018-092/2010 Elektro-Slovenija, d.o.o.

Številka: 018-92/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 78/99 in nasl.; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič in ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava projektne dokumentacije za izgranjo 110kV DV polj Litostroj I in II v RTP", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil prijavitelj IBE d.d., Hajdrihova ulica 4, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 11.5.2010

ODLOČILA

Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se v presežku nad delom, v katerem je vlagatelju stroške revizijskega postopka priznal že naročnik, zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 9.12.2009 sprejel sklep o začetku oddaje javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo 10 kV DV polj Litostroj I in II RTP v Kleče po postopku s pogajanji po predhodni objavi, v katerem je vrednost naročila ocenil na 105.000,00 evrov brez DDV.

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 28.1.2009 pod št. objave JN10693/2009 in v Dopolnilu k Uradnem listu EU dne 30.12.2009 pod št. objave 2009/S 251-361980.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19.3.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je zahteval razveljavitev naročnikovega Obvestila o priznanju sposobnosti št. 240/Mš/196/09 z dne 8.3.2010 v delu, v katerem je bila priznana sposobnost prijavitelju Esotech, d.d., in povrnitev stroškov revizijskega postopka, med katerimi je navedel tudi takso za postopek revizije.

Vlagatelj je po pozivu naročnika k plačilu takse z dne 6.4.2010 (ki ga je vlagatelj prejel 12.4.2010) dne 14.4.2010 plačal takso v višini 5.000,00 evrov in naslednji dan po plačilu potrdilo o njenem plačilu poslal naročniku.

Naročnik je s sklepom z dne 13.4.2010 vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil in vlagatelju priznal stroške v višini 1.420,00 evrov.

Naročnik je s sklepom z dne 20.4.2010 vlagatelju priznal še stroške za takso v višini 2.500,00 evrov. V presežku je naročnik vlagateljev zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je obrazložil, da je bila vrednost oziroma izhodiščna cena prijave, ki jo je vlagatelj predložil, pod pragom, za katerega Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006, Uradni list EU, št. 317/2007, Uradni list RS, št. 16/2008, 34/2008; v nadaljevanju: ZJNVETPS) zahteva objavo v Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, zato je v skladu z 22. členom ZRPJN taksa znašala 2.500,00 evrov.

Vlagatelj je z vlogo z dne 22.4.2010 naročnika obvestil, da bo revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo nadaljeval v delu, ki se nanaša na povračilo stroška plačane takse. Vlagatelj navaja, da je naročnik zavzel napačno stališče, da vlagatelj ni upravičen do celotne plačane takse v znesku 5.000,00 evrov, ampak le do takse v višini 2.500,00 evrov. Vlagatelj pojasnjuje, da ZRPJN višine takse ne veže na vrednost ponudbe, ki jo ponudnik predloži v postopku oddaje javnega naročila, kot to napačno meni naročnik, ampak na višino ocenjene vrednosti konkretnega javnega naročila. Ta naj bi v konkretnem primeru presegala prag, nad katerim je javno naročilo potrebno objaviti v uradnem glasilu EU, na kar nakazuje naročnikova objava javnega naročila v Dopolnilu k Uradnem listu EU, zato je bil vlagatelj dolžan plačati takso v višini 5.000,00 evrov in je tudi upravičen do povračila celotne vplačane takse.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka sklepa, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Z vpogledom v dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s sklepom z dne 13.4.2010 vlagatelju priznal stroške revizijskega postopka v višini 1.420,00 evrov, s sklepom z dne 20.4.2010 pa stroške takse v višini 2.500,00 evrov. V presežku je vlagateljev zahtevek za vrnitev stroškov zavrnil.

Ker je vlagatelj v zahtevku za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 22.4.2010) zahteval, da Državna revizijska komisija odloči le o stroških postopka v delu, ki se nanaša na povračilo stroška plačane takse, je Državna revizijska komisija o stroških revizijskega postopka odločila le v delu, v katerem je naročnik delno zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo stroška plačane takse, in sicer v višini 2.500,00 evrov.

ZRPJN v tretjem odstavku 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, pri čemer zakon kot strošek revizijskega postopka v istem členu (prvi odstavek 22. člena ZRPJN) določa tudi takso.

V konkretnem primeru je med strankama revizijskega postopka nesporno, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen (naročnik je vlagateljevemu zahtevku za revizijo s sklepom z dne 13.4.2010 ugodil in razveljavil Obvestilo o priznanju sposobnosti z dne 8.3.2010 v delu, v katerem je bila priznana sposobnost prijavitelju Esotech, d.d.), kar pomeni, da je v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN vlagatelj upravičen do povračila zahtevanih stroškov, nastalih z revizijo. Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroška plačane takse, je upravičen tudi do povrnitve tega stroška, vendar le v višini, ki je bila potrebna za uveljavljanje pravnega varstva v konkretnem primeru. Le-ta pa je med strankama sporna, saj vlagatelj meni, da je bil dolžan plačati takso v višini 5.000,00 evrov in ne 2.500,00 evrov, kot to meni naročnik.

Višino takse, ki jo mora plačati vlagatelj zahtevka za revizijo, določa prvi odstavek 22. člena ZRPJN: "Vlagatelj zahtevka za revizijo mora ob vložitvi zahtevka za revizijo plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso v višini 2500 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 5000 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje in gre za naročila, ki jih je treba objaviti na portalu javnih naročil. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih mora naročnik objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se taksa iz prejšnjega stavka podvoji. V postopku oddaje javnih naročil, ki jih naročniku ni treba objaviti na portalu javnih naročil, je taksa 700 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za blago in storitve, oziroma 1400 eurov, če je zahtevek za revizijo vložen v postopku oddaje javnega naročila za gradnje."

ZJNVETPS v 17. členu ureja, kdaj mora naročnik postopek oddaje javnega naročila objaviti na portalu javnih naročil in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. V prvem odstavku 17. člena ZJNVETPS določa: "Naročnik mora poslati v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) enaka ali večja od naslednjih vrednosti: a) 412.000 eurov za naročila blaga in storitev; b) 5.150.000 eurov za naročila gradenj.", v drugem odstavku istega člena pa: "Naročnik mora poslati v objavo portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vrednosti: 1. v primeru naročanja blaga in storitev: 80.000 eurov, 2. v primeru naročanja gradenj: 160.000 eurov."

Iz citirane določbe ZJNVETPS je razvidno, da je zakonska dolžnost naročnika objaviti javno naročilo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti odvisna od ocenjene vrednosti javnega naročila, ki se oddaja, in ne od vrednosti oziroma (izhodiščne) cene prijave, ki jo je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila pridobil od prijavitelja, kot to zmotno meni naročnik. Prav tako je zmotno vlagateljevo prepričanje, da že sámo dejstvo, da je naročnik predmetno javno naročilo objavil v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, pomeni, da se taksa za postopek revizije iz 22. člena ZRPJN podvoji. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN je plačilo podvojene takse zahtevano le v primeru, če je bil naročnik javno naročilo dolžan objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Če taka naročnikova dolžnost ne obstaja, tudi vlagatelj ni dolžan plačati podvojene takse iz 22. člena ZRPJN, kljub temu, da je naročnik to javno naročilo objavil tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

V obravnavanem primeru naročnik oddaja javno naročilo storitev. Iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila (sklep z dne 9.12.2009) je razvidno, da znaša ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila brez DDV 105.000,00 evrov, ta vrednost pa je manjša od tiste, določene v točki a) prvega odstavka 17. člena ZJNVETPS. Navedeno glede na zgoraj citirane zakonske določbe pomeni, da naročnik predmetnega naročila ni bil dolžan objaviti v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, ampak le na portalu javnih naročil. Zato je bil vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo dolžan plačati takso le v višini 2.500,00 evrov.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik odločil pravilno, ko je vlagatelju s sklepom z dne 20.4.2010 priznal povrnitev stroška vplačane takse le v višini 2.500,00 evrov in ne 5.000,00 evrov, saj je glede na ugotovitve v tem sklepu strošek plačane takse le v tej višini mogoče priznati kot potreben strošek, nastal z revizijo.

Zato je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v presežku nad delom, v katerem je vlagatelju stroške revizijskega postopka priznal že naročnik, zavrne.

Ker je bil vlagatelj dolžan plačati takso le v višini 2.500,00 evrov, iz potrdila o plačilu takse pa izhaja, da je vlagatelj dne 14.4.2010 na račun RS, Ministrstva za finance, nakazal znesek 5.000,00 evrov, lahko vlagatelj od RS, Ministrstva za finance, zahteva vrnitev preveč plačane takse v znesku 2.500,00 evrov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 11.5.2009


mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
â"˘ Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
â"˘ Elektro-Slovenija, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana