018-034/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-034/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter predsednice Miriam Ravnikar šurk in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo pisarniškega pohištva ter notranje opreme za kontrolni stolp v Cerkljah ob Krki (sklop 2: Kovinsko pohištvo in oprema), začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Primat, tovarna kovinske opreme, d. d., Industrijska ulica 22, Maribor, ki ga zastopa Zvonko Kolšek, odvetnik v Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 15. 3. 2010 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila za sklop 2: Kovinsko pohištvo in oprema.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.240 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 18. 11. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN9632/2009 in 20. 11. 2009 v Uradnem listu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 224-321533) z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila MORS 355/2009-ODP za dobavo in montažo kovinskega pohištva in opreme, Sklop - 2" št. 430-500/2009-38 z dne 15. 1. 2010 ponudnike seznanil, da je v sklopu 2 izbral ponudbo ponudnika Zak inženiring, d. o. o., Triglavska ulica 61, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom z dne 21. 1. 2010 zaprosil za vpogled v ponudbe za sklop 2, česar pa mu naročnik ni odobril (dopis št. 430-500/2009-46 z dne 25. 1. 2010). Zoper zavrnitev vpogleda je vlagatelj vložil vlogo, poimenovano "Pritožba", z dne 28. 1. 2010, o kateri je naročnik odločil z dokumentom št. 430-500/2009-52 z dne 2. 2. 2010 tako, da se "Pritožbi â?? ugodi in se dovoli pregled dokumentov" konkurenčnih ponudnikov. Vlagatelj je 4. 2. 2010 vpogledal v konkurenčni ponudbi (zapisnika št. 430-500/2009-53 in 430-500/2009-54).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 1. 2010 in predlagal razveljavitev postopka oddaje javnega naročila ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj izpostavlja, da mu je naročnik onemogočil vpogled v ponudbe in da čaka na odločitev o "Pritožbi" z dne 28. 1. 2010, zaradi česar mu je otežena možnost vložitve zahtevka za revizijo, hkrati pa zatrjuje nepopolnost ponudb v tehničnem delu in da sta konkurenta dala najverjetneje krivo izjavo. Vlagatelj navaja, kaj je določil naročnik v tehničnih specifikacijah in kako je odgovarjal na postavljena vprašanja, pri čemer zaključuje, da je nejasno, kaj želi kupiti, podani opisi pa so kontradiktorni in ne omogočajo izpolnitve zahtev iz Sklepa o določitvi pogojev za varnostno tehnično opremo, ki se sme vgrajevati v varnostna območja (Uradni list RS, št. 94/2006; v nadaljevanju: Sklep 2006).

Naročnik je s sklepom št. 430-500/2009-57 z dne 17. 2. 2010 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, zavrnil ter pojasnil, da vlagatelj glede na navedbe v zahtevku za revizijo le ugiba, da je izjava o izpolnjevanju tehničnih zahtev kriva, do spremembe stopnje protivlomne zaščite pa je prišlo zaradi izračuna statičnih obremenitev v objektu. Naročnik navaja, da je taka pojasnila podal že na odpiranju ponudb, nihče izmed prisotnih pa ni imel pripomb. Naročnik nadaljuje, da vlagatelj tudi ni imel pripomb po izvedbi vpogleda v ponudbi.

Vlagatelj je 17. 2. 2010 vložil vlogo "Dopolnitev zahtevka za revizijo" z dne 17. 2. 2010 in navaja, da je naročnik le vlagatelja, ne pa tudi pooblaščenca obvestil o dovolitvi vpogleda, in da konkurenta nista predložila ustreznih certifikatov, s katerimi bi lahko verodostojno izkazala, da izpolnjujeta zahtevane varnostne stopnje, certifikati institucij iz vzhodnoevropskih držav pa so neverodostojni in vprašljivi, kar izhaja tudi iz dopisa z dne 9. 2. 2010 in prilog. Vlagatelj predlaga postavitev sodnega izvedenca.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 2. 2010 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo kot prilogo dopisoma št. 430-47/2010-6 z dne 23. 2. 2010 in 430-47/2010-8 z dne 5. 3. 2010.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik predmet javnega naročila (dobava in montaža pisarniškega pohištva ter notranje opreme za kontrolni stolp v Cerkljah ob Krki) oddaja v sedmih sklopih in da je vlagatelj predložil ponudbo le za sklop 2 (Kovinsko pohištvo in oprema). Upoštevajoč navedeno in vlagateljeve revizijske navedbe je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj s predlogom, da "se postopek oddaje javnega naročila razveljavi", uveljavlja, da se razveljavi le postopek oddaje javnega naročila za sklop 2 in ne za vse sklope.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v poglavju V. Tehnične specifikacije (str. 10-56 razpisne dokumentacije) za predmet nabave v sklopu 2 poleg splošnih zahtev (str. 10 razpisne dokumentacije; točka Splošno) opredelil konkretne tehnične zahteve (str. 29-33 razpisne dokumentacije) za devet postavk opreme, ki jih nabavlja, med drugim za opremo s postavk 1, 2 in 3 ("omare ognjevarne arhivske" različnih velikosti) ter 4 ("omare ognjevarne arhivske za magnetne medije"). Glede opreme z navedenih štirih postavk je naročnik na str. 33 razpisne dokumentacije določil še, da "se za nakup tehnične opreme od ponudnikov zahteva, da pri dobavi oziroma vgradnji predložijo Izjavo o ustreznosti dobavljene opreme (v nadaljevanju), kakršno določa standard SIST EN 45014, s katero se dokazuje skladnost vsakega elementa predmetne varnostne opreme z veljavnimi standardi in zahtevami za varnostno tehnično opremo, kot jo navaja Sklep o določitvi pogojev za varnostno tehnično opremo, ki se sme vgrajevati v varnostna območja (Ur.l.RS, št.94/2006 z dne 08.09.2006)". Na str. 33 razpisne dokumentacije je naročnik določil še prostore za navedbo "kraja in datuma", odtis "žiga" in potrditev razpisne dokumentacije sklopa 2 po V. poglavju Tehnične specifikacije s podpisom zakonitega zastopnika ponudnika. Za opremo s postavk 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 je naročnik v poglavju V. Tehnične specifikacije pripravil tudi "Izjavo o ustreznosti" (str. 34 in 35).

V tretji alinei 1. točke poglavja III.4 Tehnični pogoji in zagotavljanje garancijskega roka (str. 8 razpisne dokumentacije) je naročnik določil, da ponudnik mora zagotoviti, da "ponujeno pohištvo in ostala notranja oprema mora izpolnjevati vse tehnične zahteve naročnika iz poglavja V.- tehnične specifikacije", kar ponudniki dokazujejo z "izpolnjenim, podpisanim in žigosanim obrazcem Priloga 7 - Izjava" (str. 75 razpisne dokumentacije). Iz te izjave izhaja, da bodo ponudniki z njeno potrditvijo izjavili, da "so ponujeni artikli v skladu s tehničnimi zahtevami, ki so navedene v povabilu - poglavje V.- tehnične specifikacije" in da prilagajo "tehnične podatke, opise, kataloge in vzorce, kjer se to zahteva".

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila prek portala javnih naročil posredoval dodatna pojasnila oziroma je odgovarjal na vprašanja ponudnikov, pri čemer se na tehnične zahteve za opremo iz sklopa 2 nanašajo objave 24. 11. 2009 ob 9.57, 11. 12. 2009 ob 10.32, 15. 12. 2009 ob 14.17, 17. 12. 2009 ob 15.18 in 30. 12. 2009 ob 14.09; torej skupno pet objav. Informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom (torej informacije, ki jih je objavil na portalu javnih naročil), se skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije, kar pomeni, da so te informacije morali ponudniki upoštevati pri pripravi ponudb.

Državna revizijska komisija ob navedenem tudi ugotavlja, da je naročnik za sklop 2 prejel poleg vlagateljeve ponudbe še ponudbe treh ponudnikov in da je vse štiri ponudbe označil za popolne (gl. str. 1 "Odločitve o oddaji javnega naročila MORS 355/2009-ODP za dobavo in montažo kovinskega pohištva in opreme, Sklop - 2" št. 430-500/2009-38 z dne 15. 1. 2010) in jih skladno z merilom ekonomsko najugodnejša ponudba (IV. poglavje Ocenjevanje ponudb, str. 9 razpisne dokumentacije; točka IV.2.1 objave obvestil o naročilu) tudi ocenjeval. Naročnik je vlagateljevo ponudbo označil kot tretjo najugodnejšo.

Ker je rok za predložitev ponudb potekel 6. 1. 2010 ob 12. uri (3. točka Povabila, str. 3 razpisne dokumentacije; točka IV.3.4 objav obvestila o naročilu), vlagatelj pa je zahtevek za revizijo vložil šele 29. 1. 2010, vlagatelj zaradi instituta prekluzije (šesti odstavek 12. člena ZRPJN) ne more uspešno ugovarjati določbam razpisne dokumentacije in objav. Vlagatelj sicer navaja, da zaradi prazničnega obdobja v decembru in naročnikovi omejitvi možnosti zahtevati pojasnila na najkasneje 10 dni pred potekom roka za predložitev ponudb (3. točka II. poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 4 razpisne dokumentacije) ni bilo mogoče "nadaljevanje razjasnitev vsebine izdelkov po razpisanih pogojih", vendar to ne more spremeniti tega, da bi vlagatelj v izogib omejitvam iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN za obravnavo domnevnih kršitev, ki se nanašajo na pripravo razpisne dokumentacije oziroma tehničnih specifikacij, lahko vložil zahtevek za revizijo še pred potekom roka za predložitev ponudb in že takrat uveljavljal take kršitve.

Vlagatelj pa nikakor ne more biti prekludiran za uveljavljanje tistih domnevnih kršitev, ki so lahko nastale šele po roku za predložitev ponudb. Take kršitve se med drugim nanašajo na vprašanje naročnikovega ravnanja pri izbiri ponudb.

Med vlagateljem in naročnikom so sicer razhajanja, kaj je vlagatelj mogel in kaj bi moral zatrjevati v zahtevku za revizijo glede naročnikovega ravnanja s ponudbama, ki sta se po merilih uvrstili pred vlagateljevo ponudbo, in sicer glede neustreznosti v tehničnem delu teh dveh ponudb, vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da to za rešitev konkretne zadeve ni bistveno. Državna revizijska komisija namreč kot bistveno ocenjuje dejstvo, da ni mogoče preveriti, kako je naročnik lahko objektivno zaključil, da so ponudniki ponudili opremo v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2, ki je skladna z naročnikovimi zahtevami.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije glede opreme za sklop 2 ni razvidno, da bi morali ponudniki konkretno navesti oziroma opredeliti, katero opremo za sklop 2 ponujajo (npr. specificirati tip, blagovno znamko ali kataloško številko opreme), ni pa bilo niti izrecne zahteve, da morajo ponudniki za opremo, ki jo ponujajo za sklop 2, v ponudbi predložiti kataloge, prospekte, vzorce, certifikate ipd. Tudi 4. člen osnutka pogodbe (str. 79 razpisne dokumentacije) je jasen, saj certifikate o opravljenih testiranjih (meritvah) izdelka (ateste) mora naročniku izročiti prodajalec (torej ponudnik kot že pogodbena stranka), in sicer ob dostavi skupaj z blagom (torej predmetom javnega naročila). Če torej naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti kakšno konkretno dokazilo ali navesti kakšen konkreten podatek, potem naročnik tudi ni mogel ugotoviti, da katero dokazilo manjka ali da ponudnik ni navedel vseh zahtevanih podatkov. Ponudniki so morali predložiti izjavo, kot jo določa priloga 7 (str. 75 razpisne dokumentacije), kar sta konkurenčna ponudnika tudi storila, v kar se je prepričala tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v njuni ponudbi. Oba ponudnika sta predložila tudi potrjene strani 29-33 razpisne dokumentacije (tehnične zahteve za opremo za sklop 2 iz poglavja V. Tehnične specifikacije). Oba ponudnika sta predložila tudi izpolnjen in potrjen predračun za sklop 2. Tudi v predračunu ni bilo treba konkretizirati ponujene opreme, ampak so morali ponudniki vpisati le cene na enoto, skupne cene, DDV in skupno ceno z DDV ter ponujeni garancijski rok. Konkurenčna ponudnika sta torej predložila zahtevane sestavne dele ponudbe in v tem smislu naročnik ni mogel ravnati neskladno z ZJN-2, ker je njuni ponudbi ocenil za popolni.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil tudi slikovno gradivo z opisi, pri čemer je za opremo v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 razvidno, da je ponudil sefe z varnostno stopnjo I po standardu CEN EN 1143-1. Izbrani ponudnik je torej konkretiziral, katero opremo v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 je ponudil naročniku.

Iz ponudbe, ki je bila druga najugodnejša, ni razvidno, katero opremo v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 je ponudnik ponudil, saj v tej ponudbi ni nobenih virov, ki bi omogočili zaključek, katero opremo v teh postavkah je ponudnik konkretno ponudil. Vendar je po drugi strani ta ponudnik za pregradnim listom 13 predložil "dodatna pojasnila", za katera se izkaže, da gre za dodatna pojasnila, ki jih je naročnik objavil na portalu javnih naročil in ki jih je ponudnik natisnil, žigosal in podpisal.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije (gl. str. 33 in 79) izhaja, da bo dokazovanje skladnosti ponujene opreme v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 odloženo v fazo, ki je kasnejša od postopka oddaje javnega naročila, in sicer v izvedbeno fazo. Namreč, iz zapisa na str. 33 razpisne dokumentacije izhaja, da naročnik zahteva, da mu ponudnik šele pri dobavi oziroma vgradnji predloži Izjavo o ustreznosti. Vendar pa iz tega zapisa izhaja, da bo morala biti ponujena oprema v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 skladna z zahtevami za varnostnotehnično opremo po Sklepu 2006. Sklep 2006 je naročnik izpostavil tudi v odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil 15. 12. 2009 ob 14.17.

V prvem odstavku 10. člena Sklepa 2006 je določeno, da se tajni podatki stopnje tajnosti ZAUPNO in TAJNO hranijo v blagajnah po standardu SIST EN 1143 ustrezne protivlomne stopnje. Čeprav v Sklepu 2006 ni konkretizirano, katera protivlomna stopnja je ustrezna za blagajne, v katerih se hranijo podatki stopnje ZAUPNO in TAJNO, pa je treba vseeno upoštevati, da Sklep 2006 temelji na hierarhično višjem pravnem aktu in da zgolj podrobneje ureja materijo, ki jo določa hierarhično višji pravni akt, kar tudi jasno izhaja iz njegovega uvodnega dela, saj ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na podlagi 17. člena Uredbe o varovanju tajnih podatkov (Uradni list RS, št. 74/2005; v nadaljevanju: Uredba). Tako je treba upoštevati, da je v drugem odstavku 19. člena Uredbe določeno, da se tajni podatki stopnje tajnosti ZAUPNO in TAJNO hranijo v blagajnah, ki morajo ustrezati najmanj protivlomni stopnji II, določeni s standardi, ki v Republiki Sloveniji urejajo to področje.

Iz informacij, objavljenih na portalu javnih naročil, je razvidno, da je naročnik opredelil, da "ponudniki lahko ponudijo omare s protivlomno zaščito I. stopnje" (objava 17. 12. 2009 ob 15.18) in da je zahtevo po zaščiti protivlomne stopnje I potrdil v objavi 30. 12. 2009 ob 14.09.

V informacijah, ki jih je naročnik objavil na portalu javnih naročil, ni nikoli navedel, da ob dobavi oziroma vgradnji opreme iz postavk 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 (izbranemu) ponudniku ne bo treba predložiti izjave o ustreznosti dobavljene opreme, pri podaji katere ta ne bo zavezan upoštevati Sklepa 2006. Kot izhaja iz podatkov v zadevi, je naročnik spreminjal posamezne tehnične zahteve za razpisano opremo iz postavk 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2, med drugim je znižal protivlomno stopnjo z II na I, vendar pa je ohranil zahtevo, da bo moral ponudnik upoštevati tudi Sklep 2006. S takim ravnanjem je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo, ki je notranje neskladna in izključujoča. Po eni strani naročnik omogoča ponudnikom, da ponudijo v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 opremo z določenimi lastnostmi (protivlomna stopnja I), po drugi strani pa zaradi vsebine razpisne dokumentacije (sklicevanje na Sklep 2006) zahteva, da mora oprema v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 imeti drugačne lastnosti (protivlomna stopnja II), kar pomeni, da naročnik dejansko zahteva, da ponudniki v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 ponudijo opremo protivlomne stopnje II.

Skladno s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2 naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, skladno z omejitvijo iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 pa se mora vzdržati ravnanj, ki bi med drugim pomenili omogočitev spremembe ponudb v tistem delu, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Omogočiti, da se naročnik po poteku roka za predložitev ponudb odloči, katero interpretacijo zahtev po protivlomni stopnji razpisna dokumentacija zahteva, bi pomenilo kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 in transparentnosti postopka (8. člen ZJN-2). Zaključek, da je zaradi razpisne dokumentacije, ki je notranje neskladna in izključujoča, naročnik omogočil, da mu ponudniki lahko ponudijo opremo bodisi s protivlomno stopnjo I bodisi II, bi bil po oceni Državne revizijske komisije neprepričljiv, ker bi naročnik stališče o možnosti ponuditi opremo z različno protivlomno stopnjo lahko podal že v objavah na portalu javnih naročil, lahko pa bi ga tudi izpostavil v odločitvi o zahtevku za revizijo, vendar pa ga ni nikoli. Zato Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da ni jasno, kaj naročnik želi kupiti. Izbrani ponudnik je podal izjavo na prilogi 7 in konkretiziral, da ponuja opremo v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 s protivlomno stopnjo I, kar bi lahko dejansko pomenilo, da je naročnik opustil ugotovitev, da izbrani ponudnik ni ponudil opreme v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 s protivlomno stopnjo II, kar bi pritrjevalo vlagateljevemu stališču, s katerim smiselno zatrjuje navedeno dejstvo. Vlagatelj namreč navaja, da izbrani ponudnik "ni[sta] izpolnjeval[a] zahtevanih tehničnih specifikacij â??". Vendar bi to po drugi strani pomenilo, da je v takšen položaj izbranega ponudnika postavil naročnik s svojimi ravnanji. Ponudnik, ki je ponudil drugo najugodnejšo ponudbo, ni konkretiziral ponujene opreme v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2, je pa predložil izjavo na prilogi 7 skupaj s potrditvijo dodatnih pojasnil naročnika, kar pa ne omogoča jasne slike o tem, ali je naročniku ponudil opremo v postavkah 1, 2, 3 in 4 v sklopu 2 s protivlomno stopnjo II ali pa I. Enoznačna razrešitev tega vprašanja ne bi torej izvirala iz ponudbe same, ampak bi bila odvisna od vsebine opredelitve ponudnika, kar bi lahko predstavljalo kršitev drugega odstavka 78. člena ZJN-2. To pa pomeni, da bi v tak položaj tega ponudnika postavil naročnik s svojimi ravnanji.

Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ne more pritrditi naročniku, da je ocenjeval "popolne in primerljive ponudbe" (str. 2 odločitve o zahtevku za revizijo). Iz danih pojasnil ni mogoče ugotoviti, kako je naročnik lahko prišel do ugotovitve, da so ponudbe res popolne, saj je v tem primeru popolnost ponudb odvisna od tega, katera dejstva bo naročnik po roku za predložitev ponudb upošteval in katera dejstva bo zanemaril. Tako naročnikovo ravnanje nasprotuje načelu transparentnosti (8. člen ZJN-2), ki ga vlagatelj smiselno zatrjuje s tem, ko izpostavlja nejasnost naročnikovih opredelitev, kaj sploh nabavlja in kako je mogoče izvesti tako javno naročilo.

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi tretje alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila postopek oddaje javnega naročila za sklop 2: Kovinsko pohištvo in oprema (objava 18. 11. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN9632/2009 in 20. 11. 2009 v Uradnem listu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 224-321533), tako kot je predlagal vlagatelj. Državna revizijska komisija je pri sprejemu take odločitve upoštevala dejstvo, da težave temeljijo v zasnovi tehničnih specifikacij oziroma razpisne dokumentacije, zato le morebitna razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 2 ne bi mogla v ničemer omogočiti sanacije položaja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) kot potrebne priznava stroške takse v višini 5.000 eurov in celotne priglašene stroške za nagrado za postopek revizije v višini 200 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 240 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.240 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 15. 3. 2010

Predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Zvonko Kolšek, Cankarjeva ulica 19, 2000 Maribor,
- Zak inženiring, d. o. o., Triglavska ulica 61, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.