018-044/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-44/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter članic mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila "PGD in PZI rekonstrukcije glavne ceste G2-102/1038 Bača - Dolenja Trebuša, od km 0 + 100 do km 6 + 500", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ARHITEKTON d.o.o., Brod 76, Novo mesto, ki ga zastopa odvetnik Igor Križanec, Dalmatinova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 18.3.2010 soglasno

ODLOČILA

Vlagateljeva pritožba z dne 8.3.2010 se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.11.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku, ki ga je na portalu javnih naročil objavil dne 19.11.2009, pod številko JN 9664/2009, v Uradnem glasilu EU pa dne 21.11.2009, pod št. 2009/S 225-323133. Z odločitvijo o oddaji naročila št. 43001-348/2009/25 z dne 25.1.2010 je naročnik izvedbo razpisanih storitev oddal ponudniku K.A.B., d.o.o., projektiranje in urbanizem, Kratka ulica 1, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Po prejemu odločitve o oddaji naročila je vlagatelj z dopisom z dne 28.1.2010 naročnika zaprosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ki mu ga je naročnik omogočil dne 3.2.2010.

Z vlogo z dne 5.2.2010 je vlagatelj naročniku posredoval dopis, ki je bil v zadevi označen kot "Javno naročilo - A 232/09 S: Izdelava PGD in PZI projektne dokumentacije za rekonstrukcijo G2-102/1038 Bača - Dolenja Trebuša, od km 0 + 100 do km 6 + 500 - preverba", v katerem je navedel, da je za navedena dela oddal ponudbo ter prejel odločitev o oddaji naročila izbranemu ponudniku. Hkrati je navedel, da je naročnika z dopisom z dne 28.1.2010 prosil za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in da je ob vpogledu ugotovil, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ne navaja vseh del po prilogi 2 podrobne sprecifikacije, kar se vnaša v obrazec Podatki o gospodarskem subjektu in obrazec Podatki o kadrovskih zmogljivostih. Izbrani ponudnik tudi nima navedenega podizvajalca za varnostni načrt, medtem ko ga vlagateljeva ponudba vsebuje, je še navedel vlagatelj, ter naročnika prosil, da v skladu z 79. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) preveri ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ustrezno odloči.

Naročnik je na podlagi vlagateljeve vloge o ponovni preverbi ponudbe izbranega ponudnika vlagatelju posredoval dopis, v katerem mu je sporočil, da ga ZJN-2 ne zavezuje, da na pisno opozorilo reagira tako, da svojo odločitev spremeni ali sprejme novo. Ne glede na to ZJN-2 v drugem odstavku 79. člena določa, da je ponudnik dolžan pisno opozorilo podati v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, je navedel naročnik, ter dodal. da je vlagatelj obvestilo o oddaji naročila prejel dne 28.1.2010, kar pomeni, da je rok za vložitev pisnega opozorila potekel dne 2.2.2010. Ker je pisno opozorilo datirano na 5.2.2010, je naročnik ugotovil, da je vlagatelj zamudil zakonski rok petih dni od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, zaradi česar vlagateljeve vloge po zakonu ni mogoče upoštevati.

Vlagatelj je naročniku z vlogo z dne 12.2.2010 posredoval dopis, ki je bil v zadevi označen kot "Javno naročilo - A 232/09 S: Izdelava PGD in PZI projektne dokumentacije za rekonstrukcijo G2-102/1038 Bača - Dolenja Trebuša, od km 0 + 100 do km 6 + 500 - UGOVOR". V vlogi navaja, da mu ni razumljiva takšna razlaga določb ZJN-2, ki v 22. členu določa postopek vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, v 79. členu pa ureja odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj meni, da je bil postopek vpogleda glede na naročnikovo razumevanje zavajajoče dejanje oz. je bil brezpredmeten, s čimer bi moral biti seznanjen pred samim vpogledom, zaradi česar je naročnika zaprosil za pogovor in ustrezno razlago pravne službe.

