018-047/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-047/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Sonje Drozdek-šinko, članice mag. Nataše Jeršič in članice Vide Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava potrošnih sredstev za veterinarsko in sanitarno dejavnost", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Mikro+Polo, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mojca Veljkovič in odvetniki, Ljubljanska cesta 42, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.3.2010

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5000 evrov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4.12.2009 sprejel sklep o začetku postopka za oddajo javnega naročila MORS 398/2009-ODP za dobavo veterinarskih in sanitetnih potrošnih sredstev in javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, z dne 16.12.2009, pod številko objave JN10444/2009, ter v Uradnem glasilu EU, z dne 18.12.2009, pod številko objave 2009/S 244-349608.

Naročnik je dne 5.2.2010 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-533/2009-18, na podlagi katere je kot najugodnejšega izbral ponudnika Remas d.o.o., Koseška cesta 8, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 9.2.2010, zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ki mu ga je naročnik omogočil dne 11.2.2010 ob 8.30. uri.

Dne 12.2.2010 je vlagatelj na naročnika naslovil dopis, v katerem ga poziva k spremembi odločitve o oddaji naročila, saj naj bi na opravljenem vpogledu ugotovil, da izbrani ponudnik ni predložil nekaterih dokumentov, zahtevanih z razpisno dokumentacijo. Naročnik mu je odgovoril (dopis z dne 16.2.2010), da je po ponovnem pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da le-ta vsebuje vso zahtevano tehnično dokumentacijo, zaradi česar njegova odločitev ostaja nespremenjena.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 19.2.2010, v katerem navaja razloge za neprimernost ponudbe izbranega ponudnika in od naročnika zahteva, da v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbere njega ter mu povrne stroške revizijskega postopka v višini plačane takse. Vlagatelj navaja, da je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil določene pomanjkljivosti, o čemer je naročnika tudi pisno obvestil in ga pozval k spremembi odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj dodaja, da ga je nato naročnik v telefonski komunikaciji vprašal, v katero ponudbeno mapo je vpogledal, s tem v zvezi pa vlagatelj pripominja, da je na vpogled dobil le eno ponudbeno mapo. Vlagatelj zaključuje, da je ob pregledu ponudbe, kot mu je bila prezentirana na vpogledu, ugotovil, da le-ta ne vsebuje prilog, ki so bile zahtevane na straneh 33/51 in 34/51 razpisne dokumentacije, zaradi česar vlaga zahtevek za revizijo.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom, z dne 4.3.2010, zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je bila vlagatelju na vpogledu izročena ovojnica s ponudbo izbranega ponudnika, v kateri sta bili dve medsebojno ločeni mapi, in sicer mapa z osnovnimi podatki o ponudniku, zahtevanimi izjavami, bančno garancijo in predračunom, ter mapa s predloženimi tehničnimi podatki, zahtevanimi na straneh 33/51 in 34/51 razpisne dokumentacije. Naročnik nadalje navaja, da je po prejemu vlagateljevega dopisa, v katerem navaja nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika v tehničnem delu, poklical gospo Tanjo Marhold, odgovorno osebo vlagatelja za področje javnih naročil, in vprašal, katera mapa je bila pregledana ter ponudil možnost ponovnega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, vendar gospa Marhold, zaradi službene odsotnosti gospoda Mateja Novaka, ki je vpogled vršil, odgovora na vprašanje ni vedela. Naročnik navaja, da je ponudbo izbranega ponudnika ponovno pregledal in ugotovil, da vsebuje vse zahtevane tehnične podatke, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka zavrnil kot neutemeljena.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 8.3.2010, obvestil, da bo postopek revizije nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj (oziroma njegova pooblaščenka) je vlogi priložil dodaten zahtevek za revizijo, v katerem ponavlja in dodatno pojasnjuje navedbe iz prvotnega zahtevka za revizijo, ter zahteva še povračilo odvetniških stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 9.3.2010, odstopil vso dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je ponudba izbranega ponudnika popolna, oziroma ali vsebuje (tudi) certifikate in ostalo dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje tehničnih zahtev naročnika, podanih na straneh 33/51 in 34/51 razpisne dokumentacije. Ponudba izbranega ponudnika naj bi po naročnikovem zatrjevanju bila sestavljena iz dveh ponudbenih map, in ne le iz ene. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu je bila na vpogledu, ki mu je bil omogočen dne 11.2.2010 ob 8.30 uri v prostorih naročnika, predložena le ena mapa, za katero je smatral, da je celotna ponudba izbranega ponudnika, medtem ko naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da je bila vlagatelju na vpogled dana ovojnica s ponudbo izbranega ponudnika, v kateri naj bi bili dve ločeni mapi, ter da je vlagatelj očitno pregledal le eno.

Državna revizijska komisija je pri obravnavi zatrjevanih kršitev v predmetni zadevi ugotovila naslednja dejstva:
1) V zapisniku o vpogledu z dne 11.2.2010, je navedeno, da je bil s strani ponudnika, ki je vpogled zahteval (torej vlagatelja), navzoč gospod Matej Novak, s strani naročnika pa gospa Petra Arko, da se je vpogled pričel ob 8.30. uri in zaključil ob 9.35. uri, ter: ugotovljeno je, da je pooblaščeni predstavnik ponudnika pregledal ponudbo ponudnika REMAS d.o.o.
2) Vlagatelj je v pozivu naročniku za spremembo odločitve o oddaji javnega naročila (dopis z dne 12.2.2010) navedel, da je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da le-ta ne vsebuje določene dokumentacije, ki jo je naročnik zahteval v zvezi z izpolnjevanjem tehničnih specifikacij, in sicer za pozicije v skupinah I, L in N.
3) Naročnik je v odgovoru na vlagateljev poziv (dopis "Tehnična dokumentacija za javni razpis MORS 398/2009-ODP", z dne 16.2.2010) navedel, da je ponovno pregledal ponudbo izbranega ponudnika in pri tem ugotovil, da le-ta vsebuje tehnično dokumentacijo, ki naj bi po vlagateljevem mnenju manjkala.
4) Tako vlagatelj kot naročnik se v dokumentaciji (vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 19.2.2010, ter naročnikov sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 4.3.2010) sklicujeta na telefonski pogovor med odgovornima osebama ene in druge stranke, ki se je nesporno zgodil pred vlagateljevo vložitvijo zahtevka za revizijo, v katerem je naročnik vlagatelja seznanil, da naj bi obstajala še ena mapa ponudbe izbranega ponudnika, v katero vlagatelj po lastnih zatrjevanjih ni vpogledal, in v katero mu naročnik ni odrekel možnosti naknadnega vpogleda.
5) Iz spisovne dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik izbranega ponudnika pozival k dopolnjevanju njegove ponudbe, niti da bi naročnik naknadno prejel kakršnokoli dodatno dokumentacijo od izbranega ponudnika.
6) Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, kot ji je ta bila predložena s strani naročnika (drugi odstavek 17. člena ZRPJN) in ugotovila, da je le ta sestavljena iz dveh ločenih map, pri čemer so vsi predloženi dokumenti v obeh mapah datirani pred rokom za oddajo ponudb, to je z datumom, starejšim od 26.1.2010. Prva mapa ponudbe izbranega ponudnika vsebuje osnovne podatke o ponudniku, zahtevane izjave, bančno garancijo in pogodbeni predračun, medtem ko druga mapa vsebuje tehnično dokumentacijo, ki je bila zahtevana na straneh 33/51 in 34/51 razpisne dokumentacije.


Bistveno vprašanje, na katerega je v konkretnem primeru morala odgovoriti Državna revizijska komisija, je, ali je bila mapa s tehnično dokumentacijo (kot je bila le-ta zahtevana na straneh 33/51 in 34/51 razpisne dokumentacije), vseskozi sestavni del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, torej že od trenutka oddaje ponudbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo, kot že zgoraj navedeno, zatrjuje, da mu je bila na vpogledu dne 11.2.2010 ob 8.30 uri v prostorih naročnika, predložena le ena mapa, za katero je smatral, da je to celotna ponudba izbranega ponudnika. Posledično sklepa in zatrjuje, da je bila s strani izbranega ponudnika podana nepopolna ponudba.

V skladu s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, kot izhaja iz določil 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, mora vlagatelj dokazati resničnost svojih trditev, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek. Pravilo o dokaznem bremenu določa, naj se odloči v škodo tiste stranke, ki se je sklicevala na nedokazano trditev in ki je zato tudi nosila dokazno breme za njeno resničnost. Dokazno breme pomeni torej skupnost pravil, ki določajo posledice nedokazanosti.

Državna revizijska komisija je skladno z dokaznimi predlogi vlagatelja vpogledala v listinsko dokumentacijo in ugotovila, da je bil o vpogledu vlagatelja v ponudbo izbranega ponudnika sestavljen zapisnik. Vpogled je bil opravljen dne 11. 2. 2010 ob 8. 30 uri. Iz zapisnika izhaja: "Ugotovljeno je, da je pooblaščeni predstavnik ponudnika pregledal ponudbo ponudnika REMAS d.o.o. Postopek vpogleda ponudbe je bil zaključen ob 9:35 uri." Državna revizijska komisija je vpogledala v del ponudbe, za katero vlagatelj nesporno zatrjuje, da je vanjo vpogledal. Iz tega dela ponudbe je razvidno, da se ponudba izbranega ponudnika začne s stranjo 1, nadaljuje s stranjo 20 in potem s stranjo 35. Iz zapisnika izhaja, da je vlagatelj za vpogled v ponudbo porabil 1 uro in 5 minut, da je tako sestavljen zapisnik podpisal in nanj ni podal nobenih pripomb. Vlagatelj ne zanika, da je imel možnost dajanja pripomb na zapisnik. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da iz tako ohlapno oblikovanega zapisnika, brez natančno opredeljenih strani, v katere je vlagatelj vpogledal, ni mogoče ugotoviti niti, da je vlagatelj resnično vpogledal zgolj v eno mapo ponudbe izbranega ponudnika, toliko manj je mogoče ugotoviti, da je morebiti ena mapa manjkala že ob predložitvi ponudbe izbranega ponudnika. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo priznava, da je bil dne 16. 2. 2010 seznanjen s strani ge. Darje Kobe Govekar, da je ponudba izbranega ponudnika sestavljena iz dveh map, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tudi sicer zatrjevanega stanja ni saniral z vnovično zahtevo po vpogledu, čeprav naročnik temu ni nasprotoval in je imel vlagatelj še čas podati tako zahtevo po vpogledu v del ponudbe izbranega ponudnika, za katero naj bi naknadno izvedel, da obstaja. Rok za vložitev zahtevka za revizijo se je namreč iztekel dne 19. 2. 2010, vendar vlagatelj v treh dneh do izteka roka za vložitev zahtevka ni izrabil možnosti zahtevati vpogled še v ta del ponudbe (na podlagi 22. člena ZJN-2).

V obeh primerih, tako glede dajanja pripomb na zapisnik, kot glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, gre za pravico, ki jo vlagatelj lahko izkoristi ali pa tudi ne, vsekakor pa s svojo pasivnostjo siromaši učinkovitost vloženega pravnega sredstva, predvsem pa s svojo pasivnostjo ne more dokazati zatrjevanih dejstev in posledično utemeljiti zatrjevanih kršitev. Namreč Državna revizijska komisija, kakor zgoraj navedeno, ugotavlja, da bi ob skrbnejšem ravnanju ter predvsem manjši pasivnosti vlagatelja le-ta lahko predlagal določene dokaze oziroma podkrepil svoje trditve, s katerimi bi izpodbijal zatrjevana dejstva naročnika tako v izpodbijani odločitvi naročnika, kot morebiti v odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 4.3.2010 (v kolikor bi šlo za nova dejstva in dokaze, ki jih vlagatelj brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do vložitve revizijskega zahtevka - smiselna uporaba 337. čl. ZPP na osnovi petega odstavka 3. člena ZRPJN).

Enako kot zgoraj Državna revizijska komisija ugotavlja tudi glede zapisnika o odpiranju ponudb z dne 27. 01. 2010, št. 430-533/2009. Iz zapisnika izhaja namreč, da sta bila na odpiranju prisotna predstavnika tako izbranega ponudnika kot vlagatelja. Vendar iz točke 5 izhaja: Naziv ali šifra ponudnika in cene in podatki o ostalih merilih:
-glej Priloga št. 1
Navedba pomanjkljivosti: /

Vlagatelj tudi na ta zapisnik ni dal nobenih pripomb glede pomanjkljivosti. Iz tako sestavljenega zapisnika ne izhaja število oddanih map, ki sestavljajo ponudbo izbranega ponudnika, niti kakršnekoli pomanjkljivosti ponudbe, zato tudi na podlagi predlaganega vpogleda v ta dokument Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti zatrjevane kršitve.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika, kakor mu je bila ta prezentirana na vpogledu, manjka celotna tehnična dokumentacija, kot jo je naročnik zahteval na straneh 33/51 in 34/51 razpisne dokumentacije, vendar je Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem postopku ugotovila, da ta dokumentacija obstaja v dokumentaciji, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji in da je ponudba izbranega ponudnika s tem popolna, da dejstva v prid ugotovljenemu izhajajo tudi iz zapisnika o vpogledu z dne 11.2.2009, da tudi zapisnik o odpiranju ponudb z dne z dne 27.01.2010, št. 430-533/2009, ne izkazuje, da bi izbrani vlagatelj predložil le eno mapo kot del svoje ponudbene dokumentacije, da iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila št. 398/2009-ODP, z dne 5.2.2009, izhaja, da je naročnik v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna ter je enako ugotovil tudi po ponovnem pregledu te ponudbe, kar izhaja iz dopisa št. 430-533/2009 z dne 16. 2. 2009, ter da tudi telefonski razgovor med go. Darjo Kobe Govekar in go. Tanjo Marhold, ki ga potrjuje sam vlagatelj, kaže na to, da je naročnik prejel ponudbo izbranega ponudnika, sestavljeno iz dveh map in ne le iz ene. Glede na navedeno je bilo potrebno vlagateljev zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je bilo potrebno, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 31.3.2010



Predsednica senata:
Sonja Drozdek-šinko, univ.dipl.prav.,
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mojca Veljkovič in odvetniki, Ljubljanska cesta 42, Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
- ReMaS d.o.o., Koseška cesta 8, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana