018-057/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Številka: 018-57/2010-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava recenzije študije izvedljivosti ter izdelava vloge za pridobitev sredstev iz EU, izdelava razpisne dokumentacije za gradnje in izvedba razpisnega postopka za izbiro izvajalca gradenj ter izdelava vseh potrebnih poročil v času gradnje za projekt Nadgradnja proge Pragersko - Murska Sobota" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SL CONSULT, d.o.o., Dunajska cesta 122, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o., Miklošičeva 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik) dne 9.4.2010

ODLOČILA

1. Naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz sklepa št. 411-20/2009/31-03102 z dne 15.3.2010, se razveljavi v delu, v katerem je naročnik razveljavil:

- sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave in imenovanju strokovne komisije št. 411-20/2009-16 z dne 26.11.2009,
- protokole kot povabila na pogajanja št. 411-20/2009-17-03102, 411-20/2009-18-03102, 411-20/2009-19-03102 z dne 1.2.2009,
- zapisnik o pogajanjih št. 411-20/2009 zp22 z dne 14.12.2009,
- zapisnik o javnem odpiranju ponudb št. 411-20/2009 zp21 z dne 16.12.2009,
- poročilo o oddaji javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave št. 411-20/2009-23-03102 z dne 17.12.2009.

2. V preostalem delu se obvestilo o nadaljevanju postopka, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 22.3.2010, zavrže.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.6.2009 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku, ki ga je dne 20.10.2009 zaključil z odločitvijo, da naročila ne odda nobenemu ponudniku, ker naj nihče izmed treh ponudnikov ne bi oddal pravilne ponudbe. Po zaključku odprtega postopka je naročnik dne 26.11.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave, ponudnike pa je v postopek povabil s protokolom (dokument z dne 1.12.2009), v katerem je zapisal, da se vabilo nanaša na postopek s pogajanji v skladu s 1. točko prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2). Po pogajanjih je naročnik dne 17.12.2009 izdal odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je v postopku s pogajanji brez predhodne objave kot najugodnejšega izbral ponudnika DDC, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve in vpogledu v dokumentacijo je vlagatelj zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 8.1.2010), v katerem navaja, da ob prejemu odločitve o oddaji naročila v odprtem postopku ni bil seznanjen s pravno podlago za izvedbo pogajanj, do prejema odločitve o oddaji naročila v postopku s pogajanji pa tudi ni bil seznanjen z dejstvom, katerega od konkurenčnih ponudnikov je naročnik povabil v pogajanja. Dejstvo, da je naročnik izvedel postopek s pogajanji na podlagi 1. točke prvega odstavka 28. člena ZJN-2, izhaja iz protokola z dne 1.12.2009. Vlagatelj navaja, da lahko naročnik ob upoštevanju 1. točke prvega odstavka 28. člena ZJN-2 postopek s pogajanji po predhodni objavi brez objave obvestila o javnem naročilu izvede zgolj s ponudniki, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena ZJN-2, pri čemer ocena posamezne ponudbe izhaja iz naročnikovega pregleda ponudb iz odprtega postopka, ki je osnova za postopek s pogajanji. Vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika v trenutku roka za oddajo ponudb oz. v trenutku izdaje odločitve o oddaji naročila v odprtem postopku ni izpolnjevala pogojev iz 42. do 47. člena ZJN-2, pomanjkljivosti pa so bile takšne, da niso bile predmet dopustne dopolnitve v okviru formalno nepopolne ponudbe. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil treh uspešno potrjenih projektov, kot je to zahteval naročnik, saj naj bi bili izmed vseh predloženih referenc ustrezni le dve. Kljub temu, da izbrani ponudnik v odprtem postopku ni izpolnil pogojev iz 42. do 47. člena ZJN-2, ga je naročnik vključil v pogajanja, čeprav bi lahko naroči k tak postopek izpeljal le, če bi v postopek povabil vse ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena ZJN-2 in so v prejšnjem postopku predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb. Zakonska norma eksplicitno poudarja, da mora naročnik v naveden postopek s pogajanji povabiti vse ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena ZJN-2, zaradi česar naročnik nima pravne podlage, da bi v ta postopek povabil tudi ponudnike, ki pogojev ne izpolnjujejo, navaja vlagatelj, in dodaja, da mora naročnik vključiti le tiste ponudnike, ki pogoje izpolnjujejo. Naročnik posledično naročila ne more oddati ponudniku, za katerega ni imel pravne podlage povabiti ga k sodelovanju. Vlagatelj iz previdnosti in podrejeno navaja tudi druge pomanjkljivosti, ki naj bi jih imela ponudba izbranega ponudnika v odprtem postopku. Tako naj prijavljeni kader ne bi izpolnjeval zahteve glede aktivnega znanja angleškega jezika, pri čemer naročnik izbranega ponudnika v tem delu ne bi smel pozivati k dopolnitvi oz. spremembi ponudbe. Poleg tega naj bi izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja podal tudi zavajajočo izjavo v zvezi z izpolnjevanjem zahteve za uspešno sodelovanje s tehnično asistenco Evropske komisije JASPERS pri pripravi investicijske dokumentacije, saj ob vpogledu v seznam projektov, v katerih je sodeloval JASPERS, posameznih referenčnih projektov, ki jih je navajal izbrani ponudnik, ni zaslediti. Vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik v okviru odprtega postopka ni predložil dokazov za izpolnjevanje pogoja, da ima izpolnjene obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost, kar ugotavlja tudi naročnik v odločitvi o oddaji naročila po odprtem postopku z dne 20.10.2009, svoje ponudbe pa kljub pozivu naročnika v okviru odprtega postopka ni dopolnil. Vlagatelj zaključuje, da bi moral naročnik ugotoviti, da izbrani ponudnik ni dokazal izpolnjevanje pogojev, ki se uvrščajo v okvir 42. do 47. člena ZJN-2, zaradi česar ga ne bi smel povabiti v postopek s pogajanji. Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila z dne 17.12.2009 ter sprejem nove odločitve, s katero bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagatelj zahteva tudi stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je dne 5.2.2010 izdal sklep št. 430-1/2010-22, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel kot prepoznega.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj vložil pritožbo (vloga z dne 9.2.2010), ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-26/2010-7 z dne 25.2.2010 ugodila, razveljavila odločitev o zahtevku za revizijo in naročniku naložila, da o zahtevku ponovno odloči skladno s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN.

Naročnik je dne 15.3.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevku za revizijo delno ugodil in razveljavil:
- sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave in imenovanju strokovne komisije št. 411-20/2009-16 z dne 26.11.2009,
- protokole kot povabila na pogajanja št. 411-20/2009-17-03102, 411-20/2009-18-03102, 411-20/2009-19-03102 z dne 1.2.2009,
- zapisnik o pogajanjih št. 411-20/2009 zp22 z dne 14.12.2009,
- zapisnik o javnem odpiranju ponudb št. 411-20/2009 zp21 z dne 16.12.2009,
- poročilo o oddaji javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave št. 411-20/2009-23-03102 z dne 17.12.2009,
- odločitev o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave št. 411-20/2009/24-03102 z dne 17.12.2009.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je izbrani ponudnik predložil štiri referenčne projekte, za katere je sprva ugotovil, da so ustrezni in da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz točke C razpisne dokumentacije. Na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb je naročnik dodatno preveril reference in ugotovil, da sta le dve referenčni potrdili izbranega ponudnika skladni z zahtevo iz razpisne dokumentacije, saj je bila vloga izbranega ponudnika za dodelitev pomoči posredovana šele 27.11.2009, torej po roku za oddajo ponudb v okviru odprtega postopka. Naročnik tako ugotavlja, da sta v trenutku, ko je bila izdana odločitev o oddaji naročila v odprtem postopku, pogoj izpolnjevali le dve referenci, medtem ko ga ostali dve nista. V trenutku odločitve o oddaji javnega naročila v odprtem postopku, ko so nastali pogoji za izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave, je bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna in ni izpolnjevala pogojev iz 42. do 47. člena ZJN-2. Zato ni bilo mogoče uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave v skladu s 1. točko prvega odstavka 28. člena ZJN-2 kot izjemo, saj ta določa kumulativne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se izjema lahko uporabi, in sicer da naročnik v odprtem postopku ne pridobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, da se določbe razpisne dokumentacije ne spremenijo bistveno in da ni potrebna objava obvestila o javnem naročilu, če naročnik v pogajanja vključi vse tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena ZJN-2. Primarno pravilo postopka s pogajanji po predhodni objavi je, da je treba še pred izvedbo pogajanj objaviti obvestilo o javnem naročilu, saj ZJN-2 pogajanja brez predhodne objave predvideva za druge primere, naštete v 29. členu ZJN-2. Zakonska izjema oz. možnost brez predhodne objave je pridržana le za tiste izjemne primere, ko naročnik v pogajanja vključi vse ponudnike, ki so predložili ponudbe v predhodno neuspešno izvedenem postopku in izpolnjujejo kumulativne pogoje za izjemo od objave. S takšnim ravnanjem pa bi naročnik diskriminiral ponudnike glede na vrsto napake njihovih ponudb. S tem ni bilo ugodeno zahtevi vlagatelja, da naj naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbere njega, saj bi v tem primeru moral uporabiti postopek s pogajanji po predhodni objavi. Ker je naročnik zahtevku za revizijo delno ugodil, se do drugih revizijskih navedb ni vsebinsko opredeljeval, saj že na podlagi navedenega obstaja dolžnost razveljavitve odločitve o oddaji naročila z dne 17.12.2009, še navaja naročnik.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 22.3.2010 obvestil, da bo nadaljeval postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi navaja, da je naročnik v sklepu, s katerim je ugodil zahtevku za revizijo, občutno presegel vsebinski okvir vlagateljevih zahtev. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi sklep naročnika o oddaji naročila z dne 17.12.2009 ter da naročnik sprejme novo odločitev o oddaji naročila, s katero bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik. Hkrati je vlagatelj zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Iz sklepa naročnika izhaja, da naročnik ni razveljavil le odločitve o oddaji naročila, temveč je brez pravne podlage razveljavil še sklep o začetku postopka s pogajanji, protokol in povabilo na pogajanja, zapisnik o pogajanjih ter poročilo o oddaji javnega naročila s pogajanji. Vlagatelj navaja, da mora naročnik odločati v mejah revizijskega zahtevka, s sklepom pa je te bistveno presegel. S takšno odločitvijo je naročnik prejudiciral nadaljnjo odločitev, ki jo želi podpreti s pravnomočnostjo tega sklepa, ki ga očitno namerava uveljavljati kot pravno podlago za vsa nadaljnja ravnanja. Za takšno ravnanje naročnik nima pravne podlage, hkrati pa je bila vlagatelju kršena pravica do zakonitega odločanja v okviru revizijskega zahtevka. Naročnik je namreč vnaprej determiniral položaj vlagatelja s tem, ko je razveljavil ostala procesna dejanja in akte, na podlagi katerih bi moral biti vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik, kljub temu, da vlagatelj razveljavitve teh aktov ni zahteval. Vlagatelj zato predlaga, naj Državna revizijska komisija naročnika opozori, da mora pri sprejemanju odločitve slediti pravovarstvenemu zahtevku. Vlagatelj opozarja tudi na pomanjkanje pravne podlage za naročnikovo presojo pravne podlage za izvedbo postopka s pogajanji na podlagi 1. točke prvega odstavka 28. člena ZJN-2. V zahtevku za revizijo vlagatelj ni zatrjeval kršitev v zvezi z uporabo navedene pravne podlage za izvedbo pogajanj, temveč je naročniku očital kršitev v zvezi s povabilom izbranemu ponudniku, to kršitev pa je naročnik priznal. Vlagatelj poudarja, da so izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo postopka s pogajanji z izjemo po 1. točki prvega odstavka 28. člena ZJN-2, pri čemer bi moral naročnik šteti, da sta pogoje za povabilo izpolnila dva od treh ponudnikov, pri čemer izbrani ponudnik ni štet mednju. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev sklepa naročnika o oddaji naročila z dne 17.12.2009 ter sprejem nove odločitve o oddaji naročila, s katero bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je z dopisom z dne 26.3.2010 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo. V dopisu naročnik navaja, da vlagatelj glede prve alineje svojega zahtevka, naj se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila z dne 17.12.2009, nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, saj je temu zahtevku naročnik že ugodil. V obvestilu o nadaljevanju in pripravljalni vlogi pa vlagatelj ni zahteval, naj se razveljavijo tudi 1., 2., 3., 4. in 5. alineja prve točke sklepa z dne 15.3.2010. Naročnik navaja, da bi vlagatelj moral vložiti nov zahtevek za revizijo zoper sklep z dne 15.3.2010 ali v pripravljalni vlogi dopolniti zahtevek s tem, da se razveljavijo tudi 1., 2., 3., 4. in 5. alineja prve točke tega sklepa. Po mnenju naročnika je vlagatelj imel možnost uveljavljati pravno varstvo zoper sklep z dne 15.3.2010, vendar v zakonsko določenem roku tega ni storil. Naročnik še navaja, da je prvo točko sklepa z dne 15.3.2010 po vsebini mogoče šteti kot odločitev o prekinitvi postopka javnega naročanja, za kar ima naročnik pravno podlago v 80. členu ZJN-2, ter zaključuje, da bi bilo treba zahtevek za revizijo zavreči.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka sklepa, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo izrecno opozarja, da je naročnik v sklepu z dne 15.3.2010, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, prekoračil njegove meje, saj naj bi vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteval le razveljavitev odločitve o oddaji naročila, medtem ko je naročnik razveljavil celoten postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija se je o podobnih procesnih položajih že večkrat izrekla, npr. v zadevah št. 018-11/2010, 018-273/2006 in 018-345/2005. V teh zadevah je zavzela stališče, da iz določil prvega odstavka 16. člena ZRPJN med drugim izhaja, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo, zahtevek za revizijo pa zavrne, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. Iz določil 2. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007; v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, pa nadalje izhaja, da je naročnik v revizijskem postopku dolžan odločati v mejah zahtevka za revizijo. Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal (le) razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila z dne 17.12.2009, naročnik pa je s sklepom z dne 15.3.2010 dejansko (poleg odločitve o oddaji naročila) razveljavil celoten postopek oddaje javnega naročila po pogajanjih brez predhodne objave, je treba ugotoviti, da je naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo presegel njegove meje. Naročnikova odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku je torej neskladna z določili 2. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zaradi česar je Državna revizijska komisija naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz sklepa št. 411-20/2009/31-03102 z dne 15.3.2010, razveljavila v delu, v katerem je naročnik presegel njegove meje. Navedeno pomeni, da naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo z dne 15.3.2010 ostaja v veljavi, in sicer v tistem delu, v katerem je vsebovana le odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 17.12.2009, predmetni revizijski postopek pa je tako zaključen. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da ni mogoče slediti naročnikovemu stališču, izraženemu v pripravljalni vlogi z dne 26.3.2010, in sicer da naj vlagatelj ne bi zahteval razveljavitve 1., 2., 3., 4. in 5. alineje prve točke sklepa z dne 15.3.2010. Vlagatelj je namreč v obvestilu o nadaljevanju postopka, ki ni pravno sredstvo in ni predvideno za postavljanje novih zahtevkov, izrecno opozoril na naročnikovo prekoračitev meja zahtevka za revizijo, s katero je bil seznanjen ob prejemu sklepa z dne 15.3.2010.

Ker je Državna revizijska komisija zaradi prekoračitve meja zahtevka za revizijo razveljavila odločitev naročnika o zahtevku za revizijo v delu, ki presega njegove meje, ne pa tudi v delu, v katerem je naročnik sledil zahtevku za revizijo in je, tako kot je to zahteval vlagatelj, razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila z dne 17.12.2009, je treba ugotoviti, da se je postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave po odločitvi naročnika vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Čeprav vlagatelj predlaga, naj naročnik po ponovljenem pregledu vseh ponudb izbere njegovo kot najugodnejšo, Državna revizijska komisija pripominja, da je izbor nove najugodnejše ponudbe le ena izmed možnosti, ki jih ima naročnik v skladu z določbami ZJN-2 za zaključek postopka oddaje javnega naročila. V zvezi z vlagateljevo zahtevo, naj naročnik njega izbere kot najugodnejšega ponudnika, je sicer treba opozoriti, da lahko vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN postavi le razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v določenem delu ali v celoti. Naročnik na podlagi presoje utemeljenosti dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo, o zahtevku za revizijo odloči na način, da postopek (delno ali v celoti, vendar v mejah zahtevka za revizijo) razveljavi ali pa vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Gre za odločitev o vloženem zahtevku za revizijo, ki je sprejeta v revizijskem postopku kot postopku pravnega varstva in ki učinkuje inter partes, saj jo je naročnik v skladu z določbami ZRPJN dolžan vročiti le vlagatelju zahtevka za revizijo. Novo vsebinsko odločitev pa naročnik sprejme po zaključku revizijskega postopka, in sicer v postopku oddaje javnega naročila (in ne v postopku pravnega varstva), pri čemer mora s svojo odločitvijo seznaniti vse sodelujoče v postopku oddaje javnega naročila. Ob tem gre opozoriti, da se lahko postopek oddaje javnega naročila zaključi tudi brez izbire najugodnejšega ponudnika, in sicer bodisi z izločitvijo vseh ponudb kot nepopolnih (prvi odstavek 80. člena ZJN-2) bodisi prekinitvijo postopka (drugi odstavek 80. člena ZJN-2) bodisi zavrnitvijo vseh ponudb (tretji odstavek 80. člena ZJN-2). Za vsako izmed navedenih možnosti, tudi za prekinitev postopka ali zavrnitev vseh ponudb (glej npr. odločitev Državne revizijske komisije 018-86/2009), morajo obstajati v ZJN-2 določeni pogoji, vsaka odločitev naročnika o zaključku postopka pa mora biti tudi ustrezno obrazložena ter utemeljena in posredovana ponudnikom, ki bodo imeli po prejemu odločitve možnost uveljavljati pravno varstvo v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka opozarja le na prekoračitev meja zahtevka za revizijo, ne ugovarja pa naročnikovi odločitvi o razveljavitvi obvestila o oddaji naročila niti odločitvi o povrnitvi revizijskih stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zaradi prekoračitve zahtevka za revizijo na podlagi vlagateljevega opozorila iz obvestila o nadaljevanju postopka razveljavila odločitev o zahtevku za revizijo le v delu, ki presega njegove meje, medtem ko naročnikova odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 17.12.2009 ter odločitev o povrnitvi revizijskih stroškov ostajata v veljavi, vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za nadaljevanje revizijskega postopka v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev revizijskih stroškov, saj mu je v tem delu naročnik že ugodil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 9.4.2010

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor
- Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o., Miklošičeva 18, 1000 Ljubljana
- DDC, d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana