018-077/2010 Komunala Novo mesto d.o.o.

Številka: 018-77/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Vzdrževanje parkovnih površin na pokopališču Srebrniče" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TRATA, podjetje za vzdrževanje javnih površin in gradnje Novo mesto, d.o.o., Brod 68, Novo mesto, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Smolej d.o.o., Vrhovčeva ulica 7, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Komunala Novo mesto d.o.o., Podbevškova 12, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik) dne 30.4.2010

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.1.2010 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, in sicer po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Javno naročilo je dne 27.1.2010 objavil na portalu javnih naročil pod številko PZP64/2010, kjer je določil, da je rok za predložitev ponudb 16.2.2010. Po prejemu ponudb je naročnik ponudnike s Povabilom k oddaji ponudbe z dne 25.2.2010 obvestil, da je predmetno javno naročilo izvedel na podlagi 4. člena Navodil o postopkih oddaje javnih naročil nzd 7.5-05-07 ter da bo postopek zaključil s pogajanji. Zato je ponudnike pozval, naj mu do 8.3.2010 predložijo nove ponudbe, in sicer obrazec predračuna ter izjavo. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 8.3.2010 je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe, izmed katerih je, kot je to razvidno iz obvestila o oddaji naročila št. 10-ZN-644/2010 z dne 9.3.2010, kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Vrtnarstvo Botanika d.o.o., Drešinja vas 1, Petrovče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 22.3.2010 vložil pritožbo zoper izbiro najugodnejšega ponudnika. V vlogi navaja, da je med postopkom oddaje predmetnega javnega naročila prišlo do kršitev postopka, ki ureja javna naročila, in sicer v takšnem obsegu, da so podani celo elementi dveh kaznivih dejanj. Naročnik je v objavi predmetnega javnega naročila dne 26.1.2010 navedel pogoje, na podlagi katerih bo izbiral najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj je oddal ponudbo, ki je bila najugodnejša, naročnik pa je zatem pristopil k pogajanjem ter ga s Povabilom k oddaji ponudb z dne 25.2.2010 ponovno povabil k oddaji ponudbe, pri čemer pa je tokrat postavil strožje pogoje. V tem Povabilu je namreč navedel, da bo postopek s pogajanji izveden v pisni obliki ter da je v sklepu o začetku postopka vrednost javnega naročila ocenjena na 22.000,00 evrov brez DDV. Naročnik je navedel, da bo v primeru, če nobena ponudba ne bo nižja od navedenega zneska, štel, da so vse ponudbe nesprejemljive in bo postopek prekinil oz. razveljavil. Vlagatelj navaja, da je osnovno načelo vsakega javnega naročila, da so pogoji javnega razpisa jasni, nedvoumni in znani vnaprej, v tem primeru pa ni bilo tako, saj je prišlo do spremembe razpisnih pogojev med samim postopkom. Vlagatelj meni, da je takšen način nedopusten, saj bi se pogoj o najnižji še sprejemljivi ceni moral nahajati že v povabilu k oddaji ponudbe z dne 26.1.2010. Za vlagatelja pa je nesprejemljivo tudi to, da je prišlo do razkritja podatka, kakšna je bila njegova ponudba kot ponudba najugodnejšega ponudnika v preteklosti. Naročnik je med postopkom dolžan varovati vse podatke, ki so mu posredovani s strani ponudnikov, kot poslovno tajnost. Vlagatelj zato meni, da je prišlo do izpolnitev znakov kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti v smislu 240. člena Kazenskega zakonika ter do izpolnitve znakov kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skrivnosti v smislu 142. člena KZ-1. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, naj se predmetni postopek oddaje javnega naročila razveljavi ter ponovi.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 25.3.2010 pozval, naj plača revizijsko takso, ter ga hkrati obvestil, da bo njegovo vlogo z dne 22.3.2010 kljub drugačnemu poimenovanju obravnaval kot zahtevek za revizijo. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse posredoval z vlogo z dne 2.4.2010, v kateri je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je vlagatelja z dokumentom z dne 9.4.2010 obvestil, da je ocenil, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, zaradi česar ga v celoti zavrača. Hkrati je vlagatelja pozval, da mu sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Po prejetem obvestilu vlagatelja o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 12.4.2010) je naročnik z dopisom z dne 14.4.2010 Državni revizijski komisiji v odločanje odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo neutemeljen, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj naročniku očita, da je ta med postopkom spremenil razpisne pogoje, ko je v (drugem) povabilu k oddaji ponudbe navedel, da je v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila vrednost naročila ocenjena na 22.000,00 evrov brez DDV in da bo v primeru, če ponudbene vrednosti ne bodo nižje od tega zneska, ponudbe obravnaval kot neprimerne.

V zvezi z gornjimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je nesprejemljiva ponudba v 21. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) definirana kot tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Ponudba, ki je nesprejemljiva, je hkrati tudi nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepopolne ponudbe pa mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. ZJN-2 ob tem niti za postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi niti za kakšen drug postopek ne določa, da bi bil naročnik dolžan objaviti podatek o zagotovljenih sredstvih.

Iz zgoraj citiranih določil ZJN-2 je razvidno, da je naročnik dolžan izločiti nesprejemljivo ponudbo že na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 ob upoštevanju 21. in 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, in sicer ne glede na to, ali v objavi naročila in/ali razpisni dokumentaciji objavi podatek o zagotovljenih sredstvih. Zato bi bil naročnik tudi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila upravičen kot nesprejemljive izločiti vse ponudbe, ki bi po izvedenih pogajanjih presegale zagotovljena sredstva, ne glede na objavo podatka o zagotovljenih sredstvih in opozorila o posledici nesprejemljivosti ponudb. Ker naročniku za to, da ponudbo označi kot nesprejemljivo, ni treba objavljati podatka o zagotovljenih sredstvih, tudi ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik s tem, ko je v drugem povabilu k oddaji ponudb ta podatek objavil in ponudnike opozoril na posledice preseganja ponudbene cene, spreminjal določila razpisne dokumentacije in s tem kršil pravila ZJN-2. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je podatek o ocenjeni vrednosti, ki ga je naročnik objavil v povabilu k oddaji ponudbe z dne 25.2.2010, razviden že iz sklepa o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila (dokument št. 10-ZN-194/2010 z dne 21.1.2010). Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da naročnik tega podatka med postopkom ni spreminjal oz. prilagajal, temveč ga je zgolj naknadno objavil, česar pa pravila ZJN-2 ne prepovedujejo. Ker so bili vsi ponudniki o višini zagotovljenih sredstev oz. ocenjeni vrednosti obveščeni istočasno, to je s povabilom k oddaji ponudbe z dne 25.2.2010, tudi ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, kot je določeno v 9. členu ZJN-2.

Vlagateljeve nadaljnje revizijske navedbe, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja tudi s tem, ko je razkril podatek o tem, kakšna je bila vlagateljeva ponudba v preteklosti, je treba presojati z vidika četrtega odstavka 22. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb, ter z vidika drugega odstavka 76. člena ZJN-2, ki določa, da je v zapisniku o odpiranju ponudb (med drugim) potrebno navesti tudi naziv ponudnika, ponudbeno ceno ter morebitne popuste. Navedeno pomeni, da mora naročnik imena ponudnikov ter ponudbene vsebine varovati le do poteka roka za predložitev ponudb, na javnem odpiranju ponudb pa imena ponudnikov in osnovne ponudbene podatke (med njimi tudi ponudbeno ceno) naročnik javno objavi.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik že v povabilu k oddaji ponudbe z dne 26.1.2010 določil, da je rok za predložitev ponudb 16.2.2010 in da bo tega dne tudi odpiranje ponudb, hkrati pa je določil, da bo postopek oddaje javnega naročila zaključil s pogajanji. Zoper takšen potek postopka oddaje javnega naročila nihče izmed ponudnikov ni vložil zahtevka za revizijo. Dne 16.2.2010 je naročnik prejete ponudbe tudi odprl ter osnovne ponudbene podatke skupaj s ponudbenimi cenami vpisal v zapisnik. Dejstvo, da je te podatke sporočil vsem sodelujočim ponudnikom pred začetkom pogajanj, ne more pomeniti kršitve pravil ZJN-2, saj je naročnik, kot je bilo zgoraj že zapisano, v skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZJN-2 dolžan varovati podatke o ponudnikih in njihovih cenah kot poslovno skrivnost le do poteka roka za predložitev ponudb. Tudi sicer je značilnost postopka s pogajanji, da se ta izvajajo v zaporednih fazah (prim. prvi odstavek 88. člena ZJN-2) in da naročnik po prvem prejemu ponudb in pred nadaljnjimi pogajanji v zapisnik o odpiranju ponudb vpiše izhodiščne ponudbene cene ter z njimi seznani sodelujoče ponudnike.

Ker Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ni mogla ugotoviti, da bi naročnik s tem, ko je med postopkom objavil ocenjeno vrednost javnega naročila oz. ko je po prejemu in odpiranju ponudb objavil ponudbene cene, kršil pravila ZJN-2, je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo oz. v vlogi z dne 2.4.2010 zahteval tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer stroškov za plačano takso ter stroškov v zvezi z odvetniškim zastopanjem. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Ker je zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, je morala ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 30.4.2010

mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Komunala Novo mesto d.o.o., Podbevškova 12, 8000 Novo mesto
- Odvetniška pisarna Smolej d.o.o., Vrhovčeva ulica 7, 8000 Novo mesto
- Vrtnarstvo Botanika d.o.o., Drešinja vas 1, 3301 Petrovče
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana