Na vsebino
EN

018-084/2010 Občina Starše

Številka: 018-84/2010-4
Datum sprejema: 6. 5. 2010

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.) v senatu predsednice Vide Kostanjevec in članic Miriam Ravnikar šurk in mag. Maje Bilbija, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba pripravljalne faze projekta Namakalni sistem Zlatoličje", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika INSTITUT ZA EKOLOšKI INŽENIRING, d.o.o., Ljubljanska ulica 9, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OBČINA STARšE, Starše 93, Starše (v nadaljnjem besedilu: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, dne 6. 5. 2010

odločila:

1. Pritožbi vlagatelja, z dne 21. 4. 2010, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 15. 4. 2010, pod št. 43010-1/2010-D12.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti skladno s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je na portalu javnih naročil, dne 19. 3. 2010, pod št. objave JN2222/2010, objavil obvestilo o javnem naročilu "Izvedba pripravljalne faze projekta Namakalni sistem Zlatoličje".

Vlagatelj je pred potekom roka za predložitev ponudbe z vlogo, z dne 6. 4. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila oziroma popravek razpisne dokumentacije glede zahtevanih referenc in merila.

Naročnik je dne 15. 4. 2010, pod št. 43010-1/2010-D12, sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker vlagatelj naj ne bi izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Slednjo odločitev je naročnik utemeljil z dejstvom, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni oddal ponudbe za razpisano javno naročilo.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 21. 4. 2010 vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Navedel je, da je v zakonskem roku podal vprašanja v zvezi z zahtevanimi referencami, uporabo meril referenc in cene. Po objavi nepopolnih, pomanjkljivih in v nasprotju z objavljeno razpisno dokumentacijo, podanih odgovorov naročnika, pa je vložil zahtevek za revizijo, kar je po njegovem mnenju razviden in zadosten pogoj za prepoznanje aktivne legitimacije.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije, z vlogo, z dne 30. 4. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v postopku odločanja o pritožbi vpogledala v celotno dokumentacijo v postopku oddaje in revizije obravnavanega javnega naročila ter ob tem odločila, da je pritožba vlagatelja utemeljena.

Med strankama je v obravnavanem primeru sporno vprašanje, ali je vlagatelj izkazal aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo skladno z 9. členom ZRPJN.

Aktivno legitimacijo v revizijskih postopkih opredeljuje 9. člen ZRPJN, ki v 1. odstavku določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Iz citirane določbe ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Aktivno legitimirana oseba iz 1. odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se ponavadi kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

Državna revizijska komisija je v obravnavnem primeru po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na portalu javnih naročil dne 19. 3. 2010, pod št. objave JN2222/2010 ter obvestilo o dodatnih informacijah dne 30. 3. 2010, pod št. objave JN2497/2010. Rok za predložitev ponudb je naročnik določil do dne 8. 4. 2010, do 12.00 ure. Vlagatelj je naročniku v zvezi s prejeto razpisno dokumentacijo postavil določena vprašanja glede zahtevanih referenc in meril za izbor najugodnejšega ponudnika, na katera je naročnik podal in objavil dodatna pojasnila na portalu javnih naročil dne 2. 4. 2010.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo pri naročniku dne 8. 4. 2010, ob 11.05 uri, kar izhaja iz prejemne štampiljke naročnika na ovojnici, v kateri se je nahajal zahtevek za revizijo, iz česar velja zaključiti, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred rokom, določenim za oddajo ponudb. Naročnik slednjemu dejstvu ne nasprotuje, ampak bi po njegovem prepričanju vlagatelj moral predložiti ponudbo, zato da bi se mu priznala aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija takšno argumentacijo naročnika zavrača kot neutemeljeno. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper postopek oddaje predmetnega javnega naročila, oziroma zoper posamezne pogoje in merilo iz razpisne dokumentacije, še pred potekom roka, določenega za oddajo ponudb. Zato se od vlagatelja ne more zahtevati, da predloži ponudbo za izkazovanje aktivne legitimacije oziroma za izkazovanje interesa za dodelitev naročila kot enega od kumulativno podanih pogojev za izkazovanje aktivne legitimacije. Takšna zahteva bi lahko prišla v poštev šele v primeru, da bi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo po poteku roka za oddajo ponudb. Vlagatelj je po oceni Državne revizijske komisije kot potencialni ponudnik izkazal interes za dodelitev naročila s tem, ko je prevzel razpisno dokumentacijo in v zvezi s posameznimi pogoji in merilom zahteval dodatna pojasnila od naročnika.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju z 9. in 13. členom ZRPJN, s tem, ko je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker vlagatelj ni predložil ponudbe v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Zgolj zaradi tega vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo. Zato je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja na podlagi tretje alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz Sklepa, izdanega dne 15. 4. 2010, pod št. 43010-1/2010-D12.

Naročnik bo moral o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 6. 5. 2010

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- OBČINA STARšE, Starše 93, Starše
- INSTITUT ZA EKOLOšKI INŽENIRING, d.o.o., Ljubljanska ulica 9, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana

Natisni stran