018-062/2010 Mestna občina Kranj

Številka: 018-62/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Uradni list RS, št. 78/99 in nasl.) v senatu predsednice mag. Maje Bilbija in članic Sonje Drozdek šinko ter Miriam Ravnikar šurk, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža notranje opreme za novo osrednjo knjižnico Kranj", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika HIT PRELESS, d.o.o., Žlebe 1, Medvode, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 20. 4. 2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo, z dne 25. 2. 2010, se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila "Dobava in montaža notranje opreme za novo osrednjo knjižnico Kranj" v sklopu 1: serijsko izdelani elementi opreme, vsebovana v Obvestilu o oddaji javnega naročila, izdanim dne 2. 2. 2010, pod št. 612-2/2009-36-(47/03).

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.960,00 EUR, v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 2. 11. 2009, pod št. 612-2/2009-1-(47/03), izdal Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila ""Dobava in montaža notranje opreme za novo osrednjo knjižnico Kranj". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil, dne 12. 11. 2009, pod št. objave JN9444/2009 in v Uradnem listu EU.
Naročnik je dne 2. 2. 2010, pod št. 612-2/2009-36-(47/03), izdal Obvestilo o oddaji naročila, po posameznih sklopih, v okviru katerega je za sklop 1: serijsko izdelani elementi opreme naročilo oddal ponudniku EUROLESCO, d.o.o., Tržaška cesta 371, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Naročnik je na vlagateljevo zahtevo dne 15. 2. 2010, pod št. 612-2/2009-49-(47/03), izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v prvem sklopu.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 25. 2. 2010, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v prvem sklopu. Vlagatelj je zatrjeval, da je nepravilna naročnikova odločitev, da je ponudba vlagatelja neprimerna in posledično nepopolna. Kot izhaja iz naročnikove dodatne obrazložitve, naj bi določeni elementi ne ustrezali iz naslednjih razlogov: za elemente pod št. S18 pisarniška miza, S19 kotna pisarniška miza, S20 pisarniška miza, S22 konferenčna miza, S23 visoka pisarniška omara je naročnik zapisal: "ne ustreza - tolerance, ne ustreza dimenzijsko, vendar razlike niso velike", dalje za elemente pod št. S1 fotelj kubus, S1B fotelj v glasbeni sobi, S2 čitalniški stol, S2 čitalniški stol beli na področju skupine otroci, S4 informatorski stol, S9 enojni fotelj za delo s prenosnikom, S10 sistemi sedežnih elementov, S14 stol v kuhinji, S15A, S15B in S15C sedežne vrečke različnih velikosti, S25 stenski obešalni element skupaj s podstavkom za dežnike, S27 talno mobilno stojalo za publikacije je naročnik zapisal: "ne ustreza - ponujeni model in firma ne odgovarjata sliki in dejanskemu izdelku", za elemente pod št. S25 stenski obešalnik in stojalo za dežnike ter S27 talno mobilno stojalo za publikacije pa je naročnik zapisal: "ne ustreza". Vlagatelj je v zvezi s slednjimi elementi zatrjeval, da je v celoti sledil zahtevam naročnika v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj pri tem glede na naročnikovo obrazložitev ne ve, kaj naj bi pomenilo, da elementa S25 in S27 "ne ustrezata". Glede "dimenzijske neustreznosti" se vlagatelj ne strinja z naročnikom, saj je vlagatelj v celoti sledil dimenzijam naročnika, kot so zapisane, naročnikova obrazložitev pa je v tem delu pavšalna in neutemeljena. Prav tako se vlagatelj ne strinja z naročnikom, da naj bi modeli in firma nekaterih elementov, ki jih ponuja, ne odgovarjali sliki in dejanskemu izdelku. Podjetje vlagatelja je proizvodno podjetje in lahko izdela prav takšne izdelke, kot jih je naročnik zahteval v razpisu. Vlagatelj se je pri pripravi ponudbe zavedal, da če ne bo ponudil povsem enakega izdelka, kot izhaja iz zahtev naročnika, bo izločen. Zato je v celoti sledil naročnikovim zahtevam tako na sliki kot v opisu pohištva, ki ga ponuja. Modeli, kot so ponujeni in naslikani, bodo tudi dejansko dobavljeni. Nenazadnje vlagatelj za to jamči z bančno garancijo. Vlagatelj je v nadaljevanju zatrjeval neenakopravno obravnavanje naročnika v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika. Glede slednje je vlagatelj naročniku očital, da mu je neupravičeno onemogočil vpogled v cene izbranega ponudnika po posameznih artiklih, s čimer mu je onemogočil učinkovito pravno varstvo. Dalje je izpodbijal tudi pravilnost in popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Tako naj bi ponujeni element pod št. S17 namizna LED svetilka ne ustrezal zahtevi naročnika po regulaciji svetlobe tople (3000 K) in hladne (4000K) ter po gibljivem zgornjem delu ogrodja. Dalje element pod št. S35 talno svetilo ne izpolnjuje zahteve po senčilu iz opalnega stekla in po svetilu 2x150W moči, element pod št. S5 pisarniški stol pa ne ponuja sinhro mehanizma ter rokonaslona, izdelanega v kombinaciji plastike in kromirane kovine.

Naročnik je dne 9. 3. 2010, pod št. 612-2/2009-65-(47/03), izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V obrazložitvi sklepa je navedel, da je vlagatelj zgolj pavšalno navajal ugotovljene nepravilnosti naročnika v zvezi z neprimernostjo ponudbe vlagatelja in pri tem niti za eno od konkretno ugotovljenih neprimernosti ni podal obrazloženega argumenta, zakaj naj bi bila naročnikova ugotovitev napačna. Naročnik je vse ponudnike obravnaval enakopravno in nediskriminatorno. Vlagatelj je v svoji ponudbi navedel zavajajoče navedbe modela in originalnega proizvajalca, skupaj s priloženo sliko tega ponujenega elementa k številnim različnim elementom (npr. za sedežne elemente, za določene stole, obešala ipd.), kjer je kot proizvajalca navedel Hit Preless, kot model pa HP1, HP2, HP3 itd. Pri preverjanju na spletni strani pri vlagatelju naročnik teh elementov pod temi modelnimi oznakami ni zasledil, obenem pa so številni drugi ponudniki k enakim slikam teh elementov navedli popolnoma druge, preverljive in pravilne oznake modelov ter proizvajalce iz različnih držav. Kolikor je vlagatelj nameraval te elemente narediti po naročilu, potem bi to tako lahko označil (npr. narejeno po naročilu), kot so to storili nekateri drugi ponudniki. Naročnik je zahteval ponudbo za serijske izdelke, za katere proizvodnjo morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, tako v smislu proizvodnje kot v smislu avtorskih pravic. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo biti ponujeni izdelki certificirani, zato le vlagateljeva izjava, da lahko izdela katerokoli zahtevani artikel, ne zadostuje. Naročnik je tudi sicer zavrnil vse izdelke drugih ponudnikov v prvem sklopu, ki so jih ti označili kot narejeno po naročilu. Serijski izdelki so kot industrijska in intelektualna lastnina modelno in nekateri morda tudi patentno zaščiteni, zato ni dopustno kopiranje in plagiatorstvo. Tako proizvajalec kot tudi oškodovani dobavitelj, ki je ponudil originalne izdelke, bi se lahko v tem primeru upravičeno pritožila. Zaradi tega so natančni izvedbeni načrti serijskih izdelkov tudi poslovna skrivnost. Za vse serijsko izdelane elemente se zahteva certifikate na celoten proizvod, ki dokazujejo, da so kot celota primerni za tržišče in da so bili atestirani na specifične zahteve. Naročnik je glede vpogleda v cene posamičnih izdelkov pri ponudbi izbranega ponudnika pojasnil, da je strukturo cene po posameznih artiklih za prvi sklop smatral za del ponudbe, ki je zaupne narave in je zato omenjene cene na vpogledu prekril. Naročnik v nasprotnem primeru lahko tvega odškodninsko odgovornost. Naročnik pa je omogočil vpogled v ponudbeni predračun izbranega ponudnika. Neutemeljena je vlagateljeva navedba glede neučinkovitega pravnega varstva, saj je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in s tem uveljavljal pravno varstvo. Sicer pa so pavšalne navedbe vlagatelja, da naj bi bile v tem delu takšne nepravilnosti, zaradi katerih bi bila vprašljiva pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika v zatrjevanih delih pa je naročnik odgovoril, da je izbrani ponudnik v celoti ugodil razpisnim zahtevam in pogojem naročnika. Element pod št. S17 namizna LED svetilka, ki jo ponuja izbrani ponudnik, je vrtljiva tako v bazi kot tudi v glavi, nikjer v razpisu pa ni bilo zahteve po popolnem vrtenju glave, pač pa svetila. Svetilka ima tudi možnost zahtevane regulacije barv po razpisnih pogojih. Kar se tiče elementa pod št. S35 talno svetilo, je naročnik navedel, da je slednje svetilo namenjeno kot dodaten akcent v prostoru in za razsvetljavo pri branju ob določenih sedežnih elementih. Jakost žarnice je res podana kot jakost stare klasične žarnice, ki pa se lahko in je to celo zaželeno nadomesti z odgovarjajočimi drugimi varčnimi žarnicami podobne ali večje svetilnosti. Bistven kriterij je torej odgovarjajoča svetilnost, ki mora dosegati normativ 500 luxov minimalno. Pisarniški stol S5 pa je bil označen kot ustrezen tako pri vlagatelju kot pri izbranem ponudniku in oba ustrezata zahtevam naročnika.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 25. 3. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je navajal dodatna dejstva, vezana na posamezne revizijske očitke iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 29. 3. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje in revizije predmetnega javnega naročila in v vlogi navajal dodatna dejstva, ki se nanašajo na revizijske navedbe vlagatelja.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Dokazni predlog vlagatelja s pridobitvijo izvedeniškega mnenja glede ustreznosti ponujenih elementov izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila, saj zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, ni meritorno presojala. Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi skladno z dosedanjo prakso ni upoštevala dejstev, ki sta jih vlagatelj in naročnik navajala po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, oziroma po odločitvi naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je v prvem sklopu, v zvezi s katerim je nastal predmetni spor, prejel sedem pravočasnih ponudb, kar izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 7. 1. 2010. Kot najugodnejšo in edino popolno je naročnik v prvem sklopu izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Med naročnikom in vlagateljem je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in nasl.) in določili razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo vlagatelja zavrnil (ocenil) kot neprimerno in posledično kot nepopolno, ponudbo izbranega ponudnika pa kot popolno. Državna revizijska komisija je v nadaljevanju zaradi priznanja aktivne legitimacije vlagatelju najprej presodila utemeljenost zahtevka za revizijo v delu, v katerem je vlagatelj zatrjeval, da je naročnik njegovo ponudbo nezakonito ocenil kot neprimerno in posledično nepopolno, ker naj določeni ponujeni elementi vlagatelja ne bi ustrezali vsem tehničnim zahtevam naročnika.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je treba presojati z vidika 16. in 20. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 ter 1. odstavka 80. člena ZJN-2. Tako določba 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb, in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti. Popolna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične zahteve, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Kot izhaja iz Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 15. 2. 2010, je naročnik ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno iz naslednjih razlogov:

1. za elemente pod št. S18 pisarniška miza, S19 kotna pisarniška miza, S20 pisarniška miza, S22 konferenčna miza, S23 visoka pisarniška omara je naročnik zapisal: "ne ustreza - tolerance, ne ustreza dimenzijsko, vendar razlike niso velike",
2. za elemente pod št. S1 fotelj kubus, S1B fotelj v glasbeni sobi, S2 čitalniški stol, S2 čitalniški stol beli na področju skupine otroci, S4 informatorski stol, S9 enojni fotelj za delo s prenosnikom, S10 sistemi sedežnih elementov, S14 stol v kuhinji, S15A, S15B in S15C sedežne vrečke različnih velikosti, S25 stenski obešalni element skupaj s podstavkom za dežnike, S27 talno mobilno stojalo za publikacije je naročnik zapisal: "ne ustreza - ponujeni model in firma ne odgovarjata sliki in dejanskemu izdelku",
3. za elemente pod št. S25 stenski obešalnik in stojalo za dežnike ter S27 talno mobilno stojalo za publikacije pa je naročnik zapisal: "ne ustreza".

Državna revizijska komisija v zvezi s prvim izločitvenim razlogom, za katerega je naročnik navajal, da ponujeni elementi vlagatelja pod št. S18, S19, S20, S22 in S23 ne ustrezajo dimenzijsko, razlike pa naj ne bi bile velike, ni mogla ugotoviti, katere dimenzije ponujenih elementov, ki jih je vlagatelj navedel na priloženih slikah, naj ne bi ustrezale naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, na CD z načrti in popisi del za slednje elemente navedel tudi mere, vendar ni jasno, katere mere ponujenih elementov vlagatelja naročniku naj ne bi ustrezale. Nenazadnje je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj priložil enake slike z enakimi merami, kot jih je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, medtem ko je izbrani ponudnik za določene elemente (npr. pod št. S18, S19, S21 in S22) priložil zgolj slike brez kakršnihkoli mer, kljub temu, da so skladno z razpisno dokumentacijo morali ponudniki v ponudbi predložiti podpisano izrecno izjavo (Obrazec 2b), da prilagajo slike, mere ter navedbe proizvajalca in model izdelka za prvi sklop za vsak element posebej. Potrebno je pritrditi vlagatelju, da je naročnik v tem delu povsem pavšalno podal oceno o domnevni dimenzijski neustreznosti, pri tem pa slednje ocene za noben element ni konkretiziral. Iz slednjih razlogov po oceni Državne revizijske komisije naročnik sedaj ne more od vlagatelja pričakovati, da bo ta konkretiziral revizijske očitke v tem delu, saj vlagatelj po mnenju Državne revizijske komisije glede na tako podane pavšalne ugotovitve oziroma domneve naročnika v tem delu sploh ni mogel učinkovito zavarovati svojih pravic. Državna revizijska komisija je zato s tem povezane revizijske očitke ocenila kot utemeljene.

Državna revizijska komisija je iz enakih razlogov, kot utemeljene ocenila tudi revizijske očitke vlagatelja, ki se nanašajo na nezakonito oceno naročnika o neprimernosti ponujenih elementov vlagatelja pod št. S25 in S27, za katere je naročnik navedel, da naj ne bi ustrezali. Tudi v tem delu ni jasno, kaj naročniku ni ustrezalo, zaradi česar ni mogoče preizkusiti naročnikovih ugotovitev, ali ponujeni elementi ustrezajo postavljenim tehničnim zahtevam.

Glede elementov pod št. S1, S1B, S2, S4, S9, S10, S14, S15A, S15B, S15C, S25 in S27, za katere je naročnik ugotovil, da naj ne bi ustrezali, ker ponujeni model in firma ne odgovarjata sliki in dejanskemu izdelku, pa je Državna revizijska komisija ocenila, da naročnik v tem delu ni utemeljil oziroma dokazal, da naj bi ponujeni modeli in firme ne odgovarjali sliki in dejanskemu izdelku. Naročnik je slednjo ugotovitev v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo argumentiral z dejstvom, da naj bi vlagatelj navajal zavajajoče navedbe modela in originalnega proizvajalca, skupaj s priloženo sliko tega ponujenega elementa in da slednjih elementov ni našel na spletnih straneh vlagatelja. Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je slednji za te elemente priložil slike, ki so enake slikam, ki jih je podal naročnik v tehničnem delu razpisne dokumentacije, kot proizvajalca pa je navedel vlagatelja, iz česar gre zaključiti, kot je naročnik pravilno ugotovil, da gre za lastno proizvodnjo vlagatelja, oziroma da gre za izdelke, ki naj bi jih vlagatelj izdelal po naročilu. V zvezi s slednjim pa je Državna revizijska komisija ocenila, da naročnik ni imel nobene podlage v razpisni dokumentaciji, da je izločil kot neprimerno ponudbo vlagatelja (in tudi ostale ponudbe), ki so ponujale izdelke lastne proizvodnje, torej izdelke po naročilu, ki bodo izdelani tako, kot je naročnik zahteval (opisal s slikami) v tehničnem delu razpisne dokumentacije. Naročnik slednje zahteve ni podal v razpisni dokumentaciji in ni vnaprej predvidel, da bo izločil takšne ponudbe, zato ne more šele v fazi ocenjevanja in izbora ponudb uporabiti takšen način ocenjevanja in izbora ponudb. Kolikor bi tudi sicer sprejeli argumentacijo naročnika, da takšna ponudba ni primerna, bi lahko prišli do situacije, ko bi primerna ponudba bila le tista, ki bi ponudila zgolj izdelke tistega (enega) proizvajalca, za katerega izdelke je naročnik tudi podal slike in opise v razpisni dokumentaciji, saj bi v nasprotnem primeru, kolikor bi bil ponujen drugačen izdelek (npr. drugačna slika, drugačne mere) morala biti takšna ponudba izločena, ker ne bi izpolnjevala tehničnih zahtev. Vlagatelj se je s svojo ponudbo zavezal, da bo ponudil (dobavil) elemente, ki bodo ustrezali sliki in meram, kot jih je ponudil, naročnik pa je tisti, ki bi v primeru realizacije naročila slednje moral tudi ustrezno (kakovostno in količinsko) preveriti. Tudi dejstvo, da je naročnik zahteval ponudbo za serijske izdelke, še ne pomeni, da izdelki ne bi smeli biti iz lastne proizvodnje, glede zahtev po serijsko izdelanih elementih in atestih pa je vlagatelj podal ustrezno izjavo (Obrazec 2c) skladno z razpisno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem zaključila, da je naročnik kršil določila ZJN-2 in razpisne dokumentacije, s tem, ko je ponudbo vlagatelja izločil kot neprimerno, iz razlogov, ki jih je zgolj pavšalno ugotovil in navajal, zaradi česar je bil vlagatelj nedvomno prikrajšan v učinkovitem pravnem varstvu, ter iz razlogov, za katere ni imel podlage ne v razpisni dokumentaciji ne v določbah ZJN-2. Naročnik bi lahko ponudbo vlagatelja skladno z 80. členom ZJN-2, v povezavi z 20. in 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2, izločil kot neprimerno šele, če bi jasno in konkretno ugotovil ter izkazal, katerih zahtev (pogojev), vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, ki jih je naročnik tudi vnaprej predvidel v razpisni dokumentaciji, ponujeni elementi vlagatelja niso izpolnjevali. Poleg navedenega je potrebno vlagatelju pritrditi tudi v tem, da iz spornega ocenjevanja oziroma ugotavljanja popolnosti ponudb naročnika izhaja neenakopravno obravnavanje ponudbe vlagatelja in ponudbe izbranega ponudnika. Kot je Državna revizijska komisija ugotovila po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, je slednji za več elementov (npr. pod št. S5, S12, S13, S18, S19, S20, idr.) priložil zgolj slike in nobenih mer, čeprav je podal izjavo, da prilaga tudi mere ponujenih elementov, naročnik pa je njegovo ponudbo kljub temu ocenil kot primerno in popolno. S takšnim ravnanjem je naročnik ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

Državna revizijska komisija je zato že zaradi zgoraj ugotovljenih kršitev, na podlagi 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila "Dobava in montaža notranje opreme za novo osrednjo knjižnico Kranj" v sklopu 1: serijsko izdelani elementi opreme, vsebovano v Obvestilu o oddaji javnega naročila, izdanim dne 2. 2. 2010, pod št. 612-2/2009-36-(47/03). Zahtevka za revizijo v preostalem delu, ki se nanaša na kršitve naročnika, povezane z vpogledom in ocenjevanjem naročnika pri ponudbi izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija ni presojala, saj morebitno ugotovljene kršitve naročnika v tem delu, ob upoštevanju dejstva, da je bila ponudba vlagatelja ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, ne bi več mogle vplivati na položaj vlagatelja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, oziroma na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, takšna odločitev pa je tudi bila sprejeta ob upoštevanju načela hitrosti kot enega od temeljnih načel v revizijskih postopkih javnega naročanja (3. člen ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, in 20% DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.960,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino, medtem, ko je priglašene stroške pod postavko "materialni stroški 25 EUR" zavrnila, ker vlagatelj slednje postavke po vsebini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT (Izdatki), zaradi česar se vlagatelju stroški pod to postavko skladno s 5. odstavkom 22. člena ZRPJN ne priznajo.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.960,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 20. 4. 2010


Predsednica senata:
Mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj
- Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- EUROLESCO, d.o.o., Tržaška cesta 371, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javno-zasebno partnerstvo in sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana