018-046/2010 Občina Slovenske Konjice

Številka: 018-046/2010-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava razpisne dokumentacije in izvedba razpisnega postopka za izbiro izvajalcev v treh sklopih za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode za Občino Slovenske Konjice" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Praetor, d.o.o., Aljaževa ulica 7, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Slovenske Konjice, Stari trg 29, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.4.2010

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 12.2.2010 se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Izdelava razpisne dokumentacije in izvedba razpisnega postopka za izbiro izvajalcev v treh sklopih za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode za Občino Slovenske Konjice", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4303-0020/2009-23 (201) z dne 1.2.2010.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.180,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.12.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Izdelava razpisne dokumentacije in izvedba razpisnega postopka za izbiro izvajalcev v treh sklopih za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode za Občino Slovenske Konjice", in sicer po postopku zbiranja ponudb.

Dne 1.2.2010 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4303-0020/2009-23 (201) z dne 1.2.2010, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku JHP projektne storitve, d.o.o., Perkova ulica 15, Domžale (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljeva ponudba je bila po merilu za izbor najugodnejše ponudbe (merilu "najnižja cena") na drugem mestu.

Z vlogo z dne 4.2.2010 je vlagatelj zahteval vpogled v vse prispele ponudbe, celotno dokumentacijo naročnika za predmetno javno naročilo ter v vso morebitno korespondenco med naročnikom in katerimkoli ponudnikom po roku za oddajo ponudb.

Naročnik je vlagatelju vpogled v del zahtevane dokumentacije omogočil dne 11.2.2010.

Z vlogo z dne 12.2.2010 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila prekršil 8., 9., 12., 22. in 41. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj pojasnjuje potek postopka oddaje javnega naročila in navaja, da je zaradi utemeljenega suma, da naročnik izbire izbranega ponudnika ni opravil skladno z zakonom, vložil zahtevo za vpogled v celotno dokumentacijo predmetnega javnega naročila. Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v tri konkurenčne ponudbe, ne pa tudi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in ponudnika Sl Consult, d.o.o., saj naj bi ta ponudnika celotni ponudbi označila kot poslovno skrivnost. Naročnik je bil vlagatelju tako pripravljen pokazati le cene obeh ponudb, s katerima pa je bil vlagatelj že seznanjen. Vlagatelj pa je na vpogledu ugotovil, da kar dva od konkurenčnih ponudnikov, v katerih ponudbi mu je bilo dovoljeno vpogledati, ne izpolnjujeta pogojev glede referenc. Na podlagi navedenega vlagatelj upravičeno sklepa, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila večkrat kršil zakon in je naročilo oddal nezakonito. Naročnik je namreč na vpogledu sam priznal, da je naročilo oddal brez da bi preveril, če vsi ponudniki sploh izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti, kar je v neskladju z 41. členom ZJN-2. Nadaljnji problem po vlagateljevem prepričanju predstavlja dejstvo, da v konkurenčnih ponudbah, ki jih je vlagatelj smel videti, reference niso bile podane po sklopih in ni jasno, na katere sklope se reference nanašajo in ali sploh zadostujejo razpisni zahtevi za vse sklope. Naročnik je poleg tega ravnal tudi očitno diskriminatorno, saj je le vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe, z ostalimi ponudbami pa je ravnal, kot da bi bile popolne. Ob takšnih kršitvah po mnenju vlagatelja ni presenetljivo, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v zahtevano dokumentacijo, za kar pa nima nobenega opravičila. Vlagatelj je prepričan, da informacije, ki mu jih je naročnik prikril, ne morejo biti skrivnost in niso tajne, zato jih je naročnik prikril nezakonito. Te vlagatelja zanimajo, ker obstajajo resni indici, da je bilo javno naročilo oddano ponudniku, ki ne izpolnjuje pogojev, in je bilo zato oddano nezakonito. Kot dejstvo, ki kaže na to, vlagatelj navaja svojo ugotovitev, da je naročnik v nasprotju z zakonom ocenjeval kar tri ponudbe, ki bi morale biti izločene. Vlagatelj ravno tako navaja, da po javno dostopnih podatkih na spletu izhaja, da izbrani ponudnik ne izkazuje zahtevanih referenc - tudi postopki, ki naj bi jih začel, do roka za oddajo ponudb niso bili končani (navedeno naj bi veljalo za javno naročilo naročnika Občina Razkrižje - Izgradnja sekundarnega omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju Občine Razkrižje, ki je bilo zaključeno dne 19.1.2010, ter za javno naročilo naročnika Občina Velika Polana - Izvedba strokovne pomoči pri izvajanju operacije ter izvajanju informiranja in obveščanja javnosti v okviru projekta dolinska kanalizacija, ki je bilo zaključeno dne 4.2.2010. Vlagatelj navaja tudi, da je zastopnica izbranega ponudnika oseba, za katero je bilo že prej v revizijskem postopku v drugi zadevi ugotovljeno, da je, sicer kot zakonita zastopnica druge pravne osebe, dajala nepravilne izjave o referencah družbe. Vlagatelja torej zanimajo prav tisti podatki, ki ne morejo biti niti tajni niti poslovna skrivnost, to je izjava in podatki o poslovanju z javnim sektorjem (reference) in izjava o poslovni sposobnosti. Vlagatelj glede na navedeno vztraja, da je naročnik kršil določilo šestega odstavka 22. člena ZRPJN, s tem ko mu je onemogočil vpogled v dokumentacijo pa mu je tudi onemogočil pravico do učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj vlaga zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila za vse sklope in zahteva, da se ugotovi, da je naročnik kršil 8., 9., 12., 22. in 41. člen ZJN-2 s tem, ko je uvrstil ponudbe, ki niso izpolnjevale razpisnih pogojev in bi morale biti izločene, ko je diskriminatorno obravnaval ponudnike in ko je protizakonito odrekel vlagatelju vpogled v zahtevane podatke in konkurenčnih ponudb, ter da se spremeni odločitev tako, da se izbere vlagateljevo ponudbo, ali pa se temu omogoči vpogled v dokumentacijo o izpodbijanem naročilu in se mu da možnost desetdnevnega roka za vložitev revizijskega zahtevka. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, ki jih priglaša v višini 700,00 EUR, za plačano takso za revizijski postopek, ter v višini 500,00 EUR, povečano za 20% DDV, za stroške zastopanja.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 2.3.2010, s katerim je tega v celoti zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.
V obrazložitev odločitve naročnik navaja, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo označil kot poslovno skrivnost, prav tako je predložil svoj interni akt o določitvi poslovne skrivnosti. Izbrani ponudnik je po naročnikovem mnenju svojo ponudbo tako na ustrezen način označil kot poslovno skrivnost, enako velja za ponudnika SL Consult, d.o.o. Naročnik je bil zato dolžan ravnati v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZJN-2, ki dopušča vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki niso označeni kot poslovna skrivnost, in v končno ponudbeno ceno. Naročnikovo ravnanje temelji na praksi Državne revizijske komisije, z njim pa ni bilo prekršeno načelo transparentnosti niti ni bila kršena pravica vlagatelja do učinkovitega pravnega varstva. Naročnik zavrača tudi očitke o diskriminatorni obravnavi vlagatelja, pri čemer navaja, da je bil tega dolžan pozvati k odpravi formalne nepopolnosti njegove ponudbe. Naročnik izpostavlja tudi, da vlagatelj glede na njegov pravni položaj (njegova ponudba je bila glede na merila druga najugodnejša) nima aktivne legitimacije za zatrjevanje morebitnih kršitev v zvezi z ocenjevanjem ponudb, ki so bile glede na merila uvrščene za njegovo ponudbo, saj mu v zvezi s temi ni nastala in mu ne bi mogla nastati nikakršna škoda. V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja iz razpisne dokumentacije postopka, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil dve ustrezni referenci. Pri tem pa poudarja, da nikjer iz referenčnega pogoja ne izhaja, da bo upošteval zgolj reference, katerih obvestilo o oddaji javnega naročila bi bilo do roka za oddajo ponudb objavljeno na Portalu javnih naročil, ravno tako ni zahteval nikakršne časovne točke, ki bi pogojevala zahtevan zaključek izvedbe del. Glede ostalih navedb vlagatelja naročnik poudarja, da domneve, sumi ipd. ne morejo biti predmet revizijskega postopka. Podredno naročnik navaja še, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka, saj naj ne bi izpolnjeval postavljenega referenčnega pogoja - predložil naj bi zgolj eno referenčno potrdilo, ki se nanaša na kohezijski sklad, namesto dveh.

Vlagatelj je z vlogo z dne 4.3.2010 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je podal tudi predlog za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je dne 16.3.2010 izdala Sklep št. 018-046/2010-5, s katerim je vlagateljev predlog za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN zavrgla.

Z dopisoma z dne 15.3.2010 je Državna revizijska komisija pozvala referenčna naročnika po referenčnih potrdilih, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika, k posredovanju pojasnil in odstopu dokumentacije o referenčnih poslih, na kateri se nanašata potrdili. Zahtevani pojasnili in dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 18.3.2010 ter dne 22.3.2010.

Vlagatelj je dne 19.3.2010 na Državno revizijsko komisijo naslovil pripravljalno vlogo, v kateri je ponovil svoje navedbe o neustreznosti referenc, predloženih v ponudbi izbranega ponudnika.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V okviru revizijskega postopka je Državna revizijska komisija najprej preverila, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vodenje predmetnega revizijskega postopka - naročnik v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, namreč (podredno) zatrjuje nasprotno.

Državna revizijska komisija v tej zvezi uvodoma pojasnjuje, da je aktivna legitimacija, skladno z 9. členom ZRPJN, procesna predpostavka za vodenje revizijskega postopka, na katero mora, skladno s prvim odstavkom 13. člena ZRPJN, v revizijskem postopku paziti že naročnik. V kolikor naročnik tako meni, da revizijskega zahtevka ni vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN, je dolžan tak revizijski zahtevek, skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, zavreči, ne pa ga meritorno obravnavati, ob tem pa hkrati opozarjati na neobstoj procesnih predpostavk za takšno obravnavo.

Ne glede na zgoraj navedeno zaradi dejstva, da je aktivna legitimacija procesna predpostavka tudi za vodenje revizijskega postopka pred tem organom, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko, skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Iz naročnikovega Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 18.1.2010 je razvidno, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddal svojo ponudbo, zato izkazuje interes za dodelitev predmetnega javnega naročila.

Vpogled v naročnikovo Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 1.2.2010 dalje izkazuje, da je naročnik vlagateljevo ponudbo (po izvedeni odpravi formalne nepopolnosti) označil za popolno. Ob upoštevanju navedenega dejstva gre naročnikova kasnejša izvajanja (v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku) o vlagateljevem neizpolnjevanju referenčnega pogoja označiti za neupoštevna - naročnikove ugotovitve o popolnosti vlagateljeve ponudbe v postopku oddaje javnega naročila presoja Državne revizijske komisije v sporu, ki se vodi v zvezi s zakonitostjo odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku, namreč ne more nadomestiti. Iz Odločitve o oddaji javnega naročila je razvidno tudi, da je bila vlagateljeva ponudba po merilu za izbor najugodnejše ponudbe, t.j. po merilu najnižja cena, na drugem mestu, za ponudbo izbranega ponudnika. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj izkazuje tudi možnost nastanka škode zaradi ravnanj naročnika, ki jih v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V kolikor bi se vlagateljeve revizijske navedbe izkazale za utemeljene, bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, vlagateljeva ponudba pa bi bila tako najugodnejša izmed popolnih ponudb.

V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vodenje predmetnega revizijskega postopka.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi najprej spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o tem, da vlagatelju ne omogoči zahtevanega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer predvsem vpogleda v izjavo in podatke o poslovanju z javnim sektorjem ter v izjavo o poslovni sposobnosti.

Iz določil prvega in drugega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon. Ne glede na navedeno določbo je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

V skladu z določili 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009 - UPB3) se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Ne glede na to, ali so določeni s sklepom, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov. V skladu z določili tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da za postopke oddaje javnih naročil, ki se oddajajo v skladu z ZJN-2, velja načelo javnosti, ki je vsebovano že v samem pojmu "javno naročanje", poleg tega pa je med drugim izrecno izraženo tudi v načelu transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2. To načelo se med drugim udejanja tudi z obveznostjo objave javnega razpisa (12. člen ZJN-2) ter z obveznostjo objave obvestila o oddaji naročila (62. in 63. člen ZJN-2). Zlasti objava obvestila o oddaji naročila je namenjena najširši javnosti, ki se lahko na ta način seznani, s katerimi subjekti in v kakšni vsebini javni sektor vstopa v posamezna pogodbena razmerja. Informacija o tem, kateremu zasebnemu subjektu je subjekt javnega sektorja (oz. javni naročnik) oddal neko javno naročilo, je v skladu z zgoraj opredeljenimi določbami ZJN-2 torej javna. Ob upoštevanju navedenega pa gre ugotoviti, da je posledično (v skladu z zakonom) javen tudi podatek o referenci zasebnega subjekta, ki izhaja iz takšnega javnega naročila, saj gre pri tem zgolj za vnovično podajo v preteklosti že javno objavljene informacije. Tej je sicer dodana še vrednostna sodba naročnika o uspešnosti izvedbe javnega naročila, ki pa po oceni Državne revizijske komisije ne predstavlja elementa, ki bi lahko kakorkoli vplival na javnost takšnega podatka - že iz dejstva sklicevanja na referenco v ponudbi namreč izhaja, da je naročnikova ocena referenčnega dela pozitivna, saj negativne reference ponudnik v svojo ponudbo seveda nima interesa predložiti. Podobno stališče je v zvezi z javnostjo referenc Državna revizijska komisija že zavzela npr. v zadevi 018-139/2006, to stališče pa tudi ni v neskladju z odločitvami Državne revizijske komisije, na katere se v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku sklicuje naročnik.

Prav tako po mnenju Državne revizijske komisije podatek, ki je po zakonu javen, predstavljajo obrazci, ki jih je naročnik predvidel v okviru razpisne dokumentacije in ki jih ponudniki, dodatno opremljene zgolj s svojim podpisom (in morda še datumom, krajem podpisa ali drugimi splošnimi in javno dostopnimi podatki), predložijo v okviru svoje ponudbe. Navedeni obrazci so namreč v okviru razpisne dokumentacije javno objavljeni na ali preko Portala javnih naročil (72. člen ZJN-2), narave javnosti teh dokumentov pa zgoraj predstavljene dopolnitve, ki jih izvede ponudnik ob njihovi umestitvi v svojo ponudbo, v ničemer ne spreminjajo.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila naročnik vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v vse reference (referenčna potrdila) javnih naročnikov, kot so bile predložene v okviru ponudbe izbranega ponudnika, ter v vse z naročnikove strani predpisane obrazce, ki jih je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi, in ki so bili zgolj podpisani oziroma izpolnjeni zgolj s splošnimi in javno dostopnimi podatki (tako pa tudi v obrazec OBR-2: "Izjava o izpolnjevanju pogojev", ki ga kot spornega izpostavlja vlagatelj). Ker tega ni storil, je naročnik ravnal v neskladju z določili šestega odstavka 22. člena ZJN-2 in načelom transparentnosti javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.


Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku kljub naročnikovi neupravičeni zavrnitvi vpogleda v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika konkretizirano navaja domnevne pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika in s ten povezane kršitve naročnika pri oddaji predmetnega javnega naročila omenjenemu ponudniku. V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost s tem povezanih revizijskih navedb, pri čemer je upoštevala tudi določila drugega odstavka 19. člena ZRPJN, skladno s katerimi Državna revizijska komisija, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, odloča tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila, ter določila tretjega odstavka istega člena, skladno s katerimi v primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja Državna revizijska komisija izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.

Vlagatelj najprej zatrjuje neustreznost referenc, s katerimi izbrani ponudnik izkazuje svojo usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila, in sicer referenc, ki sta jih vlagatelju potrdili Občini Velika Polana in Razkrižje.

Z vpogledom v naročnikovo Povabilo k oddaji ponudbe gre ugotoviti, da predmetno javno naročilo obsega tri dele (ki jih je naročnik sicer poimenoval za sklope), in sicer (1) izdelavo razpisne dokumentacije in izvedbo razpisnega postopka za izbiro izvajalca gradenj, (2) izdelavo razpisne dokumentacije in izvedbo razpisnega postopka za izbiro izvajalca nadzora ter (3) izdelavo razpisne dokumentacije in izvedbo razpisnega postopka za izbiro izvajalca komuniciranja z javnostjo.
Z vpogledom v Povabilo gre ravno tako ugotoviti, da je naročnik na obrazcu OBR-3 določil naslednji pogoj za priznanje sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila:

"Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, je v obdobju zadnjih 3 let uspešno pripravil razpisno dokumentacijo in uspešno vodil projekte za javna naročila ter uspešno usklajeval le-te z Ministrstvom za okolje in prostor in Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za vsaj 2 istovrstna projekta, ki sta bila sofinancirana iz Evropskega kohezijskega sklada.

Obvezno se priloži originalno potrdilo o dobro opravljenem delu pri izdelavi razpisne dokumentacije, potrjeno s strani investitorja (naročnika)."

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je ta v izkaz izpolnjevanja navedenega pogoja predložil "Potrdilo o dobro opravljenem delu", ki ga je izdala (potrdila) Občina Razkrižje in ki se nanaša na izvedbo storitev po pogodbi št. 430-0031/2009-2 z dne 9.1.2009, ter "Potrdilo o dobro opravljenem delu", ki ga je izdala (potrdila) Občina Velika Polana in ki se nanaša na izvedbo storitev po pogodbi št. 90003-32/08-12 z dne 11.12.2008.

Državna revizijska komisija je z dopisoma z dne 15.3.2010 zgoraj omenjena referenčna naročnika pozvala k predložitvi dokumentacije o postopkih oddaje javnih naročil, na katera se nanašata v ponudbi izbranega ponudnika predloženi referenčni potrdili. Občina Velika Polana je zahtevano dokumentacijo Državni revizijski komisiji odstopila dne 18.3.2010, Občina Razkrižje pa dne 22.3.2010.

Z vpogledom v predloženo ji dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da se tako pogodba št. 430-0031/2009-2 z dne 9.1.2009, ki je navedena kot podlaga referenčnega potrdila, izdanega s strani Občine Razkrižje, kot tudi pogodba 90003-32/08-12 z dne 11.12.2008, ki je navedena kot podlaga izdaje referenčnega potrdila, izdanega s strani Občine Velika Polana, nanašata zgolj na pripravo razpisne dokumentacije (in ostale aktivnosti) za izbiro izvajalca gradenj ter za izbiro izvajalca (storitev) nadzora. Nobena od omenjenih pogodb ne zajema izdelave razpisne dokumentacije in izvedbe razpisnega postopka za izbiro izvajalca komuniciranja z javnostjo, kar pa je, kot pojasnjeno zgoraj, ravno tako del predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da referenčni potrdili, predloženi v okviru ponudbe izbranega ponudnika, ne izkazujeta izvedbe dveh projektov, istovrstnih predmetnemu javnemu naročilu. Ponudba izbranega ponudnika je posledično nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi s 45. členom istega zakona).

Ker naročnik ponudbe izbranega ponudnika kljub njeni nepravilnosti ni izločil iz postopka oddaje javnega naročila, temveč jo je celo izbral kot najugodnejšo in je izbranemu ponudniku oddal predmetno javno naročilo, je s tem ravnal v neskladju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2. Izbranega ponudnika je naročnik kljub nepopolnosti njegove ponudbe namreč obravnaval enako kot ponudnike s popolnimi ponudbami, s čemer ga je neupravičeno privilegiral. Takšen revizijski očitek vlagatelja je utemeljen.

V posledici zgornje ugotovitve je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 12.2.2010 ugodila, in sicer tako, da je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Izdelava razpisne dokumentacije in izvedba razpisnega postopka za izbiro izvajalcev v treh sklopih za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode za Občino Slovenske Konjice", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4303-0020/2009-23 (201) z dne 1.2.2010.

Ker je že zgornja ugotovitev o kršitvi v postopku oddaje javnega naročila narekovala razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka ni obravnavala revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na domnevne druge kršitve naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. To namreč ne bi v ničemer prispevalo k pravilnosti in zakonitosti odločitve Državne revizijske komisije, ravno tako pa tudi ne bi moglo vplivati na vlagateljev položaj v predmetnem revizijskem postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini 500,00 EUR, povečano za 20% DDV, za stroške zastopanja, ter v višini 700,00 EUR, za plačilo takse za revizijski postopek.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008), kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski zahtevek v višini 700,00 EUR,
- nagrado za revizijski postopek v višini 400,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 480,00 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.180,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 6.4.2010



Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Občina Slovenske Konjice, Stari trg 29, Slovenske Konjice,
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, Ljubljana,
- JHP projektne storitve, d.o.o., Perkova ulica 15, Domžale,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.