2009. Njuno tolmačenje lahko privede do dveh povsem nasprotujočih si razlag, in sicer tako do razlage, da je vlagatelj bil pozvan na dopolnitev in pojasnila ponudbe tudi za vse sporne artikle, in do razlage, da vlagatelj ni bil pozvan na dopolnitev oziroma pojasnila ponudbe za vse sporne artikle.

Naročnik je vlagatelju z dopisom št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 sporočil, da "iz priloženega kataloga v tiskani obliki in na CD mediju ni mogoče, kljub povečavi slike, jasno prebrati vsebine artiklov, ki jih ponuja[te] pri posamezni postavki predračuna", zato ga je "na podlagi 78. člena ZJN-2" pozval, da "dopolni svojo ponudbo s slikovnim barvnim katalogom artiklov za sklop 1", pri čemer je še zahteval, da mora biti "velikost posamezne slike posameznega artikla najmanj 45 KB oziroma 448Ă"336 px" in da "slika mora odražati artikel, ki ga bo ponudnik dejansko dobavljal, iz slike pa mora biti to razvidno". V nasprotju z vlagateljevo navedbo iz obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, da "naročnik vlagatelju razloga, ki bi pojasnjeval potrebo po predložitvi popolnoma novega kataloga, ni pojasnil", je iz dopisa ta razlog razviden. Naročnik je povečeval slike, vendar mu ni bilo dovolj jasno, kaj vlagatelj ponuja. Res pa je, da iz tega poziva ni razvidno, ali so bile naročniku res vse slike nejasne ali so to bile zgolj nekatere. Namreč, pri nekaterih artiklih je mogoče tudi iz slik v tiskani obliki kataloga ugotoviti konkreten artikel, ki izhaja iz opisa iz stolpca "Naziv artikla" (artikli pod zaporednimi številkami 71, 87, 102, 268, 342, 493 itd.).

Z dopisom št. 430-128/2009/388 z dne 23. 12. 2009 je naročnik vlagatelja pozval, da zaradi tega, ker "v barvnem slikovnem katalogu pri artiklih pod zaporednimi številkami 4, 6, 7, 9, 11, 19, 53, 61, 90, 135, 136, 137, 138, 139, 147, 372 in 374 ni jasno kaj ponuja", "pojasni kaj ponuja". Ker se opisi v stolpcu "Naziv artikla" v slikovnem barvnem katalogu ne razlikujejo od opisa v stolpcu "Naziv artikla" v ponudbenem predračunu za artikle pod zaporednimi številkami 4, 6, 7, 9, 11, 19, 53, 61, 90, 135, 136, 137, 138, 139, 147 in 372, je očitno, da je bilo naročniku nejasno, ali slike za artikle pod temi zaporednimi številkami potrjujejo razpisane artikle. Edina opisa, ki se razlikujeta, sta opisa za artikel pod zaporedno številko 374, saj je v predračunu zapisano "Razvijalna enota HP LJ 8100/8150DN", v slikovnem barvnem katalogu pa "Toner HP LJ 8100/8150DN". Iz teh opisov je razvidno, da sta v oznaki še vedno navedena ista modela tiskalnikov, razlikujeta pa se le v tem, ali gre za razvijalno enoto ali samo toner. V povezavi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi z artiklom pod zaporedno številko 374 prejel vprašanje "Razvijalna enota HP LJ 8100/8150DN 5 kos nima razv enote samo toner ozirma je skupaj s tonerjem se ponudi toner oznake C4182X ali se briše", na katerega je odgovoril (objava na portalu javnih naročil 18. 11. 2009 ob 17:49) "se ponudi toner HP z oznako C4182X". Toner z oznako C4182X je namenjen tiskalnikom HP LJ 8100/8150DN (gl. spletno stran proizvajalca tiskalnikov HP: http://h10010.www1.hp.com/wwpc/si/sl/sm/WF06c/A1-12771-64209-64548-64548-72106-14848.html"lang=sl&cc=si&I1=%C2%BB&jumpID=re_r11347_si/sl/any/ipg/supgaterev-ot-li-xx-/chev/; HP LaserJet C4182 Family Print Cartridges with Ultraprecise Toner are designed for the HP LaserJet 8100/8150 series printers and the HP Mopier 320 to deliver outstanding print quality and a low cost-of-ownership.). Zato je iz tega mogoče razbrati, da je bilo naročniku tudi za artikel pod zaporedno številko 374 zgolj nejasno, ali slika za ta artikel potrjuje razpisani artikel.

a) Razlaga, da je naročnik vlagatelja pozval na dopolnitev oziroma pojasnila ponudbe za vse sporne artikle:

Čeprav naročnik velikosti slik, ki morajo biti vključene v slikovni barvni katalog, ni določil že v razpisni dokumentaciji, kot sicer utemeljeno navaja vlagatelj, pa je v konkretnem primeru zahtevo za določeno velikost slike mogoče obravnavati kot zahtevo za pojasnilo, da bi se naročnik lahko prepričal, ali vlagatelj izpolnjuje tehnični pogoj in ali ponuja zahtevane artikle. Zato v konkretnem primeru velikosti slike ni mogoče obravnavati kot sredstvo za zadoščanje formi (obliki), ampak kot sredstvo za zadoščanje vsebini. Hkrati je sicer primerno, da bo v primeru nejasnosti slike, nejasnost mogoče odpraviti z enakovrstnim sredstvom, vendar boljše kakovosti; torej s kakovostnejšo sliko. Kakovostnejša slika pa lahko dejansko pomeni sliko z boljšo resolucijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo izpostavlja potrebo po pojasnjevanju, vendar pozabi, da mora biti pojasnilo tudi dano na nek določen način, ki naj bo primeren, če se želi doseči odpravo nejasnosti. In ne more biti sporno, da je mogoče sliko pojasnjevati s sliko. Celo sam vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo navaja, da je na poziv št. 430-128/2009/388 z dne 23. 12. 2009 za artikel pod zaporedno številko 6 "pravočasno podal pojasnilo v obliki posredovanega dopisa in spodnje slike iz katere jasno izhaja, da je ponudil" razpisani artikel (poudarila Državna revizijska komisija). Kot izhaja iz vpogleda v naročnikov spis, je slika, ki jo je na naročnikov poziv predložil vlagatelj za artikel pod zaporedno številko 6, večjega formata.

Tudi v primeru, da bi sprejeli vlagateljeve trditve o nejasnosti nekaterih pred spremembo razpisne dokumentacije uporabljenih pojmov (npr. "bistveni elementi artikla"), je, kot je bilo že pojasnjeno, logično, da morajo ponudniki s posameznimi barvnimi slikami strukturirano prikazovati artikle. Ne glede na to, da bi bila v razpisni dokumentaciji zahteva po tem, da morajo slike izkazovati bistvene elemente artikla ali da take zahteve ne bi bilo in da je ni, pa ne more biti sporno, da mora ponudnik s sliko prikazati artikel, ki ga naročnik nabavlja pod posameznimi postavkami in ki jih je ponudnik pripravljen ponuditi ("â?? slikovni barvni katalog artiklov, ki jih ponuja po posameznem sklopu â??"; poudarila Državna revizijska komisija). Vlagatelj tudi ne zatrjuje, da tudi vse slike iz prvega kataloga izkazujejo, da je sposoben ponuditi vse razpisane artikle. Česa takega sicer tudi ne more zatrjevati, saj tudi sam priznava (npr. za artikel pod zaporedno številko 202), da je predložil napačno sliko. Ne nazadnje vlagatelj tudi obsežno uveljavlja, da bi ga moral naročnik v primeru neskladja med opisi in slikami pozvati na konkretna pojasnila, kar logično pomeni, da se vlagatelj zaveda, da je vsaj pri nekaterih postavkah artiklov (npr. zaporedna številka 202) prišlo do situacije, da v slikovnem barvnem katalogu slika ne podkrepljuje opisa artikla.

Četudi naročnik vlagatelja ni pozval na pojasnila o vsakem posamičnem spornem artiklu (tj. artikli z zaporednimi številkami 3, 5, 8, 21, 33, 202, 203, 381, 382, 384, 393, 535, 572, 793, 855, 857 in 862; izjema artikel z zaporedno številko 6), saj je iz teh dopisov razberljivo, da so naročniku nejasne oziroma sporne slike in ne opisi artiklov, pa je razvidno, da je naročnik vlagatelja (s pozivom št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009) pozval na pojasnila glede slik za čisto vse artikle (torej tudi za artikle z zaporednimi številkami 3, 5, 6, 8, 21, 33, 202, 203, 381, 382, 384, 393, 535, 572, 793, 855, 857 in 862). Torej tudi za sporne artikle (argument, da je v več tudi manj), saj je katalog sestavljen iz 942 slik. Jasno je tudi, da naročnik pri pozivu na nov katalog vlagatelja ni pozval na način, da je zahteval nov katalog samo za nekatere artikle. S tem pa bi naročnik vlagatelju že dal možnost, da pojasni oziroma dopolni vsako izmed slik v že predloženem slikovnem barvnem katalogu. Sicer pa tudi del stavka iz dopisa št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009, kjer naročnik navaja, da "slika mora odražati artikel, ki ga bo ponudnik dejansko dobavljal" (vlagatelj ta del stavka in njegov konec v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo očitno spregleda), kaže na to, da naročnik pričakuje usklajenost med opisom in sliko.

Če štejemo, da je naročnik s pozivom št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 vlagatelju že dal eno možnost, da pojasni oziroma dopolni vsako izmed slik, je potem treba šteti, da je za artikel pod zaporedno številko 6 naročnik dal vlagatelju še eno možnost, saj ga je še enkrat pozval na pojasnilo. Vlagatelj je poziv št. 430-128/2009/388 z dne 23. 12. 2009 razumel tako, da je naročniku posredoval barvne slike. Za artikel pod zaporedno številko je vlagatelj torej poleg slike na poziv št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 dal sliko tudi na ta drugi poziv.

Vsaj iz slike za artikel pod zaporedno številko 202 je tudi iz novega kataloga razvidno, da ne prikazuje opisanega artikla. Ker si je naročnik razjasnil dejansko stanje pri nekaterih artiklih (npr. artikel z zaporedna številka 202), s pozivom št. 430-128/2009/388 z dne 23. 12. 2009 očitno ni razjasnjeval tistega, kar mu več ni bilo nejasno. Tak način dela je bil očitno povezan z naročnikovim razumevanjem (kar izhaja iz prve in nato razveljavljene odločitve o oddaji javnega naročila), da ponudnikom lahko odda javno naročilo po posameznih artiklih iz sklopa in ne nujno za celoten sklop.

V opisanih okoliščinah bi bilo treba tudi zaključiti, da je zadeva št. 018-304/2009 primerljiva obravnavani zadevi zgolj v vprašanju naročnikovega ravnanja s ponudbo, ki je ponudnik na poziv naročnika ne dopolni oziroma pojasni. Namreč, v postopku javnega naročanja, katerega zakonitost je Državna revizijska komisija ugotavljala v zadevi št. 018-304/2009 in v katerem je bil vlagatelj udeležen, je tisti naročnik izbral vlagateljevo ponudbo kot najugodnejšo in popolno, ne da bi vlagatelja sploh pozival na pojasnila kljub neskladju v slikovnem barvnem katalogu med podatki in slikami. Ko je Državna revizijska komisija odločala v zadevi št. 018-304/2009, je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, saj je ugotovila, da naročnik ni mogel zaključiti, da je vlagateljeva ponudba popolna, ne da bi upošteval kataloga. Državna revizijska komisija je še navedla, da bo vprašanje naročnikovega ravnanja z vlagateljevo ponudbo odvisno od rezultata izvedbe postopka dopolnitve ponudbe, ki ga je naročnik pred tem opustil. V danih okoliščinah tudi zadeva št. 018-299/2009 ni primerljiva z obravnavano zadevo, saj je v zadevi št. 018-299/2009 tedanji naročnik ponudbo tedanjega vlagatelja izločil, ne da bi zahteval pojasnila ponudbe. Upoštevajoč predhodno navedeno bi bilo treba zavrniti očitke, s katerimi vlagatelj utemeljuje, da je naročnik opustil dolžnost pozvati vlagatelja na pojasnila oziroma dopolnitve ponudbe v zvezi s slikami pri spornih artiklih.

b) Razlaga, da naročnik vlagatelja ni pozval na dopolnitev oziroma pojasnila ponudbe za vse sporne artikle:

Ker naročnik velikosti slik, ki morajo biti vključene v slikovni barvni katalog, ni določil že v razpisni dokumentaciji, kot utemeljeno navaja vlagatelj, je bil ponudnik upravičen pripraviti slikovni barvni katalog na način, da je vanj vključil slike poljubne velikosti. Iz vpogleda v vlagateljev slikovni barvni katalog v tiskani obliki je razvidno, da so slike majhnega formata. Iz vpogleda v slike v elektronski obliki je razvidno, da se pri nekaterih slikah s povečevanjem velikosti izgublja jasnost artikla, ki je na njej prikazan. Poziv št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 je zato mogoče razumeti dobesedno, kot se glasi. Naročnik je vlagatelja pozval le na predložitev večjih slik, ni pa zahteval nobenih pojasnil in tudi ni dopustil zamenjave slik, na katerih ni artikel iz posamezne postavke, s sliko, na kateri bi bil artikel s take postavke. Tak zaključek izhaja tudi iz odločitve o zahtevku za revizijo, kjer naročnik (npr. gl. utemeljitev pri artiklu z zaporedno številko 203) vlagatelju očita, da je "predložil drugo sliko kot jo je predložil v ponudbi". Iz opisanega je mogoče zaključiti, da naročnik vlagatelju na podlagi dopisa št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 še ni omogočil pojasnjevanja svoje ponudbe.

Zagotovo je pomemben tudi stavek iz dopisa št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009, kjer naročnik navaja, da "slika mora odražati artikel, ki ga bo ponudnik dejansko dobavljal, iz slike pa mora to biti razvidno", vendar pa zgolj neskladnost slike še ne more pomeniti, da ponudnik ne bo dobavljal razpisanega artikla (gl. stlopec "Naziv artikla" tako v ponudbenem predračunu kot v slikovnem barvnem katalogu, pri vlagatelju pa celo dveh slikovnih barvnih katalogih). Ker je moral vlagatelj predložiti večje slike, je to naročnikovo zahtevo mogoče razumeti v smislu, da si mora naročnik šele najprej sam na podlagi večjih slik razčistiti, ali slika potrjuje opisani artikel. S tem pa postopka pojasnjevanja ponudbe naročnik še ni izvedel, saj ni še prišlo do interakcije z vlagateljem.

Če štejemo, da naročnik s pozivom št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 vlagatelju še ni dal možnosti, da pojasni oziroma dopolni slike, je potem razumljivo, da je treba šteti poziv št. 430-128/2009/388 z dne 23. 12. 2009 šele za prvo možnost, da vlagatelj pojasni oziroma dopolni slike. S tem pozivom je naročnik vlagatelju dal možnost dopolnitve oziroma pojasnila le artiklov pod zaporednimi številkami 4, 6, 7, 9, 11, 19, 53, 61, 90, 135, 136, 137, 138, 139, 147, 372 in 374. Izmed navedenih artiklov je zgolj artikel z zaporedno številko 6 tak artikel, zaradi katerega je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil za neprimerno. Iz tega sledi, da naročnik vlagatelju še sploh ni dal možnosti, da dopolni oziroma pojasni ponudbo glede artiklov pod zaporednimi številkami 3, 5, 8, 21, 33, 202, 203, 381, 382, 384, 393, 535, 572, 793, 855, 857 in 862.

Po drugi strani pa je vlagatelj pri pripravi slikovnega barvnega kataloga, ki ga je moral predložiti na poziv št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009, lahko tudi sam opazil posamezne neskladnosti pri slikah. Če jih je sam opazil in jih odpravil (torej le predložil sliko s pravilnim artiklom in zamenjal sliko, na katerem je nek drug artikel), s tem še ni spreminjal ponudbe, saj je v primeru, da ni posegal v stolpec "Naziv artikla" (ponudbeni predračun; slikovni barvni katalogu), še vedno ponujal isti artikel.

V opisanih okoliščinah bi bilo treba tudi zaključiti, da je zadeva št. 018-304/2009 primerljiva obravnavani zadevi v vprašanju naročnikove dolžnosti izvesti dopolnitev ponudbe. V opisanih okoliščinah je z obravnavano zadevo primerljivejša (vendar pa ne enaka) zadeva št. 018-299/2009. Sporočilnost pa je enaka; naročnik ni bil upravičen izločiti ponudbe, ne da bi zahteval pojasnila ponudbe. Upoštevajoč predhodno navedeno bi bilo treba kot utemeljene šteti očitke, s katerimi vlagatelj utemeljuje, da je naročnik opustil dolžnost pozvati vlagatelja na pojasnila oziroma dopolnitve ponudbe v zvezi s slikami pri artiklih pod zaporednimi številkami 3, 5, 8, 21, 33, 202, 203, 381, 382, 384, 393, 535, 572, 793, 855, 857 in 862, očitek v zvezi z artiklom z zaporedno številko 6 pa ne bi bil utemeljen.

Po oceni Državne revizijske komisije sta mogoči tako razlaga pod a) kot razlaga pod b), vendar sta si ti nasprotujoči. Po oceni Državne revizijske komisije je treba nastalo situacijo razlagati v korist vlagatelja in torej uporabiti razlago pod b). Namreč, s tako razlago bo mogoče doseči, da bo vlagateljeva ponudba izločena res samo v primeru, da bo nepopolna.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da dajanje pojasnil pri spornih artiklih, in sicer glede slik v slikovnem barvnem katalogu, ne pomeni nedopustnega spreminjanja ponudbe. Ob sočasni ohranitvi opisov v razdelkih "Naziv artikla" v ponudbenem predračunu in slikovnem barvnem katalogu pomeni namreč le razjasnitev do sedaj nejasne ponudbene vsebine. Hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je prejel nov slikovni barvni katalog, če vlagatelj ni posegal v stolpec "Naziv artikla" glede na predhodnji slikovni barvni katalog in ponudbeni predračun, dejansko pridobil še tretjo potrditev, da vlagatelj ponuja ravno artikle, ki jih naročnik razpisuje.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preizkusila, ali je mogoče pritrditi naročniku, da je vlagateljevo ponudbo upravičeno spoznal za neprimerno. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da razlogi, ki jih uveljavlja naročnik, njegove odločitve o neprimernosti vlagateljeve ponudbe ne podpirajo.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 3 v obrazcu predračuna določil "Razvijalec DR 3100 za Brother 5240", za artikel pod zaporedno številko 6 "Razvijalna enota Brother HL 5250" in za artikel pod zaporedno številko 8 "Tiskalni valj Brother DR-3100 HL 5240". Naročnik je tako v odločitvi o oddaji javnega naročila kot v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnil, da so artikli pod temi tremi zaporednimi številkami identični izdelki. Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla" izhaja, da vlagatelj ponuja artikle "Razvijalec DR 3100 za Brother 5240" (zaporedna številka 3), "Razvijalna enota Brother HL 5250" (zaporedna številka 6) in "Tiskalni valj Brother DR-3100 HL 5240" (zaporedna številka 8). Enaki opisi izhajajo tudi iz stolpca "Naziv artikla" za artikle pod zaporednimi številkami 3, 6 in 8 v obeh katalogih. Iz navedenega ni mogoče zaključiti, da bi vlagatelj ponudil drugačne artikle od tistih, ki jih razpisuje naročnik.

Naročnik je v "Odločitvi o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010 zapisal, da je zaradi neprimernosti artikla pod zaporedno številko 6, kot neprimerna označil tudi artikla pod zaporednima številkama 3 in 8, saj gre pri vseh treh postavkah artiklov za enake artikle. Iz odločitve o zahtevku za revizijo je razvidno, da taka naročnikova odločitev temelji na tem, da se slika za artikel pod zaporedno številko razlikuje od slike za artikla pod zaporednima številkama 3 in 8. Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo še zapisal, da je vlagatelj v slikovnem barvnem katalogu ponudil pravilen artikel pod zaporedno številko 3. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ravnanje naročnika kontradiktorno, saj po eni strani priznava, da je artikel pod zaporedno številko 3 skladen z naročnikovimi zahtevami, po drugi strani pa ga šteje za neprimernega. Naročnik tudi ugotavlja, da sta sliki za artikla pod zaporednima številkama 3 in 8 enaki. V obravnavanem primeru je sporna slika artikla pod zaporedno številko 6, ne pa tudi slika za artikla pod zaporednima številkama 3 in 8, sporen pa sploh ni opis artiklov iz ponudbenega predračuna in obeh katalogov za nobenega izmed teh treh artiklov. Po oceni Državne revizijske komisije ne bi bilo mogoče kot utemeljeno šteti, da vlagatelj ni izkazal tehnične sposobnosti v zvezi z artikloma pod zaporednima številkama 3 in 8, niti da ponudnik ni ponudil primernega artikla. Vendar za artikel pod zaporedno številko 6 bi bilo mogoče pojasnilo najti že v samem prvem slikovnem barvnem katalogu. Namreč, naročnik sam priznava, da gre za tri enake artikle, pri čemer je vlagatelj že dal dve pravilni sliki. Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik 24. 12. 2009 na poziv št. 430-128/2009/388 z dne 23. 12. 2009 prejel novo sliko, iz katere je tudi jasno razvidno, da vlagatelj ponuja artikel Brother DR-3100, ki je enak opisu artikla pod zaporedno številko 8. Naročnik bi novo sliko moral obravnavati kot dopustno pojasnilo in jo vsebinsko preskusiti, preden je naredil sporni zaključek.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 5 v obrazcu predračuna določil "Razvijalna enota Brother DR-700". Za ta artikel je naročnik prejel vprašanje "Razvijalna enota Brother DR-700 10 kos ali je napaka in je mišljen DR-7000", na katerega je odgovoril (objava na portalu javnih naročil 18. 11. 2009 ob 17:49) "Razvijalna enota Brother DR-700 DR-7000". Naročnikov odgovor so glede na drugi odstavek 71. člena ZJN-2 gospodarski subjekti morali upoštevati pri pripravi ponudbe. Vendar tak naročnikov odgovor ni jasen in ni mogoče zaključiti, kateri artikel naročnik dejansko nabavlja, saj imata artikla Brother z oznakama DR-700 in DR-7000 različne lastnosti, pri pregledu spletnih strani pa tudi ni mogoče ugotoviti, da bi obstajal artikel Brother s hkratno oznako DR-700 DR-7000. Čeprav naročnik navaja v odločitvi o zahtevku za revizijo, da nabavlja artikel Brother DR-7000 in ne artikla Brother DR-700, pa bi moral tako jasno in nedvoumno pojasnilo podati pred rokom za predložitev ponudb. Naročnika po roku za predložitev ponudb omejuje tudi pravilo iz tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, ki mu onemogoča dopolnjevanje in spreminjanje razpisne dokumentacije. Naročniku pa ni sporno, da je vlagatelj ponudil artikel Brother DR-700. V takih okoliščinah zato Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, da je upravičeno zaključil, da je vlagatelj ponudil neprimeren artikel. Vlagatelj je namreč ponudil artikel, čigar oznaka tudi izhaja iz spornega odgovora.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 21 v obrazcu predračuna določil "Črnilo Canon BC-02 BK črno za BJ200, EX, BJC230", za artikel pod zaporedno številko 33 pa "Črnilo Canon BX-2 BK črno za Fax B320/B340/B360". Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla", pod zaporednima številkama 21 in 33 izhaja, da vlagatelj ponuja artikla "Črnilo Canon BC-02 BK črno za BJ200, EX, BJC230" in "Črnilo Canon BX-2 BK črno za Fax B320/B340/B360". Enak zaključek izhaja tudi iz vpogleda v stolpec "Naziv artikla" pod zaporednima številkama 21 in 33 v obeh slikovnih barvnih katalogih. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj ponudil artikla, ki sta različna od tistih, ki ju razpisuje naročnik.

Naročnik je neprimernost artiklov pod zaporednima številkama 21 in 33 ugotovil iz slik iz barvnega slikovnega kataloga, saj je ugotovil, da je vlagatelj za ta artikla prikazal sliko kartuše Canon BX-3. Vendar, kot že pojasnjeno, taka situacija pomeni nejasnost ponudbe, ki bi jo bilo treba razčistiti v fazi pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila. V obravnavanem primeru bi bilo tako razčiščevanje še toliko bolj pomembno, ker vlagatelj tudi navaja, da je proizvajalec spremenil imeni teh artiklov in da je Canon BX-3 nadomestna kartuša za Canon BC-02 in BX-2 (kar dokazuje z dopisom z dne 3. 3. 2010, ki mu ga je poslal distributer in ne proizvajalec, kot to zmotno zatrjuje vlagatelj), naročnik pa zavrača, da bi bila kartuša Canon BX-3 nadomestna kartuša za Canon BC-02 in BX-2 (kar dokazuje z izpiskoma s spletnih strani). Vendar pa Državna revizijska komisija ni sama razčiščevala dejanskega stanja, saj to za rešitev konkretne zadeve ni relevantno. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo predlaga, da se izvede praktičen preizkus kartuše oziroma da se postavi strokovnjak. Ne glede na odgovor na vprašanje, ali je vlagatelj dokazni predlog uveljavljal pravočasno, pa je treba ugotoviti, da je v tej fazi, glede na predhodna pojasnila, vsaj nepotreben.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 202 v obrazcu predračuna določil "Foto enota za Epson Acculaser C4200". Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla", pod zaporedno številko 202 izhaja, da vlagatelj ponuja artikel "Foto enota za Epson Acculaser C4200". Enak zaključek izhaja tudi iz vpogleda v stolpec "Naziv artikla" pod zaporedno številko 202 v obeh slikovnih barvnih katalogih. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj ponudil artikel, ki je različen od tistega, ki ga razpisuje naročnik. Naročnik je neprimernost artikla ugotovil iz slike iz barvnega slikovnega kataloga, saj je ugotovil, da je vlagatelj za ta artikel prikazal sliko drugega artikla. Vendar, kot že pojasnjeno, taka situacija pomeni nejasnost ponudbe, ki bi jo bilo treba razčistiti v fazi pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 203 v obrazcu predračuna določil "INK Epson T028401 C60 BK". Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla", pod zaporedno številko 203 izhaja, da vlagatelj ponuja artikel "INK Epson T028401 C60 BK". Enak zaključek izhaja tudi iz vpogleda v stolpec "Naziv artikla" pod zaporedno številko 203 v obeh slikovnih barvnih katalogih. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj ponudil artikel, ki je različen od tistega, ki ga razpisuje naročnik.

Naročnik navaja, da je vlagatelj v ponudbi predložil slikovni barvni katalog, v katerem je bila ena slika, na poziv št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 pa je predložil drugi slikovni barvni katalog, v katerem je za artikel pod zaporedno številko 203 zamenjal sliko. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotavlja, da je ta druga slika pravilna, vendar naj bi bilo tako vlagateljevo ravnanje v nasprotju s pozivom. Državna revizijska komisija je pri primerjavi obeh slikovnih barvnih katalogov ugotovila, da sta si sliki za artikel pod zaporedno številko 203 res različni. Vendar tako vlagateljevo ravnanje, ko je na naročnikov poziv za nov katalog že zamenjal sliko, v konkretnem primeru predstavlja zgolj jasnejšo opredelitev dokazila, ki naj naročniku sporoči, da je vlagatelj res sposoben dobavljati artikel, kot izhaja iz opisa artikla pod zaporedno številko 203. Vlagatelj pa s tem tudi ni spremenil ponudbe. Namreč, dokler vlagatelj v slikovnem barvnem katalogu ni zamenjal slike artikla pod zaporedno številko 203, je bilo razvidno, da iz opisa artikla izhaja, da vlagatelj ponuja zahtevani artikel, vendar slika tega ni potrjevala. In tudi, če bi moral ponudnik na poziv dati le večjo sliko in ne druge slike, bi naročnik nasprotje med podatki (opis in slika) moral razjasniti. Če pa vlagatelj nasprotja ne bi razjasnil, bi bil naročnik upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 381 v obrazcu predračuna določil "Toner HP 92274A črn za LJ 4P/4L/4ML/4P/4MP", za artikel pod zaporedno številko 382 "Toner HP 92275A črn za LJ IIP/IIP+/IIIP", za artikel pod zaporedno številko 384 "Toner HP C3900A" in za artikel pod zaporedno številko 393 "Toner HP C4151A M/Y 8500/8550". Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla" izhaja, da vlagatelj ponuja artikle "Toner HP 92274A črn za LJ 4P/4L/4ML/4P/4MP" (zaporedna številka 381), "Toner HP 92275A črn za LJ IIP/IIP+/IIIP" (zaporedna številka 382), "Toner HP C3900A" (zaporedna številka 384) in "Toner HP C4151A M/Y 8500/8550" (zaporedna številka 393). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v stolpec "Naziv artikla" v obeh slikovnih barvnih katalogih, pri čemer je ugotovila, da je vlagatelj poleg opisov artiklov, kot so razvidni iz obrazca predračuna, še dopisal oznake "HQP74A" (zaporedna številka 381), "HQP75A" (zaporedna številka 382), "HQP00A" (zaporedna številka 384) in "HQP51A" (zaporedna številka 393). Vlagatelj v zahtevku za revizijo pojasnjuje, da je oznake dopisoval samo v katalogih, ker so bili razdelki v elektronski obliki predračuna zaklenjeni.

Vlagatelj navaja, da je ponudil kompatibilen material, saj se artikli z zaporednimi številkami 381, 382, 384 in 393 umikajo iz prodaje z 31. 10. 2009, kar dokazuje z dopisoma dveh distributerjev. Državna revizijska komisija je vpogledala v ta dopisa, pri čemer je ugotovila, da je iz dopisa (elektronska pošta) z dne 5. 9. 2009 razviden "seznam HP tonerjev, ki se z 31. oktobrom 2009 umikajo iz prodaje brez zamenjave". Na tem seznamu sta tonerja 92274A in C4151A (artikla pod zaporednima številkama 381 in 393). Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dopis z dne 8. 3. 2010, v katerem družba, ki je pooblaščeni distributer za originalni računalniški HP potrošni material, izjavlja, da trije artikli (med njima sta tonerja 92275A in C3900A; artikla pod zaporednima številkama 382 in 384) "niso več dobavljivi oziroma, da omenjene artikle proizvajalec strojev ali naprav ne proizvaja več in so se z 31. oktobrom 2009 umaknili iz prodaje brez zamenjave".

Iz odločitve o oddaji javnega naročila za navedene štiri artikle ni jasno, v čem ne izpolnjujejo zahtev naročnika. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je po eni strani mogoče odločitev o zahtevku za revizijo razumeti, da naročnik šteje, da so ponujeni štirje artikli kompatibilni razpisanim artiklom, po drugi strani pa navaja, da bi vlagatelj lahko (pri dveh postavkah artiklov âˆ" 381 in 393) ponudil originalne artikle. Naročnik se namreč sklicuje na dopis (elektronsko pošto) z dne 5. 9. 2009, ki ga je vlagatelj predložil zahtevku za revizijo, pri čemer je naročnik obarval stavek, iz katerega izhaja, da bosta artikla z oznako HP 92274A in HP C4151A pri tem distributerju "v prodaji do razprodaje zalog".

Rok za predložitev ponudb je bil 30. 11. 2009 (točka IV.3.4 obvestil o javnem naročilu; točka 4 Povabila in navodil ponudnikom). Glede na dopis z dne 8. 3. 2010, ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, ni mogoče zaključiti, da sta bila artikla pod zaporednima številkama 382 in 384 še vedno v proizvodnji ob roku za predložitev ponudb. Točko 2 Opis posameznega sklopa, vključene v posebno poglavje razpisne dokumentacije, poimenovano Tehnična specifikacija, za sklop 1 Material za tiskanje, je mogoče razumeti na način, da ponudniki lahko ponudijo kompatibilen material že v primeru, da ga ob roku za predložitev ponudb proizvajalci strojev ali naprav ne proizvajajo več. Po oceni Državne revizijske komisije razpisne dokumentacije ni mogoče interpretirati tako, da bi ponudniki morali imeti zaloge artiklov, ki bodo šli iz proizvodnje. Tak zaključek Državne revizijske komisije izhaja že iz preprostega dejstva, da naročnik omogoča ponuditi kompatibilen material. Poleg tega je tudi treba upoštevati, da ponudniki lahko nabavljajo od različnih distributerjev, zato bi bila interpretacija po potrebnosti zaloge lahko vprašljiva glede na dejanske razmere na tržišču.

Čeprav iz dopisa (elektronske pošte) z dne 5. 9. 2009, ki ga je vlagatelj predložil zahtevku za revizijo, ni mogoče nedvoumno zaključiti, da sta bila artikla pod zaporednima številkama 381 in 393 že izven proizvodnje ob roku za predložitev ponudb, saj iz te elektronske pošte izhaja, da artikla z 31. 10. 2009 ne bosta le v prodaji, pri čemer ni jasno, zakaj ne bosta dobavljiva "s strani HP-ja" (npr. konec proizvodnje ali pa samo odločitev, da se ne bosta prodajala več v Sloveniji), pa je Državna revizijska komisija izhajala iz tega, da je neupravičeno naročnikovo pričakovanje, da bi lahko vlagatelj ponujal razpisane artikle iz distributerjeve zaloge. Kot že zapisano, ponudniki lahko nabavljajo od različnih distributerjev. Ponudniki so tudi svobodni subjekti na trgu. Zato si ponudniki razmerja s tretjimi subjekti na trgu urejajo svobodno in ne more biti naročnik tisti subjekt, ki bi sprejemal odločitve v zvezi z njihovim poslovanjem. V nasprotnem primeru bi bila celo možna situacija, da bi distributer prodal celotno zalogo različnim subjektom, med katerimi pa ne bi bilo vlagatelja. To pa bi pomenilo negotov položaj vlagatelja in oteževanje sodelovanja pri javnem naročilu. Hkrati pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik z dokumentom št. 430-128/2009/366 z dne 17. 11. 2009, drugi odstavek X. točke, pojasnil, da "pri sklicevanju na blagovne znamke v obrazcu ''ponudba/predračun'' velja, da ponudnik lahko ponudi navedeno blagovno znamko ali enakovredno", kar dejansko odpira možnost fleksibilnejši razlagi naročnikovih zahtev glede razpisanih artiklov.

Upoštevajoč predhodne argumente Državna revizijska komisija ni mogla slediti naročnikovim argumentom za označitev vlagateljeve ponudbe za neprimerno pri artiklih pod zaporednimi številkami 381, 382, 384 in 393.

Državna revizijska komisija pa se tudi ne strinja z naročnikovim stališčem, da bi moral vlagatelj postaviti vprašanje prek portala javnih naročil. Iz ZJN-2 namreč ne izhaja, da bi morali ponudniki v zvezi z razpisno dokumentacijo naročniku zastavljati vprašanja (niti prek portala javnih naročil).

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 535 v obrazcu predračuna določil "Čistilni valj Lexmark C920dn". Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla", pod zaporedno številko 535 izhaja, da vlagatelj ponuja artikel "Čistilni valj Lexmark C920dn". Enak zaključek izhaja tudi iz vpogleda v stolpec "Naziv artikla" pod zaporedno številko 535 v obeh slikovnih barvnih katalogih. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj ponudil artikel, ki je različen od tistega, ki ga razpisuje naročnik.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo smiselno navaja, da je vlagatelj v ponudbi predložil slikovni barvni katalog, v katerem je bila ena slika, na poziv št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 pa je predložil drugi slikovni barvni katalog, v katerem je za artikel pod zaporedno številko 535 zamenjal sliko. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotavlja, da je ta druga slika pravilna, kar pomeni, da je prva slika napačna. Državna revizijska komisija je pri primerjavi obeh slikovnih barvnih katalogov ugotovila, da sta si sliki za artikel pod zaporedno številko 535 res različni. Vendar tako vlagateljevo ravnanje, ko je na naročnikov poziv za nov katalog že zamenjal sliko, v konkretnem primeru predstavlja zgolj jasnejšo opredelitev dokazila, ki naj naročniku sporoči, da je vlagatelj res sposoben dobavljati artikel, kot izhaja iz opisa artikla pod zaporedno številko 535. Vlagatelj pa s tem tudi ni spremenil ponudbe. Namreč, dokler vlagatelj v slikovnem barvnem katalogu ni zamenjal slike artikla pod zaporedno številko 535, je bilo razvidno, da iz opisa artikla izhaja, da vlagatelj ponuja zahtevani artikel, vendar slika tega ni potrjevala. In tudi, če bi moral ponudnik na poziv dati le večjo sliko in ne druge slike, bi naročnik nasprotje med podatki (opis in slika) moral razjasniti. Če pa vlagatelj nasprotja ne bi razjasnil, bi bil naročnik upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 572 v obrazcu predračuna določil "Oil Coating Roller Lexmark C92035X za C920". Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla", pod zaporedno številko 572 izhaja, da vlagatelj ponuja artikel "Oil Coating Roller Lexmark C92035X za C920". Enak zaključek izhaja tudi iz vpogleda v stolpec "Naziv artikla" pod zaporedno številko 572 v obeh slikovnih barvnih katalogih. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj ponudil artikel, ki je različen od tistega, ki ga razpisuje naročnik.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo smiselno navaja, da je vlagatelj v ponudbi predložil slikovni barvni katalog, v katerem je bila ena slika, na poziv št. 430-128/2009/383 z dne 3. 12. 2009 pa je predložil drugi slikovni barvni katalog, v katerem je za artikel pod zaporedno številko 572 zamenjal sliko. Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotavlja, da je ta druga slika pravilna, kar pomeni, da je prva slika napačna. Državna revizijska komisija je pri primerjavi obeh slikovnih barvnih katalogov ugotovila, da sta si sliki za artikel pod zaporedno številko 572 res različni. Vendar tako vlagateljevo ravnanje, ko je na naročnikov poziv za nov katalog že zamenjal sliko, v konkretnem primeru predstavlja zgolj jasnejšo opredelitev dokazila, ki naj naročniku sporoči, da je vlagatelj res sposoben dobavljati artikel, kot izhaja iz opisa artikla pod zaporedno številko 572. Vlagatelj pa s tem tudi ni spremenil ponudbe. Namreč, dokler vlagatelj v slikovnem barvnem katalogu ni zamenjal slike artikla pod zaporedno številko 535, je bilo razvidno, da iz opisa artikla izhaja, da vlagatelj ponuja zahtevani artikel, vendar slika tega ni potrjevala. In tudi, če bi moral ponudnik na poziv dati le večjo sliko in ne druge slike, bi naročnik nasprotje med podatki (opis in slika) moral razjasniti. Če pa vlagatelj nasprotja ne bi razjasnil, bi bil naročnik upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 793 v obrazcu predračuna določil "Boben - drum za OKI C58800N Cyan". Za ta artikel je naročnik prejel vprašanje "Boben - drum za OKI C58800N Cyan 7 kos kateri model C5800 ali C8800", na katerega je odgovoril (objava na portalu javnih naročil 18. 11. 2009 ob 17:49) "Ponudi se Boben - drum za OKI model C8800 Cyan". Naročnikov odgovor so glede na drugi odstavek 71. člena ZJN-2 gospodarski subjekti morali upoštevati pri pripravi ponudbe. Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla", pod zaporedno številko 793 izhaja, da vlagatelj ponuja artikel "Boben - drum za OKI C58800N Cyan". Vlagatelj torej ni uskladil vpisa podatkov s podanim odgovorom (sicer je tudi vprašljivo, kako bi to v predračunu v elektronski obliki lahko storil, ker je bil razdelek "Naziv artikla" zaklenjen). Vendar iz vpogleda v stolpec "Naziv artikla" pod zaporedno številko 793 v obeh slikovnih barvnih katalogih izhaja, da je vlagatelj ponudil "Boben - drum za OKI C8800N Cyan", kar je tisti artikel, ki ga naročnik razpisuje. Iz teh podatkov je mogoče ugotoviti, da iz ponudbenega predračuna res ni mogoče ugotoviti, za kateri model tiskalnika znamke OKI je vlagatelj ponudil artikel, in sicer, ali za tiskalnik OKI C5800 ali OKI C8800, vendar pa ni nejasno, da je ponudil boben (drum). Naročnik sicer tudi ni zahteval pojasnil glede predračuna oziroma za kateri model tiskalnika vlagatelj ponuja sporni artikel. Vendar tudi iz slikovnih barvnih katalogov (gl. stolpec "Naziv artikla") ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj ponudil toner, ne pa bobna.

Če bi bilo treba (glede na podobne naročnikove zaključke, ki izhajajo iz odločitve o zahtevku za revizijo) šteti, da je naročnik neprimernost artikla pod zaporedno številko 793 ugotovil iz slike iz barvnega slikovnega kataloga, je treba pojasniti, da v konkretnem primeru to ne bi bil razlog za neprimernost ponudbe. Če naj bi obstajalo razhajanje med opisom in sliko, bi to pomenilo le nejasnost ponudbe in ne že njeno nepopolnost.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 855 v obrazcu predračuna določil "Pisalno črno/rdeč trak za računski stroj Olympia Cpd 5212 GRD51N/GB1024". Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla", pod zaporedno številko 855 izhaja, da vlagatelj ponuja artikel "Pisalno črno/rdeč trak za računski stroj Olympia Cpd 5212 GRD51N/GB1024". Enak zaključek izhaja tudi iz vpogleda v stolpec "Naziv artikla" pod zaporedno številko 855 v obeh slikovnih barvnih katalogih. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj ponudil artikel, ki je različen od tistega, ki ga razpisuje naročnik. Naročnik je neprimernost artikla ugotovil iz slike iz barvnega slikovnega kataloga, vendar v konkretnem primeru to ni razlog za neprimernost ponudbe. Če naj bi obstajalo razhajanje med opisom in sliko, bi to pomenilo le nejasnost ponudbe in ne že njeno nepopolnost.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 857 v obrazcu predračuna določil "Pisalni trak Gr.51N 13 mm Č/R za Olympia CPD 5212 - enakovreden Aero". Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla", pod zaporedno številko 857 izhaja, da vlagatelj ponuja artikel "Pisalni trak Gr.51N 13 mm Č/R za Olympia CPD 5212 - enakovreden Aero". Enak zaključek izhaja tudi iz vpogleda v stolpec "Naziv artikla" pod zaporedno številko 855 v obeh slikovnih barvnih katalogih. Iz navedenega izhaja, da ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj ponudil artikel, ki je različen od tistega, ki ga razpisuje naročnik. Če pa naj bi obstajalo razhajanje med opisom in sliko, bi to pomenilo le nejasnost ponudbe in ne že njeno nepopolnost.

Naročnik je za artikel pod zaporedno številko 862 v obrazcu predračuna določil "Trak za računski stroj Olympia kolut". Za ta artikel je naročnik prejel vprašanje "Trak za računski stroj Olympia kolut 60 kos ali je tu mišljen trak gr.51 ali trak dim 57 mm v papirnatem kolutu (rola)", na katerega je odgovoril (objava na portalu javnih naročil 18. 11. 2009 ob 17:49) "Ponudi se - trak računski stroj Olympia GR.51". Naročnikov odgovor so glede na drugi odstavek 71. člena ZJN-2 gospodarski subjekti morali upoštevati pri pripravi ponudbe. Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, in sicer v predračun, pri čemer je ugotovila, da iz stolpca "Naziv artikla", pod zaporedno številko 862 izhaja, da vlagatelj ponuja artikel "Trak za računski stroj Olympia kolut". Ta opis je torej tisti opis, ki je bil že določen v obrazcu predračuna pred objavo odgovora na portalu javnih naročil. Iz vpogleda v stolpec "Naziv artikla" pod zaporedno številko 862 v obeh slikovnih barvnih katalogih izhaja, da je vlagatelj ponudil "Trak za računski stroj Olympia kolut - trak računski stroj Olympia GR.51". Iz navedenega izhaja, da ni mogoče zaključiti, da je vlagatelj ponudil artikel, ki je različen od tistega, ki ga razpisuje naročnik. Vlagatelj je pri pripravi slikovnega barvnega kataloga tudi jasno specificiral artikel s pomočjo odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil. Če pa naj bi obstajalo razhajanje med opisom in sliko, bi to pomenilo le nejasnost ponudbe in ne že njeno nepopolnost.

Državna revizijska komisija tako povzema, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik na podlagi razlogov, ki jih je očital vlagatelju, neupravičeno spoznal ponudbo za neprimerno, zaradi česar je treba pritrditi vlagatelju, da naročnik ni ravnal skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil.

Ker je institut dopolnitve ponudb institut javnega naročanja, je ponudbe mogoče dopolniti samo pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila (št. 018-225/2007, 018-100/2008, 018-213/2009). Ker pojasnila ponudbe omogočajo razjasnjevanje vsebine ponudbe, da bi lahko naročnik ugotovil, ali je ponudba popolna, je razumljivo, da tudi pojasnjevanje ponudbe poteka pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila. Da bi torej naročnik lahko vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe oziroma zahteval pojasnila, je treba postopek oddaje javnega naročila vrniti v fazo pred sprejemom odločitve, kar pomeni, da je treba razveljaviti odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1.

Iz vpogleda v odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010, je razvidno, da je naročnik predstavil svoje odločitve v več točkah, pri čemer je razvidno, da je v 1. točki "izreka" navedel, da javno naročilo v sklopu 1 odda izbranemu ponudniku, v 2. točki "izreka" pa je navedel, da bo z izbranim ponudnikom za sklop 1 sklenil okvirni sporazum.

Ker je naročnik že sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila v sklopu 1 (material za tiskanje), kot izhaja iz "Odločitve o oddaji naročila" št. 430-128/2009/425 z dne 22. 2. 2010 (točka 1 "izreka"). S tem se postopek oddaje javnega naročila v sklopu 1 (material za tiskanje) vrne pri naročniku v fazo pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila in naročnik ima bodisi možnost nadaljevati postopek oddaje javnega naročila, da bi oddal javno naročilo, bodisi možnost zaključiti postopek oddaje javnega naročila, ne da bi javnega naročila oddal. Ker je 2. točka "izreka" tesno povezana s 1. točko "izreka", saj ravnanje naročnika iz 2. točke "izreka" temelji na 1. točki "izreka", je Državna revizijska komisija razveljavila tudi odločitev, ki jo je naročnik predstavil z 2. točko "izreka", in sicer, da bo naročnik z izbranim ponudnikom za sklop 1 sklenil okvirni sporazum.

Glede na opisano obravnava očitkov naročniku v zvezi z ravnanjem s ponudbo izbranega ponudnika niti ne bi bila potrebna, saj je vlagatelj že dosegel razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 1. Vendar je Državna revizijska komisija obravnavala tudi te očitke, saj vlagatelj med drugim izpostavlja kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, poleg tega pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelju očital nove nepopolnosti ponudbe.

Vlagatelj naročniku očita, da je ravnal neskladno z ZJN-2, ker je kot popolno označil ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj najprej izpostavlja, da je izbrani ponudnik za artikle pod zaporednimi številkami 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215 in 220 ponudil neprimerne artikle, ker da ni upošteval pojasnil naročnika, objavljenih na portalu javnih naročil 18. 11. 2009 ob 17:49.

Iz navedene trditve je razvidno, da vlagatelj očita naročniku, da bi moral upoštevati, da je na portalu javnih naročil objavil pojasnila razpisne dokumentacije in da bi jih moral upoštevati pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec predračuna, pri čemer je ugotovila, da je naročnik razpisal artikle: "Kartuša Epson PRO 4880 T5651" (zaporedna številka 209), "Kartuša Epson PRO 4880 T5652" (zaporedna številka 210), "Kartuša Epson PRO 4880 T5653" (zaporedna številka 211), "Kartuša Epson PRO 4880 T5654" (zaporedna številka 212), "Kartuša Epson PRO 4880 T5655" (zaporedna številka 213), "Kartuša Epson PRO 4880 T5657" (zaporedna številka 214), "Kartuša Epson PRO 4880 T5659" (zaporedna številka 215) in "Kartuša Epson PRO 4880 T5656" (zaporedna številka 220).

Za te artikle je naročnik prejel vprašanja v smislu, da kartuše Epson z oznakami T5651, T5652, T5653, T5654, T5655, T5657, T5659 in T5656 ne obstajajo in ali naj ponudniki ponudijo kartuše z oznakami T6051, T6052, T6053, T6054, T6055, T6057, T6059 in T6056, na katera je odgovoril (objava na portalu javnih naročil 18. 11. 2009 ob 17:49), da ponudniki namesto artiklov z oznakami T5651, T5652, T5653, T5654, T5655, T5657, T5659 in T5656 ponudijo artikle, pri katerih upoštevajo te nove oznake (T6051, T6052, T6053, T6054, T6055, T6057, T6059 in T6056).

Naročnik je naknadno prejel znova vprašanja povezana z artikli pod zaporednimi številkami 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215 in 220, in sicer v smislu, ali so pravilne oznake kartuš pod temi zaporednimi številkami T5651, T5652, T5653, T5654, T5655, T5657, T5659 in T5656 ali pa T06061, T06062, T06063, T06064, T06065, T06067, T06069 in T06066. Naročnik je odgovoril (objava na portalu javnih naročil 23. 11. 2009 ob 9:47), da so pravilne oznake T06061, T06062, T06063, T06064, T06065, T06067, T06069 in T06066.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da so v ponudbenem predračunu zapisani nazivi artiklov, kot izhajajo iz obrazca predračuna (stolpec "Naziv artikla"), v slikovnem barvnem katalogu (stolpec "Naziv artikla") pa poleg nazivov, kot izhajajo iz obrazca predračuna, nazivi, kot izhajajo iz odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 23. 11. 2009 ob 9:47; torej T06061, T06062, T06063, T06064, T06065, T06067, T06069 in T06066. Glede na to, da so bili razdelki v stolpcu "Naziv artikla" v obrazcu ponudbenega predračuna v elektronski obliki zaklenjeni in torej ni bilo mogoče vpisovati nobenih podatkov, je pa iz opisa iz slikovnega barvnega kataloga razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil artikle, katerih oznake so enake tistim oznakam, ki izhajajo iz odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 23. 11. 2009 ob 9:47, ni mogoče zaključiti, da je naročnik neupravičeno spoznal ponudbo izbranega ponudnika za primerno pri artiklih pod zaporednimi številkami 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215 in 220. Vlagateljev očitek naročniku torej ni utemeljen.

Hkrati pa Državna revizijska komisija zavrača naročnikovo argumentacijo iz odločitve o zahtevku za revizijo, s katero pojasnjuje, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, ker je vlagatelj ponudil artikle z oznakami, kot izhajajo iz odgovorov, objavljenih na portalu javnih naročil 18. 11. 2009 ob 17:49, ne pa tistih, ki izhajajo iz odgovorov, objavljenih na portalu javnih naročil 23. 11. 2009 ob 9:47. Naročnik teh argumentov vlagatelju namreč ni predstavil v postopku javnega naročanja, zato naročnik ne more šele v postopku revizije vlagatelju očitati, da je njegova ponudba nepopolna še iz drugih razlogov. V nasprotnem primeru bi s tem vlagatelju onemogočili učinkovito pravno varstvo. Če naročnik meni, da bi to lahko bili razlogi za izločitev vlagateljeve ponudbe, bo moral te argumente vlagatelju predstaviti v postopku oddaje javnega naročila v primeru, da bi sprejel novo odločitev, s katero bi izločil vlagateljevo ponudbo.

Vlagatelj nadalje navaja, da "utemeljeno dvomi", da bi lahko izbrani ponudnik dobavljal artikle z zaporednimi številkami 381, 382, 384 in 393 celotno obdobje, saj da so ti artikli od 31. 9. 2009 umaknjeni iz prodaje.

Državna revizijska komisija najprej zavrača vlagateljevo trditev, da je predložil dokazilo proizvajalcev. Dopis (elektronska pošta) z dne 5. 9. 2009 in dopis z dne 8. 3. 2010 sta dopisa dveh distributerjev. Vendar to tudi ne pomeni, da sta to edina distributerja v Sloveniji, še manj pa na tržišču, na katerem je mogoče nabavljati artikle. Kje kateri ponudnik nabavlja artikle (ali samo v Sloveniji ali tudi v tujini), ne more biti vlagateljeva skrb, zato Državna revizijska komisija ni sledila predlogu, da pozove izbranega ponudnika k pojasnilu svojega poslovanja. Državna revizijska komisija tudi ni šla v ugotavljanje, ali ima izbrani ponudnik kakšne zaloge in kolikšne so. Tudi to je namreč del njegovega poslovanja, v katerega vlagatelj nima pravice posegati v postopku revizije.

Državna revizijska komisija ponavlja, da za artikla pod zaporednima številkama 381 in 393 tudi ni mogoče nedvoumno zaključiti, da sta bila že izven proizvodnje ob roku za predložitev ponudb.

Kot bistveno je mogoče ugotoviti, da vlagatelj ne navaja, da bi naročnik napačno ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudil artikle, ki ne ustrezajo zahtevam. Uveljavlja pa, da naročnik ni ugotovil, da izbrani ponudnik ni upošteval zahteve po ponudbi kompatibilnih materialov. Vendar so ti vlagateljevi očitki neutemeljeni, saj določba o možnosti ponuditi kompatibilne materiale ne pomeni tega, da bi ponudniki ne smeli ponuditi artiklov, ki so izven proizvodnje. Taka interpretacija razpisne dokumentacije bi bila tudi nesorazmerno omejujoča, saj bi odrekala možnost ponujati artikle iz zalog. Ker vlagatelj ne izpodbija, da bi naročnik ne smel tudi ugotoviti, da so ponujeni artikli pod zaporednimi številkami 381, 382, 384 in 393 neprimerni, je Državna revizijska komisija ta vlagateljev očitek ocenila za neutemeljen.

V zvezi z vlagateljevim očitkom glede podaljševanja bančne garancije izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ne glede na odgovor, ali je v obravnavanem primeru za popolnost ponudbe in s tem že sprejeto odločitvijo o oddaji javnega naročila, ki se je zgodila v preteklosti, lahko relevantno ravnanje v sedanjosti (prihodnosti z vidika sprejema odločitve o oddaji javnega naročila), ugotavlja, da naročnik razpolaga z dopisom izbranega ponudnika z dne 26. 2. 2010, ki mu je kot priloga predložen dodatek k bančni garanciji, iz katerega izhaja, da banka enega izmed članov, ki tvorijo izbranega ponudnika, podaljšuje bančno garancijo za resnost ponudbe od 26. 2. 2010 do 31. 5. 2010. Iz navedenega tako torej izhaja, da naročnik razpolaga s finančnim zavarovanjem tudi v sedanjosti.

Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov, saj bi v primeru, da bi bilo treba slike iz slikovnega barvnega kataloga upoštevati pri ugotavljanju popolnosti ponudbe pri posameznih artiklih, bi naročnik moral tudi pri ponudbi izbranega ponudnika ugotoviti, da pri artiklih z zaporednimi številkami 260, 264, 353, 354, 355, 357, 358, 367, 368, 369, 370, 570 in 785 iz slik ni razvidno, kateri artikel ponuja izbrani ponudnik. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik v takem primeru tudi izbranega ponudnika pozivati na pojasnila.

Državna revizijska komisija je predhodno že obširno pojasnila, da so podatki (opisi in slike) v soodvisnosti. Prav tako je pojasnila, da naročnik tudi ni nikjer opredelil, kako konkretno je treba prikazati artikle iz sklopa 1, zaradi česar bi morala zadostovati že vsaka slika, ki bi potrjevala vsebino posamezne postavke artiklov. Zagotovo vsebine posamezne postavke ne potrjuje slika, ki prikazuje napačen artikel (npr. vlagateljeva ponudba pri artiklu z zaporedno številko 202), posamezno postavko pa zagotovo potrjuje slika, ki prikazuje pravi artikel, pa čeprav je na tej sliki prikazan artikel brez embalaže ali pa so prikazane samo nekatere ploskve embalaže, vendar iz take slike izhaja že nek podatek, ki pomeni neko lastnost artikla. Je pa v takem primeru zaradi takih slik, sicer pravih artiklov (artiklov, zahtevanih v tehničnih specifikacijah), otežena (vendar ne nemogoča) ugotovitev, da slika prikazuje pravi artikel. Morebitne nejasnosti bi naročnik lahko odpravljal s pojasnjevanjem ponudbe, vendar zagotovo tudi sam s primerjavo slike s tistimi, ki jih je mogoče najti na internetu, npr. na spletni strani proizvajalca artiklov.

Naročnik navaja, da v ponudbi izbranega ponudnika pri artiklih pod zaporednimi številkami 260, 264, 353, 354, 355, 357, 358, 367, 368, 369, 370, 570 in 785 iz slik v slikovnem barvnem katalogu ne izhaja jasno, da slika ne ustreza, temveč nasprotno, da izbrani ponudnik ponuja artikel skladno s specifikacijami iz obrazca "ponudba/predračun" in vsemi pojasnili, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Iz navedenega je razvidno, da naročniku ni bila nejasna ponudba izbranega ponudnika in da je na podlagi slik ocenil, da izkazujejo prave artikle; tj. tiste artikle, ki jih razpisuje naročnik in katerih lastnosti je določil v tehničnih specifikacijah. Iz tega je tudi mogoče razbrati, da zato naročnik izbranega ponudnika tudi ni pozival na pojasnila. Iz dokumenta št. 430-128/2009/441 z dne 5. 3. 2010, ki predstavlja odgovor na vlagateljevo vlogo "Zahteva za dodatno obrazložitev Obvestila o oddaji naročila" z dne 2. 3. 2010, je mogoče tudi razbrati, da si je naročnik pomagal tudi z internetom.

Po oceni Državne revizijske komisije bi bil vlagatelj v zvezi z možnostjo pojasnila ponudbe uspešen z očitkom, da je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov, če bi zgolj izbranega ponudnika pozival na pojasnila, ne bi pa na pojasnila pozval tudi vlagatelja. Vendar niti vlagatelju ni sporno, da naročnik izbranega ponudnika glede slik v slikovnem barvnem katalogu ni pozival na pojasnila.

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da bi bilo kršeno načelo enakopravne obravnave ponudnikov, če bi naročnik kot popolno ponudbo obravnaval ponudbo, v kateri bi bil katalog sestavljen tako, da na slikah ne bi bili prikazani razpisani artikli, drugo ponudbo, ki bi imela enake pomanjkljivosti, pa bi ocenil za popolno. Ker pa je Državna revizijska komisija že razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila in se je s tem postopek pred naročnikom vrnil v fazo, ko je mogoče tudi zahtevati pojasnila, ni nadalje ugotavljala, ali vlagatelj uspešno trdi, da so v slikovnem barvnem katalogu izbranega ponudnika slike za artikle pod zaporednimi številkami 260, 264, 353, 354, 355, 357, 358, 367, 368, 369, 370, 570 in 785 take, da ne omogočajo ugotoviti razpisanih artiklov. Le v pojasnilo Državna revizijska komisija, glede na vlagateljevo opozorilo v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, dodaja, da je izbrani ponudnik npr. za artikel pod zaporedno številko 367, za katerega je naročnik 18. 11. 2009 ob 17:49 na portalu javnih naročil objavil pojasnilo (Printhead HP inkjet pravilna oznaka C4810A), predložil sliko, ki je enaka sliki s spletne strani HP (http://www.shopping.hp.com/store/product/product_detail/C4810A). Pod oznako C4810A je naveden artikel "HP 11 Black Printhead", torej tiskalna glava črne barve. Na tej povezavi so dostopne tudi povezave za tiskalne glave HP 11:
- modre barve (http://www.shopping.hp.com/store/product/product_detail/C4811A),
- rdeče barve (http://www.shopping.hp.com/store/product/product_detail/C4812A) in
- rumene barve (http://www.shopping.hp.com/store/product/product_detail/C4813A);
torej artikli z zaporednimi številkami 368, 369 in 370. Slike na spletnih straneh so enake tistim, ki jih je izbrani ponudnik predložil v svojem katalogu.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in tarifno številko 6007 po ZOdvT ob upoštevanju okoliščin primera kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov in stroške za nagrado za postopek revizije v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka. Državna revizijska komisija ni priznala povračila "materialnih stroškov", saj ta postavka ni po vsebini specificirana skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki) in niti petim odstavkom 22. člena ZRPJN. Ker je vlagatelj upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov (tretji odstavek 22. člena ZRPJN), specificirani stroški, priglašeni nad priznanim zneskom, pa po oceni Državne revizijske komisije niso potrebni, je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 31. 5. 2010

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.