018-042/2010 Občina Beltinci

Številka: 018-042/2010-13

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice mag. Nataše Jeršič, članice Miriam Ravnikar šurk in članice Sonje Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na spodnjem povodju reke Mure - dolinska kanalizacija - Kanalizacija in čistilna naprava Beltinci" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila 1. družba Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana, v skupnem nastopu s partnerjem SPIT d.o.o., Vojkova cesta 19, Solkan (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in 2. družba NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Lava 11, Celje, v skupnem nastopu s partnerjem HIDROINŽENIRING d.o.o., Slovenčeva 95, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Beltinci, Mladinska 2, Beltinci (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.4.2010

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 1.2.2010, se zavrže.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, z dne 15.2.2010, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila št. 354-4/2009-56, z dne 26.1.2010. V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne.

4. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

5. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5000 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN 7116/2009 z dne 2.9.2009 (popravki pod objavami št. JN 7880/2009 z dne 25.9.2009, JN 7897/2009 z dne 25.9.2009, JN 8339/2009 z dne 9.10.2009, JN 9348/2009 z dne 9.11.2009, JN 9806/2009 z dne 24.11.2009 ). Naročnik naročilo odda po odprtem postopku.

Dne 26.1.2010 je naročnik izdal sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da se slednje oddaja ponudnikoma v skupni ponudbi SGP POMGRAD d.d., Bakovska ulica 31, Murska Sobota v skupnem nastopu s ponudnikom PRIMORJE d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz sklepa pa obenem še izhaja, da sta obe ponudbi prvega in drugega vlagatelja zaradi neizpolnjevanja istih tehničnih zahtev, ki se nanašajo na postavko 05.1, izločeni iz nadaljnjega postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Zoper navedeno odločitev je prvi vlagatelj dne 1.2.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik zmotno presodil, da je njegova ponudba neprimerna. Prvi vlagatelj zatrjuje, da njegova ponudba ne more biti neprimerna, saj je povsem skladna s tehničnimi specifikacijami in v celoti izpolnjuje pogoje vezane na vsebino predmeta javnega naročila. Pri tem prvi vlagatelj v zvezi z postavko 05.1. pojasnjuje, da je naloga prezračevalnega sistema zagotovitev zadostne oskrbe mikroorganizmov v bazenu za oživljanje s kisikom in zadostno premešano aktivno blato. Pri tem velikost membranske površine za primerjavo različnih prezračevalnih sistemov/proizvajalcev po mnenju vlagatelja ni primerna, ker konstrukcija membrane in porazdelitev prezračevalnikov pomembno vplivajo na učinkovitost. Pri porazdelitvi prezračevalnikov na dno bazena ni pomembna samo gostota porazdelitve (m2/m2 oz. %), ampak posebej enakomerna porazdelitev. Če dno ni popolnoma prekrito s prezračevalniki, se zaradi učinka dviga mehurčkov med prezračevalniki pojavijo "vodni valji". Ti povečajo hitrost pretoka preko prezračevalnikov, zaradi česar se zračni mehurčki hitreje dvigajo in se prehod O2, zaradi zmanjšanega časa zadrževanja vodnih mehurčkov, zmanjša. V razpisni dokumentaciji predvideni prezračevalniki imajo po mnenju prvega vlagatelja zelo velike površine. Pri predvidenem številu prezračevalnikov in površini bazena se pojavijo zelo velike razdalje med prezračevalniki, zaradi česar nastanejo veliki vodni valji in s tem močni dvižni pretoki, zaradi česar se efekt prezračevalnikov močno zniža. Pri od HAFI ponujenih prezračevalnikih AEROSTRIP gre za zelo ozke ploščne prezračevalnike z zelo efektivnimi membranami. Z manjšo širino le-teh pride do enakomernejše porazdelitve dna bazena, s čimer se dosežejo manjše razdalje med prezračevalniki in s tem manjši valji. Zaradi višje učinkovitosti tega prezračevalnega sistema je potrebna manjša membranska površina. Nadalje so po navedbah prvega vlagatelja v razpisni dokumentaciji pod točko 05.1. navedene vrednosti za potrebo po kisiku 70/100 kgO2/h (odpadna voda/čista voda) 1056 Nm3/h in za dimenzioniranje puhal 50/72 kgO2/h z 768 Nm3/h. Tukaj je po navedbah prvega vlagatelja potrebna pojasnitev, zakaj so puhala dimenzionirana za manjši O2-vnos, kot bi bilo to potrebno za potrebo po O2. Pod točko 5.2 je navedena kapaciteta puhal 780 m3/h (zakaj ne Nm3/h). Vlagatelj navaja, da ne more razumeti, zakaj je naveden zahtevan vnos O2 70/100 kgO2/h za v razpisni dokumentaciji navedeno količino zraka 1063 Nm3/h, puhala pa bi se dimenzionirala le z 768 Nm3/h oz. 780 m3/h. Iz priloženega izračuna za AEROSTRIP prezračevalni sistem je po vlagateljevih navedbah razvidno, da se z 768 Nm3/h v čisto vodo lahko vnese 76,6 kgO2/h. Če bi transportna količina puhal znašala 1056 Nm3/h, bi se lahko s ponujenim prezračevalnim sistemom v čisto vodo vneslo 99,5 kgO2/h. Za postavko 05.4. pa prvi vlagatelj dodaja, da je v svoji ponudbi priložil splošni katalog družine dekanterjev, dobavitelja INKOS d.o.o. iz Murske Sobote, ker drugega ni imel. Iz predložene dokumentacije se po navedbah prvega vlagatelja težko prepozna zahtevani dekanter, ampak kot ponudnik je prvi vlagatelj izpolnil celico razpisne dokumentacije, čigar opis jasno opredeljuje, da je prvi vlagatelj ponudil zahtevano opremo. Na podlagi navedenega prvi vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov postopka.

Zoper navedeno odločitev naročnika je drugi vlagatelj dne 15.2.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik zmotno ugotovil, da je njegova ponudba neprimerna in nepravilna. Drugi vlagatelj odločno nasprotuje naročnikovi ugotovitvi, da v svoji ponudbi ni upošteval zahtev za prezračevalno napravo SBR reaktorjev. Vlagatelj pri tem zatrjuje, da iz vpogleda v podpoglavje 3.3. za postavko 05.1 prezračevalna naprava SBR zahtevana velikost vpihovalne površine 144 m2, na podlagi katere je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, ni razvidna. Naročnik je tako izločil vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja pogoja, ki v razpisni dokumentaciji sploh ni bil določen. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije ponudil prezračevalne plošče HAFI AEROSTRIP tip Q z izkoriščanjem polne globine vode in iz zahtevanih materialov; število plošč 33/bazen, kar je tudi razvidno iz ponudbe. Na straneh 174-179 vlagateljeve ponudbe je priložena tehnična dokumentacija ponujenih prezračevalnih plošč, vključno z izračunom prezračevalnega sistema, iz katerega je jasno razvidno, da ponujeni prezračevalni sistem zagotavlja zahtevano kapaciteto prezračevalne naprave, definirano v razpisni dokumentaciji. Drugi vlagatelj je tako ponudil prezračevalne plošče, ki pri zahtevanem vnosu zraka 768 Nm3/h zagotavljajo 76,6 kg O2/h, kar je za 6,5% več, kot je zahtevan vnos kisika v razpisni dokumentaciji (72 kg O2/h). Profesor Roš po vlagateljevih navedbah ugotavlja, da iz stanja tehnike izhaja, da je učinkovitost in ne velikost tista ključna lastnost posamezne naprave, od katere je odvisno, ali bo ta naprava dosegala zahtevane procesne parametre ali ne. Vlagatelj navaja, da je dokazal, da je ponudil opremo, ki je enaka ali boljša od karakteristik posameznih delov opreme, ki so razvidne iz podpoglavja 3.3. Temu sledi tudi ugotovitev prof. Roša, da podatki kažejo, da je vlagatelj ponudil prezračevalno napravo z dosti večjo učinkovitostjo in s tem manjšo potrebno površino prezračeval za dosego zahtevanega vnosa kisika v vodo. Iz strokovnega mnenja prof. Roša po vlagateljevih navedbah izhaja, da manjša površina prezračeval od zahtevnih ne pomeni opreme s slabšimi karakteristikami od zahtevanih v podpoglavju 3.3., pač pa ob upoštevanju razmerja med zahtevanim vnosom kisika v vodo in učinkovitostjo prezračevalnih elementov enake ali boljše karakteristike od zahtevanih v podpoglavju 3.3., kar pa je vlagatelj v celoti izpolnil. Vlagatelj v zvezi z navedenim predlaga tudi izvedenca ustrezne stroke. Na podlagi opravljenega ogleda vlagatelj ugotavlja, da bi moral naročnik iz enakih razlogov, zaradi katerih je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno, kot popolno označiti tudi ponudbo vlagatelja. Drugi vlagatelj v nadaljevanju ugotavlja, da iz prospektne dokumentacije izbranega ponudnika pod postavko 05.1 nikjer ni razvidna zahtevana velikost vpihovalne površine 144 m2, število plošč (enot), ter ali ponujena oprema zagotavlja zahtevano prezračevalno kapaciteto, in sicer vnos kisika (72 kgO2/h) pri pretoku zraka 768 Nm3/h, kar je bil tudi naročnikov izrecni pogoj. Tako izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah ni dokazal, da izpolnjuje naslednje naročnikove zahteve: potrebo po kisiku alpha C, potrebo po kisiku (OC20), potrebno količino zraka, dimenzioniranje puhal alpha C, dimenzioniranje puhal, zmogljivost kisika (OC) 20 in potrebno količino zraka. Drugemu vlagatelju pri tem ni jasno, zakaj je on, ki je izpolnjevanje tehničnih zahtev izkazal, na slabšem kot izbrani ponudnik, ki tehničnih specifikacij opreme sploh ni podal, vseeno pa je naročnik njegovo ponudbo označil kot popolno. Poleg tega je izbrani ponudnik za postavko 05.8 Dobavne črpalke SBR reaktorjev ponudil črpalke proizvajalca KSB tipa sewabloc D 200-315G H160L 04 s pretokom 116,68 l/s in manometrično višino 6,3 m. Navedena oprema izbranega ponudnika ima pri naročnikovi zahtevani manometrični višini 6,7 m kapaciteto samo 110 l/s namesto zahtevanih 120 l/s, kar pomeni, da izbrani podnudnik v tej postavki ne izpolnjuje naročnikovih zahtev. Drugi vlagatelj pri tem še dodaja, da je izbrani ponudnik tudi za postavko 10.3 Črpalke za mešanje v gniliščih ponudil črpalke proizvajalca KSB tipa sewabloc F100-250G H132M 04 s pretokom 25.5 l/s in manometrično višino 9,65 m. Navedena oprema v omenjeni postavki po zatrjevanjih drugega vlagatelja prav tako ne izpolnjuje naročnikovih zahtev glede pretoka 26 l/s pri manometrični višini 10 m. Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga, da naj se razveljavi naročnikova odločitev in ugotovi, da je njegova ponudba popolna ter mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 23.2.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da ponudba prvega vlagatelja ne izpolnjuje naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije pod postavko 05.1. oz. ne izpolnjuje pogoja 13. podpoglavja 1.2-Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik. Ta namreč zahteva, da bo ponudnik vgradil opremo, ki izpolnjuje pogoje, določene s strani naročnika v tehničnih specifikacijah. Ker prvi vlagatelj za predmetno naročilo ni predložil produkta, ki bi izpolnjeval razpisne zahteve, je bila vlagateljeva ponudba spoznana za neprimerno oz. posledično nepopolno. Vlagatelj je za izpolnjevanje predmetnega pogoja pod postavko 05.1 ponudil 99 enot produkta HAFI AEROSTRI tip Q s širino 18 cm in površino 0,7m2, kar je razvidno iz vlagateljeve ponudbe in upoštevaje vsebino revizijskega zahtevka za vlagatelja tudi nesporno dejstvo. Ponudba prvega vlagatelja je po naročnikovih navedbah neprimerna zaradi odstopanja v dimenzijah prezračevalnih enot. Namesto zahtevanih 2.000 mm dolžine oz. 1.000 mm širine, je vlagatelj ponudil produkt dolžine 180 mm in širine 4.000 mm. Navedeno pomeni, da vlagateljeva ponudba za navedeno postavko odstopa 820 mm v dolžino in 3.000 mm v širino, zaradi česar prihaja do velikih odstopanj tudi pri površini prezračevaln plošče. Naročnik je zahteval površino 2 m2, vlagatelj pa je ponudil površino 0,7 m2, kar preračunano znaša 1,3 m2 manjšo površino od zahtevane. Vlagatelj je namesto zahtevanih 72 kosov ponudil 99, zaradi česar se odstopanje pojavlja tudi v skupni površini prezračevalnih elementov, saj je skupna zahtevana površina 144 m2, vlagatelj pa je ponudil rešitev s 69,3 m2 površine. Iz zgoraj navedenega je po naročnikovih navedbah jasno, da ponujeni vlagateljev produkt očitno odstopa od zahtev, postavljenih v razpisni dokumentaciji, na podlagi česar je vlagateljevo ponudbol označiti za neprimerno in nepopolno. Vlagateljeve navedbe glede "nalog prezračevalnega sistema" zaradi prevelike predvidene površine prezračevalnih plošč pa naročnik smatra za brezpredmetne. Razpisna dokumentacija predmetnega javnega naročila vključuje FIDIC, Rdečo knjigo. Kar po naročnikovih navedbah pomeni, da so bile zahteve opredeljene na nivoju PGD projektov in so bile prav tako tehnične specifikacije za opremo jasno določene že v razpisni dokumentaciji, zaradi česar ne morejo biti predmet kasnejšega spreminjanja s strani ponudnikov. Naročnik pri tem poudarja, da je v razpisni dokumentaciji in v obvestilu navedel, da variantnih ponudb ne bo dopuščal. Prav tako naročnik opozarja, da je vsako vlagateljevo zatrjevanje glede neustreznosti vsebine specifikacij ali drugih delov razpisne dokumentacije neprimerno in prepozno, saj je imel vlagatelj zoper slednje možnost v zakonsko določenem roku podati revizijski zahtevek. Naročnik v nadaljevanju ugotavlja, da tudi morebitne dodatne neustrezno ugotovljene razloge za neprimernost oz. nepopolnost ponudbe na izboljšanje vlagateljevega položaja ne bi mogle več vplivati, zaradi česar naročnik nadaljnjih vlagateljevih navedb ni več presojal. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 9.3.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil. Naročnik zatrjuje, da je nesporno, da je vlagatelj za izpolnjevanje pogoja naročniku ponudil 99 enot produkta HAFI AEROSTRIP tip Q s širino 18 cm in površino 0,7 m2, kar je jasno razvidno iz vlagateljeve ponudbe (str. 174-179). Vlagateljeva ponudba je neprimerna zaradi odstopanja v dimenzijah prezračevalne enote. Namesto zahtevanih 2000 mm dolžine oz. 1000 mm širine je vlagatelj ponudil produkt dolžine 180 mm in širine 4000 mm. To pomeni, da ponudba drugega vlagatelja odstopa 820 mm v dolžino in 3000 mm v širino. Vezano na omenjene podatke, pa po naročnikovem zatrjevanju prihaja tudi do velikih odstopanj pri površini prezračevalnih plošč. Naročnik je zahteval površino 2 m2, medtem ko je ponujena površina ponudbe drugega vlagatelja 0,7 m2, kar preračunano znaša 1,3 m2 manjšo površino od zahtevane. Prav tako je drugi vlagatelj zaradi drugačnih dimenzij namesto zahtevanih 72 kosov ponudil 99 kosov, kar je 27 več od zahtevanega. Odstopanje pa se po naročnikovih navedbah pojavlja v skupni površini prezračevalnih elementov, saj je skupna zahtevana površina 144 m2, vlagatelj pa je ponudil rešitev, ki ima samo 69,3 m2 površine. Naročnik pri tem izpostavlja, da glede na mnenje prof. dr. Milenka Roša ponujena konfiguracija morda res izpolnjuje ostale zahtevane karakteristike, vendar pa hkrati evidentno ne izpolnjuje zahtevanih karakteristik glede števila enot/kosov, mer prezračevalne plošče, površine prezračevalne plošče ter predvidene skupne površine prezračevalnih elementov. Naročnik pri tem opozarja, da je svoje zahteve jasno podal v razpisni dokumentaciji in pri tem ni dopustil variantnih ponudb, zaradi česar bi odobritev drugačne konfiguracije lahko pomenilo spreminjanje razpisne dokumentacije, kar pa je v nasprotju s 3. odstavkom 71. člena ZJN-2. V kolikor pa je vlagatelj po naročnikovem mnenju smatral, da pogoj glede velikosti ne omogoča enakopravnega dostopa vsem ponudnikom, bi to moral z revizijskim zahtevkom skladno z 2. odstavkom 12. člena ZRPJN izraziti najkasneje do roka, določenega za oddajo ponudb. Naročnik prav tako zavrača navedbe drugega vlagatelja glede nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je po naročnikovih navedbah ponudil opremo, ki izpolnjuje iz razpisne dokumentacije zahtevane lastnosti, to pa je dokazal s prilogami v obliki prospektov, kot je bilo zahtevano. Naročnik meni, da so vlagateljeve navedbe o neizpolnjevanju postavke 05.1 neosnovane, saj je iz predloženih prospektov v ponudbi izbranega ponudnika jasno, da je izbrani ponudnik ponudil 24 enot s površino 2 m2 ter zahtevanimi karakteristikami glede vnosa kisika in pretoka zraka. Glede neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika pod postavkama 05.8 in 10.3 pa naročnik odgovarja, da so črpalke izbranega ponudnika in vlagatelja po karakteristikah ne glede na različna proizvajalca identične, ter da vse izpolnjujejo zahtevane tehnične lastnosti za pravilno delovanje čistilne naprave. Omenjena dejstva so po naročnikovih navedbah razvidna iz priloženih prospektov obeh ponudnikov. Naročnik v nadaljevanju še pojasnjuje, da je nemogoče, da bi imela serijsko proizvedena črpalka povsem enake karakteristike, kot to predvideva izračun pri projektiranju. Poleg tega se zaradi večje obratovalne varnosti čistilne naprave vgradijo zmogljivejše črpalke, zato je bilo pri pripravi ponudbe dovoljeno odstopanje, kar je bilo tudi jasno izkazano v razpisni dokumentaciji z uporabo matematičnega znaka približno (~). Naročnik je pri presoji izpolnjevanje tega pogoja moral ostati v okviru minimalnih odstopanj, ki jih z navedbo "približno" dopušča tudi razpisna dokumentacija, zaradi česar naročnik navedbam drugega vlagatelja glede neizpolnjevanja pogojev izbranega ponudnika pod postavkama 05.8 in 10.3 ne more slediti. Naročnik še meni, da je neupravičeno sklicevanje drugega vlagatelja na istovrstno pomanjkljivosti, ki bi jih moral naročnik upoštevati in s tem izločiti ponudbo izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega je naročnik zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 24.2.2010, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 12.3.2010, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 4.3.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 5.3.2010, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Z dopisom z dne 18.3.2010, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 19.3.2010, pa je naročnik skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo tudi drugega vlagatelja. Na zahtevo Državne revizijske komisije je naročnik 23.3.2010 odstopil še dodatno zahtevano dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je za razjasnitev dejanskega stanja na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN na svojem sedežu dne 9.4.2010 opravila razjasnjevalni sestanek.

Izbrani ponudnik je dne 12.4.2010 po telefaksu pri Državni revizijski komisiji vložil vlogo z dodatnimi pojasnili vezanimi na naročnikovo zahtevo pod pozicijo 05.1. Izbrani ponudnik v vlogi pojasnjuje, da je v svoji ponudbi v celoti prevzel vse naročnikove zahteve. Po navedbah izbranega ponudnika se obseg prospektne dokumentacije razlikuje od proizvajalca do proizvajalca, pri čemer nobena prospektna dokumentacija ne vključuje tehnoloških izračunov za specifični projekt, poleg tega jih naročnik v razpisni dokumentaciji niti ni zahteval.

Naročnik je dne 13.4.2010 Državni revizijski komisiji posredoval Delovno gradivo članov komisije brez glasovalne pravice za ocenjevanje ponudb, iz katerega so po naročnikovih navedbah razvidni razlogi za podano oceno o popolnosti oz. nepopolnosti posamične ponudbe.

Skladno s 1. odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ugotovila, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in izdala enoten (skupni) sklep.

Državna revizijska je obravnavala zahtevek obeh vlagateljev in v nadaljevanju presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, ki je obe ponudbe izločil iz postopka oddaje javnega naročila iz istega razloga, in sicer zaradi neizpolnjevanja naročnikovih tehničnih zahtev.
Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu, v ponudbo obeh vlagateljev, v ponudbo izbranega ponudnika in v Zapisnik o vpogledu v spis in razjasnjevalni sestanek, v vlogo izbranega ponudnika in Delovno gradivo dodatnih članov komisije brez glasovalne pravice za ocenjevanje ponudb. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavnem primeru je potrebno spor med obema vlagateljema in naročnikom glede primernosti ponudb obeh vlagateljev presojati z vidika 1. odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2), medtem ko je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona, nepravilna in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Med vsemi strankami je nesporno, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naroča izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema. Naročnik je v 13. točki 1.2 Podpoglavja za presojanje tehnične in kadrovska sposobnost določil obvezni pogoj, da bo ponudnik vgradil opremo, ki izpolnjuje pogoje, določene s strani naročnika v tehničnih specifikacijah. Pri tem je kot dokument o izpolnjevanju obveznih pogojev, ki jih mora vsak ponudnik predložiti v svoji ponudbi, naročnik določil Obrazec 5.19: Seznam glavne opreme, katero bo ponudnik vgradil. Zadostitev pogoju se po naročnikovih določbah ugotavlja kot predložitev vseh potrebnih dokumentov. Naročnik je v okviru Obrazca 5.19: Seznam glavne opreme, katero bo ponudnik vgradil, od ponudnikov zahteval, da morajo navesti proizvajalca opreme, ki jo bodo pri izvedbi projekta vključili. Pri tem pa mora vsa oprema ustrezati karakteristikam posameznih delov opreme, ki so razvidne iz Podpoglavja 3.3. razpisne dokumentacije (enaka ali boljša). V 3. Poglavju Tehnične specifikacije je naročnik napravil popis tehnološke opreme čistilne naprave, katera mora med drugim vsebovati prezračevalo SBR-reaktorjev, opredeljeno pod pozicijo 05.1. Za slednje je naročnik podal naslednje tehnične zahteve: in sicer da mora biti sestavljeno iz 3 x 24 kosov prezračevalnih plošč, dimenzije 2,0/1,0 m2 oz. mere prezračevalne plošče morajo biti 2.000 x 1.000 mm, površina za odvod odpadnih plinov mora znašati 2 m2, potreba po kisiku alpha C mora znašati maks. 70 kgO2/uro, potreba po kisiku (OC 20) maks. 100 kgO2/uro in potrebna količina zraka maks. 056 Nm3/uro. Pri tem gre ugotoviti, da naročnik možnost predložitve variantne ponudbe ni dopustil.

Na podlagi vpogleda v ponudbo prvega in drugega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta oba ponudnika pod pozicijo 05.1 ponudila prezračevalo SBR-reaktorja istega dobavitelja, in sicer prezračevalnik HAFI AEROSTRIP TIP Q, katerega je naročnik v Poročilu o ocenjevanju ponudb ter v svoji odločitvi o oddaji naročila ocenil za neprimernega, ker ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji zahtevanih tehničnih karakteristik, na podlagi česar je naročnik ponudbi obeh vlagateljev v nadaljevanju tudi izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo omenjenih naročnikovih ugotovitev v zvezi z neizpolnjevanjem tehničnih zahtev ni izpodbijal, marveč je zgolj zatrjeval, da je učinkovitost njegovega ponujenega prezračevalnega sistema dokazana. Med tem ko je drugi vlagatelj zatrjeval, da naročnik zahtevane velikosti vpihovalne površine 144 m2, zaradi katere je bila v nadaljevanju njegova ponudba tudi izločena, nikjer ni določil. Naročnikove zahteve po kapaciteti prezračevalnega sistema je drugi vlagatelj razumel na način, da jih je naročnik v razpisni dokumentaciji za sporno postavko 05.1 navedel v smislu zahtevan tip in kapaciteta prezračevalne naprave za posamezni reaktor.

Državna revizijska komisija je za presojo naročnikovih spornih ravnanj vpogledala v ponudbo obeh vlagateljev in preverila tehnične karakteristike ponujene opreme. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila enaka dejstva, kot jih je predhodno v sklepu o izbiri za ponudbi obeh vlagateljev ugotovil že naročnik, in sicer da sta oba vlagatelja ponudila ploščne prezračevalnike v širini 18 cm oz. 180 mm in standardnih dolžinah od 1 do 4 m, zaradi česar ponujena površina prezračevanja znaša od 0,175 do največ 0,70 m2, medtem ko je v razpisni dokumentaciji določena površina 2 m2, zahtevane dimenzije pa so 2000 mm x 1000 mm. Poleg tega iz obeh ponudb izhaja, da oba vlagatelja ponujata skupno 99 prezračevalnikov, medtem ko je bilo v obravnavanem primeru zahtevanih le 72 kosov, na podlagi česar gre naročniku pritrditi, da ponujena oprema obeh vlagateljev razpisnih zahtev ne izpolnjuje. Pri tem gre prav tako zavrniti zatrjevanja drugega vlagatelja glede velikosti vpihovalne površine, in sicer da je to edina karakteristika, zaradi katere ga je naročnik izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Iz naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika jasno izhaja, da ponujena oprema obeh vlagateljev poleg vpihovalne površine 144 m2 ne izpolnjuje še preostalih tehničnih karakteristik iz projekta, in sicer zaradi ponujene širine trakov 18 cm, njihove površine 0,7 m2, kar znaša pri ponujenih 99 enotah 69,3 m2 vpihovalne površine, namesto zahtevanih 144 m2. Omenjena velikost vpihovalne površine iz razpisne dokumentacije neposredno res ni razvidna, jo je pa mogoče ugotoviti z izračunom, ki ga je v svoji odločitvi pojasnil tudi sam naročnik (zahtevana površina 2m2 se pomnoži z zahtevanim številom enot prezračevalnih plošč). Če bi prezračevalne plošče, ki jih je ponudil drugi vlagatelj, izpolnjevale v razpisni dokumentaciji zahtevane karakteristike, bi tudi ponujena naprava izpolnjevala vpihovano površino 144 m2.
Državna revizijska komisija v nadaljevanju prav tako ni sledila zatrjevanju obeh vlagateljev, da sta kljub neizpolnjevanju v razpisni dokumentaciji zahtevanih dimenzij ponudila celotno opremo z enakimi ali boljšimi karakteristikami. Pri tem je Državna revizijska komisija zavrnila dokazni predlog drugega vlagatelja za postavitev izvedenca ustrezne stroke, saj je dejansko stanje po presoji Državne revizijske komisije v obravnavanem primeru dovolj razjasnjeno za sprejem predmetne odločitve. Dejstvo je, da lahko Državna revizijska komisija v tej fazi presoja le skladnost ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne pa tudi primernosti oz. vsebino te razpisne dokumentacije, zato je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru celotno opremo primerjala zgolj z razpisnimi zahtevami. Tako je v nadaljevanju ugotovila, da ponujena oprema obeh vlagateljev vsebuje višje vrednosti kisika od zahtevanih, vendar je pri presoji omenjene karakteristike v celoti sledila mnenju profesorja Roša, kateremu ni oporekal niti naročnik, in štela, da je ponujena oprema obeh vlagateljev glede omenjenih zahtev učinkovitejša, s čimer izpolnjuje vse zahtevane karakteristike glede vnosa kisika v vodo in učinkovitosti prezračevalnih elementov. Ni pa Državna revizijska komisija mogla slediti argumentaciji obeh vlagateljev, da jima zaradi omenjenih tehničnih zahtev preostalih zahtev glede velikosti, števila in skupne površine prezračevalnih elementov ni potrebno izpolnjevati, saj naročnik variantnih ponudb v obravnavanem primeru ni dopustil. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da nobenemu od obeh vlagateljev ni uspelo izkazati, da je naročnik s tem, ko je njuno ponudbo izločil kot neprimerno in nepravilno iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, kršil pravila javnega naročanja. Kajti ponudbi obeh vlagateljev zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev iz pozicije 05.1 na strani 294 razpisne dokumentacije ni mogoče obravnavati kot primernih v smislu 20. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2, saj ne izpolnjujeta pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, posledično pa ju tudi ni mogoče obravnavati kot popolni v smislu 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2.
Glede ugovorov prvega vlagatelja o potrebi prezračevala po kisiku pod že omenjeno postavko 05.1 glede na predpisano kapaciteto puhala pod postavko 05.2 Državna revizijska komisija ponovno pripominja, da se lahko v tej fazi presoja le skladnost ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne pa tudi njihova vsebina. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, se lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. V nobenem primeru pa ni mogoče zahtevka za revizijo vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb (2. odstavek 12. člena ZRPJN), na podlagi česar je Državna revizijska komisija presodila, da so vlagateljeve navedbe v zvezi z zahtevano vrednostjo kisika prepozne.

Državna revizijska komisija glede zahtevka prvega vlagatelja ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni uspel izkazati naročnikovega protipravnega ravnanja, s čimer se potrjuje naročnikova ugotovitev o nepopolnosti njegove ponudbe. Vlagatelj svojega pravnega položaja tako ne more več spremeniti, prav tako mu pa ne more več nastati škoda, zaradi česar je Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz prve točke izreka tega sklepa.

Kljub dejstvu da je Državna revizijska komisija v obravnavanem za ponudbo drugega vlagatelja prav tako ugotovila, da je nepopolna, je v nadaljevanju presojala ugovor drugega vlagatelja glede naročnikovega neenakopravnega ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju pritrjuje, da v okviru naročnikovega ocenjevanja ponudb ne more biti v slabšem položaju od izbranega ponudnika, ki tehničnih specifikacij ponujene opreme ni podal, vseeno pa je naročnik njegovo ponudbo označil za popolno, v primerjavi z vlagateljevo, ki je vse zahtevane parametre izkazal. Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja (9. člen ZJN-2), med drugim tudi med fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Ponudnik pa mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Državna revizijska komisija je zato vpogledala v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in preverila, ali slednja vsebuje vse zahtevane dokumente, na podlagi katerih je lahko naročnik zaključil, da ponujena oprema izpolnjuje razpisne zahteve. Kot je bilo že omenjeno, je naročnik v Obrazcu 5.19 zahteval, da mora ponudnik predložiti prospektno dokumentacijo, iz katere so razvidne karakteristike (velikost naprave s priključki, električna moč motorja, Q-H diagrame itd.). Za presojo slednjega vprašanja Državna revizijska komisija zavrača dokazni predlog izvedenca, saj meni, da je za presojo navedenega dejanskega stanja ni potreben. Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da ima drugi vlagatelj prav, ko pravi, da iz prospektne dokumentacije izbranega ponudnika niso razvidni podatki, ali ponujena oprema razpolaga: s zahtevano št. plošč, zahtevano vrednostjo kisika alpha C, vrednostjo kisika (OC20), potrebno količino zraka, z dimenzioniranjem puhal alpha C, dimenzioniranjem puhal, zmogljivostjo kisika (OC) 20 ter potrebno količina zraka. Navedeno priznava tudi izbrani ponudnik sam in je razvidno iz Zapisnika o vpogledu v spis in razjasnjevalni sestanek. Kar pomeni, da naročnik v obravnavanem primeru zaradi pomanjkljivih dokazil izpolnjevanja zahtevanih postavk ni mogel preveriti. Državna revizijska komisija pri tem zavrača naročnikova zatrjevanja, da je strokovna komisija, sestavljena iz članov brez glasovalnih pravic, preverila karakteristike in ugotovila njihovo izpolnjevanje na podlagi predložene tabele Roshard, iz katere so manjkajoči podatki sicer razvidni, vendar jih Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ni mogla upoštevati. Kajti prvotna ponudba izbranega ponudnika omenjene tabele Roshard, ki jo je poleg naročnika kot sestavni del delovnega gradiva članov ocenjevalne komisije brez glasovalne pravice v svojem dopisu z dne 12.4.2010 predložil tudi izbrani ponudnik, ni vsebovala, dopolnjevanje ponudb tekom revizijskega postopa pa ni dopustno. Je pa nenavadno, da se na omenjeni dokument sklicuje naročnik in v zvezi z njim navaja, da je na njegovi podlagi ugotavljal izpolnjevanje tehničnih zahtev, čeprav omenjeni dokument v času ocenjevanja ponudb sploh ni bil del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Navedeno kaže na to, da je naročnik ravnal v nasprotju načelom transparentnosti, po katerem mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku in načelom enakopravnosti. Kljub pomanjkljivim dokazilom je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za popolno, ne da bi pri tem izbranega ponudnika pozval na njeno dopolnitev, s čimer je kršil določbo 78. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi ugotovljenih nepravilnosti naročnikovega ravnanja presojala tudi izpolnjevanje drugih tehničnih zahtev pod pozicijo 05.8 Dobava črpalke SBR-reaktorjev in pozicijo 10.3 Črpalke za mešanje v gniliščih ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je pod pozicijo 05.8 od ponudnikov zahteval črpalko s črpalno količino Q: ~ 120 litrov/sekundo, z manometrično višino: 6,7 m, pod pozicijo 10.3 pa črpalno količino Q: 26 litrov/sekundo, z manometrično višino: 10 m. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika drugemu vlagatelju pritrjuje, da ponujena oprema zahtevanih tehničnih karakteristik ne izpolnjuje. Izbrani ponudnik je pod pozicijo 5.8 ponudil črpalko Sewabloc D 200-315G H, ki pri manometrični višini 6,33 omogoča količino pretoka 116,680 l/s, kar odstopa od zahtevanih vrednosti. Pri tem gre naročniku pritrditi, da je pri črpalni količini sicer dopustil določena odstopanja, ni pa jih predvidel tudi pri manometrični višini, določeni 6,7 m. Enako dejstvo gre ugotoviti za pozicijo 10.3., pri kateri je naročnik zahteval 26 l/s črpalne količine brez možnosti odstopanja, izbrani ponudnik pa je ponudil črpalko s črpalno količino 25,546 l/s.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zaradi neenakopravnega obravnavanja ponudb kršil načelo enakopravnosti in transparentnosti, zaradi česar je revizijskemu zahtevku ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila. V preostalem delu pa je revizijski zahtevek zavrnila, saj je ugotovila, da je ponudba drugega vlagatelja nepopolna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je v revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Iz določil 3. odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je v revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer za plačilo takse ter materialne stroške.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo delno ugodila, določba 3. odstavka 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je upoštevaje delni uspeh vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000 EUR, ne pa tudi materialnih stroškov, ker ta postavka po višini in vsebini ni niti obrazložena (peti odstavek 22. člena ZRPJN) niti izkazana.

Ker je drugi vlagatelj delno uspel je naročnik dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5000 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 21.4.2010

Predsednica senata:
mag. Nataše Jeršič
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova d.o.o., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
- SPIT d.o.o., Vojkova cesta 19, 5250 Solkan,
- SGP POMGRAD d.d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
- PRIMORJE d.d., Vipavska cesta 3, 5270 Ajdovščina,
- NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Lava 11, 3000 Celje,
- HIDROINŽENIRING d.o.o., Slovenčeva 95,1000 Ljubljana,
- Občina Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.