018-024/2010 Osnovno zdravstvo Gorenjske

Številka: 018-024/2010-9

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk kot predsednika senata ter članic mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za pranje perila, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Bistra, d. o. o., Kidričeva cesta 55, škofja Loka (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: naročnik) 26. 2. 2010 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji naročila" št. JN_111/2009_O z dne 22. 12. 2009.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.500 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za pranje perila z "Odločitvijo o oddaji naročila" št. JN_111/2009_O z dne 22. 12. 2009 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Solidarnost, d. o. o., Cesta Franceta Prešerna 15, Jesenice (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 8. 1. 2010 in predlagal njeno razveljavitev. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik imel blokiran račun, da ima neporavnane obveznosti, da nima uporabnega dovoljenja za delo v prostorih na svojem naslovu, očita pa tudi, da naročnik ni preveril pogoja iz podtočke a.2. iz 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5-6 razpisne dokumentacije), predvsem glede plačila prispevkov za socialno varnost, vlagatelj pa tudi izpodbija odločitev o izvedbi pridržanega javnega naročila.

Naročnik je s sklepom št. JN_111/2009_rv2 z dne 18. 1. 2010, ki ga je vlagatelju vročil 25. 1. 2010, zahtevek za revizijo zavrnil in pojasnil, da je pojasnilo o popolnosti ponudb podal že v odločitvi o oddaji naročila, da je izbrani ponudnik predložil zahtevano potrdilo banke, ki ne kaže, da je imel izbrani ponudnik blokirane račune, da se izbrani ponudnik ni skliceval, da nastopa kot invalidsko podjetje, hkrati pa opozarja na možnost zakonske določbe o 5 % odstopanju cene, da je na podlagi 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) pristopil k ugotavljanju sposobnosti in da so prejeta potrdila uradnih institucij zanj verodostojna, poleg tega pa je izbrani ponudnik predložil zahtevane lastne izjave.

Vlagatelj je z dopisom z dne 28. 1. 2010 naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tej vlogi je vlagatelj naročnika obvestil, da je o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo obvestil tudi slednjo.

S posebno vlogo z dne 28. 1. 2010, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 29. 1. 2010, je o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj obvestil tudi Državno revizijsko komisijo, pri čemer je vlagatelj izpostavil še eno kršitev naročnika in dodatno dokumentiral svoje navedbe iz zahtevka za revizijo. V tej vlogi je vlagatelj priglasil stroške.

Državna revizijska komisija je 4. 2. 2010 in 16. 2. 2010 od naročnika prejela dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije pridobila posamezne podatke od Banke Slovenije (dopis št. 29.40-1616/10-VL z dne 19. 2. 2010) in Delavske hranilnice, d. d. (dopis z dne 24. 2. 2010).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil (5. 11. 2009, pod št. objave JN9215/2009) in, v nasprotju z drugačnim prepričanjem vlagatelja, ki ga je izrazil v dopisu z dne 15. 1. 2010 (tj. odgovor na poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo), tudi v Uradnem listu Evropske unije, in sicer 10. 11. 2009, pod številko objave 2009/S 216-311644. Vlagatelj je sicer predložil izpisek s portala TED (http://ted.eur-op.eu.int/; ta omogoča dostop do uradnih objav v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (Uradni list S)), v katerem sta navedeni samo dve objavi po zahtevanem nizu podatkov, med njima pa ni naročnikove objave, vendar je tak izpisek, s katerim razpolaga vlagatelj, le posledica dejstva, da vlagatelj zahtevanega niza podatkov ni uporabil pri iskanju v "arhivu" s pomočjo "razširjenega iskanja" kot registrirani uporabnik. Vlagatelj je namreč uporabil iskanje v "vseh veljavnih objavah" s pomočjo "standardnega iskanja".

Med strankama je sicer tudi sporno, ali bi morala taksa za postopek revizije znašati 5.000 eurov. Vlagatelj je namreč vplačal 2.500 eurov in zavrnil naročnikovo zahtevo iz poziva št. JN_111/2009_rv z dne 13. 1. 2010, da vplača 5.000 eurov. V obravnavanem primeru naročnik ne oddaja javnega naročila gradenj (gl. 7. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN_111/2009 z dne 3. 11. 2009 je razvidno, da znaša ocenjena vrednost javnega naročila 100.000 eurov brez DDV. Enaka ocenjena vrednost izhaja iz razpisne dokumentacije (str. 3) in objav obvestila o naročilu (obakrat točka II.1.4). Ta vrednost pa je nižja tako od vrednosti iz alinee a) 2. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2 kot sicer vrednosti iz alinee b) 2. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2 [upoštevajoč še Uredbo Komisije (ES) št. 1422/2007 z dne 4. decembra 2007 o spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njunih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (Uradni list L 317/34 z dne 5. 12. 2007) in Sklep o objavi višin mejnih vrednosti za postopke javnega naročanja (Uradni list RS, št. 34/2008), ki sta relevantna predpisa v času objave obvestil o naročilu], ki bi bila tudi glede na Prilogo 4 Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007) relevantna za naročnika. Za naročnika alinea a) 2. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2 sicer tudi ne velja, ker naročnik ni ne državni organ ali organ v njegovi sestavi ne organ lokalne skupnosti ali organ v njegovi sestavi. Ker se skladno s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN taksa v višini 5.000 eurov v primeru javnega naročanja, ki ni javno naročanje gradenj, veže na zakonsko dolžnost objave javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije, v obravnavanem primeru pa taka zakonska dolžnost - izhajajoč iz podatkov, ki jih je naročnik predstavil v svojih dokumentih - glede na 12. člen ZJN-2 ni obstajala, dolžna taksa ne more znašati 5.000 eurov. Dejstvo, da je naročnik javno naročilo sicer objavil tudi v Uradnem listu Evropske unije, glede na zahteve iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN, zato ne more vplivati na višino dolžne takse. Zato vlagatelj z vplačilom 2.500 eurov ni vplačal premalo dolžne takse iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN.

Med naročnikom in vlagateljem je med drugim sporno, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz podtočke c ekonomska in finančna sposobnost ponudnika iz 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5-6 razpisne dokumentacije). Vlagatelj namreč zatrjuje, da je že na zapisnik o odpiranju ponudb z dne 18. 12. 2009 dal pripombo, da je bil izbrani ponudnik "v zadnjih 6. mesecih pred objavo razpisa več dni blokiran".

V zvezi s tem očitkom je Državna revizijska komisija vpogledala v podtočko c ekonomska in finančna sposobnost ponudnika iz 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5-6 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik določil, da bo "priznal usposobljenost in sposobnost":
"ponudnik v zadnjih 6 mesecih pred objavo tega javnega naročila ne sme imeti blokiran transakcijski račun. Ponudniki morajo predložiti za veljavnost ponudbe potrdilo poslovne banke ali bank, pri katerih imajo odprte svoje transakcijske račune ali BON-2 obrazec; potrdilo oz. obrazec ne sme biti starejši od 30 dni od dneva objave javnega naročila. Ponudniki morajo predložiti potrdila bank za vsak odprt transakcijski račun. Potrdila morajo biti originalna."

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je (tako kot to izhaja iz uradnega zaznamka z dne 18. 12. 2009) k ponudbi zvezano "potrdilo o plačilni sposobnosti" z dne 24. 12. 2009, ki ga je za transakcijski račun izbranega ponudnika izdala Delavska hranilnica, d. d. Državna revizijska komisija je pri vpogledu v naročnikov spis ugotovila, da naročnik razpolaga s faksiranim "potrdilom o plačilni sposobnosti" z dne 17. 12. 2009, ki ga je prav tako izdala Delavska hranilnica, d. d. Iz obeh potrdil izhajajo podatki, da "število dni blokad TRR v preteklih 6 mesecih" znaša 0 dni. Vendar vlagatelj izpostavlja, da iz bonitetne informacije, natisnjene s spletne strani http://gvin.com, izhaja, da je imel izbrani ponudnik transakcijski račun, odprt pri Delavski hranilnici, d. d., blokiran.

Naročnik je s sklepom št. JN_111/2009_rv2 z dne 18. 1. 2010, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, med drugim pojasnil, da "potrdilo poslovne banke o neblokiranem računu je priloženo k ponudbi in je zato za naročnika verodostojno". Iz tega je mogoče razumeti, da je naročnik upošteval "potrdilo o plačilni sposobnosti" z dne 24. 12. 2009. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da se potrdili z dne 17. 12. 2009 in 24. 12. 2009 poleg datuma izdaje razlikujeta zgolj v navedbi stanja sredstev na transakcijskem računu, ker je Delavska hranilnica, d. d., enkrat zapisala stanje na dan 17. 12. 2009, enkrat pa na dan 24. 12. 2009.

Četudi je moral ponudnik v ponudbi predložiti podpisan in žigosan obrazec OBR_4 "Izjava o sposobnosti ponudnika", to ne spremeni dejstva, da so morali ponudniki dejstva glede blokade transakcijskih računov dokazovati z dokazili, ki ne izvirajo iz sfere ponudnikov samih (torej ne z lastnimi izjavami), ampak z dokazili, ki izvirajo iz sfere tretjih subjektov (torej z dokazili bank ali Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES)). Poleg tega pa neposredna izjava o dejstvu, da ponudnik ni imel blokiranega transakcijskega računa, iz obrazca OBR_4 "Izjava o sposobnosti ponudnika" sicer tudi ne izhaja, ker je naročnik ni določil. Četudi se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je "potrdilo poslovne banke o neblokiranem računu â?? za naročnika verodostojno", pa je treba vseeno paziti na to, ali to dokazilo izkazuje relevantno dejansko stanje, ki ga je naročnik opredelil v pogoju iz podtočke c ekonomska in finančna sposobnost ponudnika iz 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5-6 razpisne dokumentacije). Naročnik je namreč zahteval, da morajo ponudniki s temi dokazili izkazovati relevantno dejansko stanje v točno določenem obdobju (namreč v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora potrdilo izdati banka in da izrecno ni predvidel tudi hranilnic, vendar po oceni Državne revizijske komisije ne more biti sporno, da se ta možnost nanaša tudi na hranilnice. Iz zahteve iz razpisne dokumentacije namreč izhaja, da naročnika zanimajo določena dejstva glede stanja transakcijskih računov pri ponudnikih. Opredelitev transakcijskega računa je razvidna iz 13. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/2009; v nadaljevanju: ZPlaSS), pri čemer je iz nje razvidno, da gre za "plačilni račun, ki ga odpre" med drugim "banka s sedežem v Republiki Sloveniji". Opredelitev pojma "banka" izhaja iz 21. točke 4. člena ZPlaSS, in sicer kot opis samostalnika v množini (torej opis pojma "banke"): "pravne osebe, ki imajo dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje bančnih storitev, vključno s hranilnicami, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo". Pri izvajanju plačilnih storitev pojem "banka" torej obsega tudi hranilnico.

Ker je naročnik javno naročilo objavil 5. 11. 2009 (na portalu javnih naročil) oziroma 10. 11. 2009 v Uradnem listu Evropske unije, bi morali ponudniki izkazovati dejstvo, da niso imeli blokiranih transakcijskih računov, za obdobje, ki obsega tudi del meseca maja 2009. Takšno obdobje pa iz nobenega izmed "potrdil o plačilni sposobnosti" (tako tistega z dne 17. 12. 2009 kot tistega z dne 24. 12. 2009) ne izhaja. Namreč, ti potrdili izkazujeta dejansko stanje glede dejstva, ali je pri izbranemu ponudniku transakcijski račun bil blokiran, za obdobje, ki se začenja v juniju 2009 in najkasneje do dni njune izdaje (tj. 17. 12. 2009 in 24. 12. 2009). Tako potrditev je Državna revizijska komisija dobila tudi od Delavske hranilnice, d. d., ki je v dopisu z dne 24. 2. 2010 med drugim pojasnila, da je bilo "potrdilo o plačilni sposobnosti" z dne 24. 12. 2009 dano za obdobje šestih mesecev, in sicer od 24. 6. 2009 do 24. 12. 2009. Torej, iz tega potrdila niso razvidna dejstva glede blokade transakcijskega računa od dneva objave obvestila o naročilu do 24. 6. 2009, kar pa predstavlja del obdobja, ki je vključen v pogoj iz podtočke c ekonomska in finančna sposobnost ponudnika iz 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5-6 razpisne dokumentacije). Upoštevajoč navedene zaključke je mogoče tudi ugotoviti, da tudi s "potrdilom o plačilni sposobnosti" z dne 17. 12. 2009 ni mogoče izkazovati, da v celotni dolžini referenčnega obdobja sporni transakcijski račun ni bil blokiran. Iz slednjega potrdila bi namreč izostalo obdobje od objave obvestila o naročilu do 17. 6. 2009. Na podlagi navedenega je mogoče zaključiti, da naročnik niti ne bi mogel preverjati vsebine dokazila glede izpolnjevanja pogoja iz podtočke c ekonomska in finančna sposobnost ponudnika iz 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5-6 razpisne dokumentacije) glede vseh relevantnih dejstev, saj iz navedenega dokazila nekatera relevantna dejstva, ki jih določa pogoj, niti ne izhajajo.

Iz dokazila, ki ga je vlagatelj predložil zahtevku za revizijo, je razvidno, da vlagatelj lahko kot relevantno za očitek naročniku glede priznanja sposobnosti izbranemu ponudniku po razpisnem pogoju zatrjuje zgolj dejstvo glede blokade transakcijskega računa, odprtega pri Delavski hranilnici, d. d., za obdobje v maju 2009, saj se samo to obdobje nahaja v obdobju, za katerega naročnik zahteva dokazovanje sposobnosti, ne more pa biti relevantno tudi obdobje od 23. 5. 2008 do 2. 6. 2008. Če namreč še celĂł del leta 2009 ne sodi v referenčno obdobje po pogoju, ki ga je določil naročnik, to toliko bolj velja za (celotno) leto 2008.

Iz navedenega je razvidno, da naročnik na podlagi "potrdila o plačilni sposobnosti" z dne 24. 12. 2009 (kot sicer niti ne na podlagi "potrdila o plačilni sposobnosti" z dne 17. 12. 2009) ne more zaključiti, da je izbrani ponudnik izpolnil pogoj iz podtočke c ekonomska in finančna sposobnost ponudnika iz 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5-6 razpisne dokumentacije). Naročnik namreč na podlagi dokazil, s katerimi razpolaga, lahko le ugotovi, da je ta pogoj izpolnjen za le del zahtevanega obdobja, ne pa za celotno to obdobje.

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je naročnik glede na dokumentacijo, s katero je razpolagal, neupravičeno priznal sposobnost izbranemu ponudniku po pogoju iz podtočke c ekonomska in finančna sposobnost ponudnika iz 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5-6 razpisne dokumentacije).

Ob taki ugotovitvi je obravnava drugih vlagateljevih revizijskih navedb postala nepotrebna, saj bi tudi v primeru, da bi se druge vlagateljeve revizijske navedbe izkazale za neutemeljene, to ne spremenilo dejstva, da je zahtevek za revizijo utemeljen že na podlagi dejstva, ki ga je ugotovila Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija skladno s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz "Odločitve o oddaji naročila" št. JN_111/2009_O z dne 22. 12. 2009. Z razveljavitvijo naročnikove odločitve o oddaji naročila, se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pred naročnika, ta pa ima možnost npr. odločiti se, da javnega naročila ne odda v izvedbo, ali pa se odločiti nadaljevati postopek javnega naročila z oddajo javnega naročila v izvedbo, pred tem pa s pridobitvijo manjkajočih oziroma dopolnjenih dokazil ugotoviti relevantno dejansko stanje glede tega, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz podtočke c ekonomska in finančna sposobnost ponudnika iz 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 5-6 razpisne dokumentacije) v celoti oziroma v celotnem relevantnem obdobju, ki ga določa pogoj. V primeru, da se naročnik odloči oddati javno naročilo v izvedbo, lahko znova preveri izpolnjevanje vseh pogojev (pri vseh ponudnikih), pri čemer mora paziti na to, da se ugotavljanje izpolnjevanja pogojev veže na ugotavljanje tistih dejstev, ki jih je s postavljenimi pogoji določil v razpisni dokumentaciji.

Kljub predhodno navedenemu pa Državna revizijska komisija v zvezi z očitki v 5. točki zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj izpostavlja kot sporno, da je naročnik prilagodil javno naročilo enemu ponudniku, ker se je odločil oddati pridržano javno naročilo, pojasnjuje, da del vlagateljevih navedb pomeni dejansko očitek na pripravo razpisne dokumentacije, kar pa v tej fazi postopka javnega naročila glede na institut prekluzije iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN ni mogoče več vsebinsko obravnavati. Te vlagateljeve navedbe so zato neutemeljene. Enako je mogoče zaključiti upoštevaje drugi odstavek 12. člena ZRPJN. Hkrati pa je del teh vlagateljevih revizijskih navedb lahko nastal šele po roku za predložitev ponudb, saj je šele takrat vlagatelj lahko ugotovil, kateri ponudniki so dejansko predložili ponudbo. Vlagateljeva trditev, da je naročnika na odpiranju ponudb opozoril, da je bil izbrani ponudnik izbrisan iz registra invalidskih podjetij, kaže, da v tem delu vlagateljeve revizijske navedbe ne morejo biti zavrnjene zaradi prekluzije po šestem odstavku 12. člena ZRPJN. Vendar velja vlagatelja zgolj spomniti, da je vlagatelj ponudil ceno, ki je za dobrih 23,4 % višja od ponudbene cene izbranega ponudnika, zaradi česar tudi v primeru, da bi se določbe o pridržanih naročilih (19. člen ZJN-2) uporabljale v obravnavanem primeru javnega naročanja, njihova uporaba ne bi niti prišla do izraza, ker je ponudbena cena iz ponudbe izbranega ponudnika nižja, ne pa višja, od ponudbene cene iz vlagateljeve ponudbe. Zato je nepomembno, ali ima izbrani ponudnik status invalidskega podjetja ali ne. In tudi povsem nepotrebno bi bilo ugotavljanje, ali se je na tak status izbrani ponudnik skliceval ali ne. Naročnik celo izpostavlja, da se izbrani ponudnik na tak status niti ni skliceval.

Vlagatelj je v posebnem dopisu z dne 28. 1. 2010, posredovanem Državni revizijski komisiji, uveljavljal domnevno kršitev (sprememba zahtev glede pogostnosti izvajanja storitev za enega izmed zdravstvenih domov), ki naj bi začela učinkovati od 15. 1. 2010. Ta domnevna kršitev je glede na potek postopka oddaje javnega naročila pri naročniku nastala po poteku roka iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN, zato je vlagatelj tudi razumljivo ni mogel prej uveljavljati. Čeprav se Državni revizijski komisiji zaradi ugoditve zahtevku za revizijo zaradi predhodno že izpostavljenih razlogov ni treba opredeljevati, pa Državna revizijska komisija vseeno pripominja, da tudi v primeru, če bi bilo treba to navedbo obravnavati kot sestavni del zahtevka za revizijo (v kar se Državna revizijska komisija v tem trenutku ne spušča), vlagatelj sploh ni izkazal, da sporno dejanje pomeni kršitev, oziroma da je domnevna kršitev s spornim datumom začela učinkovati, in torej, da je s 15. 1. 2010 sploh nastala kakršnakoli nedovoljena posledica.

Državna revizijska komisija, tako kot že večkrat doslej (npr. št. 018-324/2004, 018-040/2005, 018-144/2006, 018-209/2007, 018-078/2008), opozarja, da ima zgolj kasatorična pooblastila (torej lahko le razveljavi naročnikove odločitve v postopku javnega naročanja, ker Državna revizijska komisija odloča o zakonitosti ravnanja naročnika v postopku javnega naročanja), ne pa tudi reformatoričnih pooblastil, zaradi česar ne more sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Te odločitve so pridržane naročniku. Državna revizijska komisija pa tudi dodaja, da je postopek revizije postopek pravnega varstva; torej z vložitvijo zahtevka za revizijo upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) začne (12. člen ZRPJN; npr. št. 018-269/2007) postopek pravnega varstva zoper kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (gl. 1. člen ZRPJN ter 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zato postopek revizije ni "dodatna faza" postopka javnega naročanja (v tem smislu npr. št. 018-017/2006, 018-272/2007). Zato vlagatelj od Državne revizijske komisije tudi ne more zahtevati, da "izloči izbranega ponudnika" in da odloči, da "se izbere naslednji najugodnejši ponudnik".

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN kot potrebne priznava priglašene stroške za vplačano takso v višini 2.500 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 26. 2. 2010

Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj,
- Bistra, d. o. o., Kidričeva cesta 55, 4220 škofja Loka,
- Solidarnost, d. o. o., Cesta Franceta Prešerna 15, 4270 Jesenice,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.