Z dopisom z dne 13.2.2010 je vlagatelj dopolnil ugovor, in sicer z navedbami, da mu je bil z odločitvijo, da se vpogled omogoči šele po preteku roka za vložitev katerega od pravnih sredstev, ki jih ZJN-2 določa v 79. členu (torej pisnega opozorila), kršene pravice, ki jih ima neizbrani ponudnik v skladu z zakonom. Iz 79. člena ZJN-2 izhaja, navaja vlagatelj, da mora ponudnik jasno navesti, v zvezi s čim naj naročnik poda obrazložitev, to pa brez vpogleda v dokumentacijo o javnem naročanju ni mogoče. Tudi dejstvo, da naročniku na podlagi drugega odstavka 79. člena ZJN-2 ni treba spremeniti odločitve ali izdati nove, ne spremeni tega, da je določba o petdnevnem roku, v katerem lahko ponudnik argumentirano vpliva na odločitev naročnika, določba, ki zagotavlja varstvo pravic neizbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da je bil z možnostjo vpogleda šele 3.2.2010 onemogočen pri varstvu njegovih pravic, zaradi česar je prepričan, da je treba njegovo zahtevo za vpogled in preverbo šteti za pravočasno. Vlagatelj je še navedel, da pričakuje odločitev naročnika v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2, od vročitve katere začne teči rok za vložitev morebitnega zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16.2.2010 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naj se iz vodenega postopka in priložene dokumentacije ugotovi, ali so mu bile kot neizbranemu ponudniku kršene pravice.

Naročnik je dne 26.2.2010 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da je vlagatelj dne 16.2.2010 vložil zahtevek za revizijo. Naročnik ugotavlja, da zahtevka za revizijo ni mogoče obravnavati, saj je vlagatelj zamudil prekluzivni rok za vložitev zahtevka, to je 10 dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila. Poleg tega zahtevek za revizijo tudi ni obrazložen. Naročnik ugotavlja, da je bila odločitev o oddaji naročila vlagatelju vročena dne 28.1.2010 in da je rok za vložitev zahtevka za revizijo potekel dne 9.2.2010. Ob tem naročnik poudarja, da se z vložitvijo zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo in zahteve za spremembo naročnikove odločitve ne podaljša rok za vložitev revizijskega zahtevka, kar pomeni, da mora ponudnik, ki se odloči za revizijski zahtevek, tega vložiti do izteka desetdnevnega roka od prejema odločitve naročnika, sicer je prepozen.

Zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 8.3.2010 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je dne 5.2.2010 na naročnika naslovil zahtevo za preverbo odločitve o oddaji naročila, ki je bila napisana laično, saj vlagatelja ni zastopal odvetnik in je bila poimenovana kot "preverba". Dopis se je skliceval na 79. člen ZJN-2, po vsebini pa je vseboval tudi elemente zahteve za dodatno obrazložitev iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Vlagatelj je naročnika namreč pozval, naj mu pojasni prednosti sprejete ponudbe v razmerju do njegove ponudbe, hkrati pa je navedel razloge za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik zahtevo za dodatno obrazložitev ustrezno obravnavati ter jo podati, zavrniti ali zavreči. Namesto tega pa mu je naročnik poslal nov dopis, v katerem ga je seznanil, da se je do njegove zahteve opredelil kot do zahteve za spremembo odločitve na podlagi drugega odstavka 79. člena ZJN-2, o vlagateljevi zahtevi za dodatno obrazložitev pa ni odločil. S tem je kršil vlagateljevo pravico do ustreznega pravnega varstva, saj bi dodatno obrazložitev oz. drugačno obliko odgovora na zahtevo za dodatno obrazložitev moral podati, navaja vlagatelj. Po mnenju vlagatelja je zato treba naročnikov odgovor z dne 11.2.2010 obravnavati kot dodatno obrazložitev, na podlagi katere je vlagatelju začel teči nov rok za vložitev revizijskega zahtevka. Če dopisa naročnika z dne 11.2.2010 ni mogoče obravnavati kot dodatne obrazložitve, pa je treba ugotoviti, da je naročnik kršil določbo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, ko vlagatelju ni odgovoril na zahtevo za dodatno obrazložitev. Vlagatelj še navaja, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel tudi zato, ker ni bil popoln, pri čemer vlagatelja ni pozval k njegovi dopolnitvi, kot to določa 12. člen ZRPJN. Naročnik je vlagatelja pozval le k plačilu takse, ne pa tudi k obrazložitvi zahtevka, s čimer je vlagatelju odvzel možnost dopolnitve zahtevka. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep o zavrženju zahtevka za revizijo in naročniku naloži, da ga obravnava vsebinsko.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 10.3.2010 pozvala, naj ji odstopi celotno originalno dokumentacijo predmetnega postopka. Zahtevano dokumentacijo je Državna revizijska komisija prejela dne 12.3.2010.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz sklepa št. 43001-348/2009/37 z dne 26.2.2010, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, ker je ugotovil, da je bil vložen prepozno.

Glede na vlagateljeve pritožbene navedbe je vprašanje pravilnosti naročnikovega procesnega ravnanja z zahtevkom za revizijo odvisno od prav tako spornega vprašanja, ali je treba vlagateljevo vlogo z dne 5.2.2010, ki jo vlagatelj imenuje "zahteva za preverbo" obravnavati kot pisno opozorilo iz drugega odstavka 79. člena ZJN-2 ali kot zahtevo za dodatno obrazložitev iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Vsaka od teh vlog ima namreč različne procesne učinke oz. posledice in predvideva različna ravnanja naročnika.

Ponudnik, ki ni bil izbran, ima po prejemu odločitve o oddaji naročila tri možnosti. Prva je ta, da neposredno vloži zahtevek za revizijo, in sicer (kot to določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN) v roku deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila. Druga možnost neizbranega ponudnika je, da v skladu z drugim odstavkom 79. člena ZJN-2 v roku petih dni od dneva prejema obvestila o oddaji naročila naročniku posreduje pisno opozorilo na odločitev, na podlagi katere lahko naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo. V primeru, kadar naročnik sprejme novo odločitev, zakon izrecno določa, da začne teči nov rok za vložitev zahtevka za revizijo, kot je določen v prvem odstavku 12. člena ZRPJN, in sicer od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila. Tretja možnost, ki jo ima neizbrani ponudnik, pa je, da v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 v roku petih dni od dneva prejema obvestila o oddaji naročila pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev. V tem primeru začne rok za vložitev zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 12. člena ZRPJN teči od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

Iz zgoraj citiranih določil ZRPJN in ZJN-2 je razvidno, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni in da začne praviloma teči od dneva prejema odločitve o dodelitvi naročila. Le v dveh primerih začne desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo teči drugače, in sicer v primeru, ko ponudnik pravočasno zahteva dodatno obrazložitev (v tem primeru začne desetdnevni rok teči od dneva prejema dodatne obrazložite), ter v primeru, ko naročnik na podlagi pravočasnega pisnega opozorila spremeni svojo odločitev o dodelitvi naročila ter izda novo (v tem primeru začne desetdnevni rok teči od dneva prejema nove odločitve o dodelitvi naročila). Kadar pa se naročnik na podlagi pisnega opozorila ponudnika odloči, da svoje odločitve o dodelitvi naročila ne bo spreminjal, to nima nobenega vpliva na tek roka za vložitev zahtevka za revizijo; v tem primeru namreč ZJN-2 ne predvideva zamika roka za vložitev zahtevka za revizijo, zato je treba šteti, da le-ta prične teči že s trenutkom prejema odločitve o dodelitvi naročila.

Glede na dejstvo, da pravočasna zahteva za dodatno obrazložitev vpliva na začetek teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, medtem ko pisno opozorilo v primeru, ko naročnik svoje odločitve ne spremeni, na potek roka nima nobenega vpliva, je treba za presojo pravočasnosti zahtevka za revizijo, ki ga je dne 16.2.2010 vložil vlagatelj, najprej ugotoviti, ali je mogoče vlagateljevo vlogo z dne 5.2.2010 res obravnavati kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila, na podlagi katere bi bil naročnik dolžan izdati obrazloženo obvestilo, kot to zatrjuje vlagatelj. Vlagatelj namreč v pritožbi zatrjuje, da se je zahteva za preverbo z dne 5.2.2010 sklicevala na 79. člen ZJN-2 in da je po vsebini vsebovala tudi elemente zahteve za dodatno obrazložitev iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, saj naj bi vlagatelj naročnika pozval, naj mu pojasni prednosti izbrane ponudbe v razmerju do njegove ponudbe, hkrati pa je navedel razloge za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Kot je razvidno iz vloge z dne 5.2.2010, je vlagatelj le-to v zadevi označil kot "Javno naročilo - A 232/09 S: Izdelava PGD in PZI projektne dokumentacije za rekonstrukcijo G2-102/1038 Bača - Dolenja Trebuša, od km 0 + 100 do km 6 + 500 - preverba", v nadaljevanju pa je navedel dejstva, ki jih je ugotovil na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika in ki po njegovem mnenju kažejo na njeno nepopolnost. Vlogo z dne 5.2.2010 je vlagatelj zaključil s prošnjo, naj naročnik v skladu z 79. člena ZJN-2 preveri ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ustrezno odloči. Iz vloge z dne 5.2.2010 je torej razvidno, da je niti glede na označbo zadeve ("preverba") niti glede na vsebino ni mogoče obravnavati kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila. Tretji odstavek 79. člena ZJN-2 namreč določa, da mora ponudnik, ki zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v vlogi jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev, pri čemer se dodatna obrazložitev praviloma nanaša na pojasnitev razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Zahteva, da mora neizbrani ponudnik v vlogi jasno zahtevati dodatno obrazložitev in svojo zahtevo tudi utemeljiti, pa ne izhaja le iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, temveč tudi iz dejstva, da imata pisno opozorilo in zahteva za dodatno obrazložitev povsem različne procesne učinke in da predvidevata različne posledice oz. ravnanja naročnika. Vlagatelj v vlogi z dne 5.2.2010 tej zahtevi ni sledil, saj ni niti izrecno niti implicitno zahteval izdaje dodatne obrazložitve in ni jasno navedel, o čem naj naročnik poda obrazložitev. Nasprotno, tako iz označbe zadeve kot iz vsebine vloge z dne 5.2.2010 je razvidno, da je vlagatelj naročnika opozoril na domnevno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, na podlagi česar je zahteval ponovno preveritev ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ne pa morebiti njeno obrazložitev. Pritožbene navedbe, da je vloga z dne 5.2.2010 vsebovala tudi elemente zahteve za dodatno obrazložitev iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 in da naj bi vlagatelj naročnika pozval, naj mu pojasni prednosti izbrane ponudbe v razmerju do njegove ponudbe, so zato v celoti neutemeljene. Ker vlagatelj naročniku ni posredoval zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, temveč vlogo, ki jo je mogoče nedvoumno obravnavati le kot pisno opozorilo, naročnik dodatne obrazložitve ni bil dolžan izdati, posledično pa tudi njegovega dopisa z dne 11.2.2010, v katerem je vlagatelju sporočil, da je pisno opozorilo vloženo nepravočasno, ni mogoče obravnavati kot dodatne obrazložitve. Ob tem je treba opozoriti, da tudi v primeru, če bi vlagateljeva vloga z dne 5.2.2010 vsebovala (izrecno ali vsaj implicitno) zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve, naročnik le-te ne bi bil dolžan izdati, saj bi bila tudi takšna zahteva prepozna. V skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 mora ponudnik, ki ni bil izbran, zahtevo za dodatno obrazložitev vložiti v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. Kot je razvidno iz poštne povratnice, je vlagatelj odločitev o oddaji naročila prejel dne 28.1.2010, kar pomeni, da se je petdnevni rok za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev iztekel dne 2.2.2010.

Ker je vlagatelj odločitev o oddaji naročila prejel dne 28.1.2010 in ker zahteve za dodatno obrazložitev ni vložil, pisno opozorilo pa je vložil prepozno, zaradi česar naročnik svoje odločitve tudi ni spremenil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN (ob upoštevanju določil 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), ki se v revizijskem postopku smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN) iztekel dne 9.2.2010. Navedeno pomeni, da je bil zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj posredoval z vlogo z dne 16.2.2010, vložen prepozno, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal nepravilno, ko ga je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN zavrgel kot nepravočasnega. Drugi odstavek 13. člena ZRPJN namreč določa, da se zahtevek za revizijo v primeru, če je vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, s sklepom zavrže.

Ob tem gre zgolj pripomniti, da zahteva za vpogled v dokumentacijo v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZJN-2 v ničemer ne vpliva na potek rokov za uveljavljanje pravnega varstva v revizijskem postopku. Kot je razvidno iz dokumentacije, je bil vlagatelju vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika omogočen dne 3.2.2010, torej še znotraj roka, v katerem bi lahko vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in v njem uveljavljal domnevne nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika oz. domnevne kršitve naročnika, povezane z njenim izborom.

Podrejenih pritožbenih navedb, da je naročnik kršil 12. člen ZRPJN, ko vlagatelja ni pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ni obravnavala, saj so glede na zgornje ugotovitve brezpredmetne. Morebitno dopolnjevanje zahtevka za revizijo namreč ne bi v ničemer vplivalo na njegovo nepravočasnost.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z določbo 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevo pritožbo zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 18.3.2010


predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije






















Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Igor Križanec, Dalmatinova 5, 1000 Ljubljana
- K.A.B., d.o.o., projektiranje in urbanizem, Kratka ulica 1, 8000 Novo mesto
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana