018-061/2010 Geoplin Plinovodi, d.o.o.

Številka: 018-61/2010-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 5. odstavka 3. člena in 22. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.), ob smiselni uporabi 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.), v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk in članic mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Gradnja vzporednega plinovoda M2/1 na odseku Rogaška Slatina - Trojane", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE, d.d., Vevška cesta 52, Ljubljana - Polje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika GEOPLIN PLINOVODI, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), v zvezi s pritožbo vlagatelja, ki sta jo po pooblastilu vložila pooblaščenca odvetnica Darja Ercog in odvetnik Luka Brezovec, Kolodvorska 7, Ljubljana, dne 7. 4. 2010 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožba vlagatelja, z dne 29. 3. 2010, se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je na portalu javnih naročil, dne 23. 12. 2009, pod št. objave JN10583/2009, objavil obvestilo o javnem naročilu "Gradnja vzporednega plinovoda M2/1 na odseku Rogaška Slatina - Trojane".

Naročnik je vlagatelja z Obvestilom, izdanim dne 1. 3. 2010, pod št. PS-468-SM/AP obvestil, da mu ni bila priznana sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila.
Vlagatelj je z vlogo, z dne 12. 3. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev odločitve naročnika v zvezi s priznanjem sposobnosti vlagatelju.

Naročnik je dne 23. 3. 2010, pod št. PS-663-SM/AP, sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, ker vlagatelj po pozivu naročniku ni vplačal takse za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnim za finance, ampak na račun naročnika.

Vlagatelj je po pooblaščencu, z vlogo, z dne 29. 3. 2010, vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Navajal je, da je naročnik sicer pravilno ugotovil, da taksa ni bila vplačana na ustrezen račun, vendar pa se je vlagatelj pri tem skliceval na očitno opravičljivo zmoto. Poziv naročnika za plačilo takse je vlagatelju nalagal zgolj, da predloži dokazilo o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, nikjer pa ni bila eksplicitno navedena številka računa za nakazilo takse. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo brez pooblaščenca, strokovnjaka pravne stroke in je kot laik in prava nevešča stranka sledil pozivu naročnika in takso nakazal na edini, na pozivu naročnika naveden, račun, ki pa se je kasneje izkazal kot napačen. Vlagatelj je v preteklosti vlagal zahtevke za revizijo preko pooblaščencev odvetnikov ali pa vsaj z njihovim svetovanjem, zato je v konkretnem primeru njegova napaka še toliko bolj razumljiva in opravičljiva.

Naročnik je po pozivu Državne revizijske komisije, z vlogo, z dne 31. 3. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje in revizije predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je še pred meritorno obravnavo pritožbe, na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN, ki določa, da se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, najprej opravila predhodni preizkus pritožbe, ob smiselni uporabi 343. člena ZPP.

Ob tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba vlagatelja nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

Skladno s 1. odstavkom 9. člena ZRPJN zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Skladno s 3. odstavkom 9. člena ZRPJN velja v primeru, ko vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so predložile skupno ponudbo, posebno pravilo, da lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v skupno prijavo, št. 008/2010, z dne 1. 2. 2010, ugotovila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru predložil prijavo v skupnem nastopu (z namenom predložitve skupne ponudbe), in sicer v konzorciju skupaj s partnerji RIKO Inženiring, d.o.o., Ljubljana, A.HAK International B.V., Nizozemska, GASSTROYMONTAJ, Bolgarija in EUROSERVICE IMPIANTI s.r.l., Italija.

Iz zahtevka za revizijo, z dne 12. 3. 2010, pa izhaja, da je zahtevek za revizijo vložil le vlagatelj. Tako je bil na prvi strani zahtevka za revizijo kot vlagatelj naveden "Gradbeno podjetje Grosuplje, d.d., Ljubljana - Polje, Vevška cesta 52, ki ga zastopa direktor Boris Dolamič, njega po pooblastilu Boris Hribar". Prav tako je bil na koncu zahtevka za revizijo kot podpisnik naveden le vlagatelj "GPG d.d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, Direktor: Boris Dolamič, po pooblastilu direktor komerciale Boris Hribar". Tudi iz vsebine zahtevka za revizijo nikjer ne izhaja, da zahtevek za revizijo vlagajo tudi ostali partnerji iz skupne prijave.

Državna revizijska komisija dalje tudi iz skupne prijave ni ugotovila, da bi morebiti vlagatelj kot vodilni partner lahko samostojno, oziroma v imenu in za račun ostalih partnerjev v skupni prijavi, vložil zahtevek za revizijo. Iz skupne prijave izhaja zgolj pooblastilo vodilnemu partnerju za skupno nastopanje proti naročniku, podpis in izvedbo pogodbe ter koordinacijo z naročnikom. Slednja dejanja pa po oceni Državne revizijske komisije predstavljajo izključno dejanja v postopku oddaje javnega naročila, ne vključujejo pa tudi samostojnega nastopanja in opravljanja pravnih dejanj v postopku revizije oddaje javnega naročila po določbah ZRPJN. Slednja dejanja namreč ne obsegajo tudi procesnih upravičenj v postopku revizije. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče v svojih odločitvah (npr. v zadevi 018-17/2006, 018-272/2007), postopka oddaje javnega naročila in postopka revizije oddaje javnega naročila po ZRPJN (ki predstavlja postopek pravnega varstva) ni mogoče enačiti.

Državna revizijska komisija je na podlagi zgoraj ugotovljenih dejstev in ob upoštevanju sprejetega stališča 5. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2009 (ki je javno dostopno na spletnih straneh Državne revizijske komisije), ki določa, da gre v primeru 9. člena ZRPJN v osnovi za vprašanje stranke oziroma osebe, ki je aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo, in da v posledici navedenega aktivne legitimacije v postopku revizije ni mogoče priznati, kadar je iz zahtevka za revizijo jasno razvidno, da ga niso vložile skupaj vse osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo, zaključila, da vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo po 3. odstavku 9. člena ZRPJN. Iz zahtevka za revizijo je namreč jasno razvidno, da ga niso vložili vsi partnerji v skupni prijavi, ki so nameravali predložiti skupno ponudbo. Določba 3. odstavka 9. člena ZRPJN pa želi preprečiti položaj, ko bi lahko en gospodarski subjekt ali (le) nekateri izmed gospodarskih subjektov, ki so skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti predložili skupno ponudbo, uvedli postopek revizije, čeprav bi bilo to v nasprotju z voljo drugih gospodarskih subjektov, članov skupine ponudnikov.

Ker vlagatelj ni bil upravičena oseba za vložitev zahtevka za revizijo po 3. odstavku 9. člena ZRPJN, mu posledično ni mogoče priznati niti pravice za vložitev pritožbe v postopku revizije oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, ob smiselni uporabi 343. člena ZPP, ki določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka s sklepom zavrže, pritožbo vlagatelja kot nedovoljeno zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Izrek o stroških temelji na 4. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja zavrgla, 3. odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelja, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov, nastalih s pritožbo (ki predstavljajo del stroškov, nastalih z revizijo) kot neutemeljeno zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 7. 4. 2010


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- GEOPLIN PLINOVODI, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana
- Odvetnica Darja Ercog in Odvetnik Luka Brezovec, Kolodvorska 7, Ljubljana
- IMP, d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana
- NAFTA STROJNA, d.o.o., Mlinska ulica 5, Lendava
- PPS PIPELINE SYSTEMS, GmbH, Hindenburgstrasse 36, 49610 QuakenbrĂĽck, Nemčija
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana