018-029/2010 Višje sodišče v Ljubljani, Okrajno sodišče v Ljubljani, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenija

Številka: 018-29/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Maji Bilbija, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Opravljanje storitev čiščenja in vzdrževanja poslovnih prostorov na lokaciji Mala ulica 3, od 1.1.2010 do 31.12.2010", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CLEANING d.o.o., Cesta 24. junija 25, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Višje sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana, Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 10, Ljubljana in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenija, Območna enota Ljubljana, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.3.2010

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 15.1.2010 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila št. SU 120/2009-9 z dne 28.12.2009.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 3.484,00 evrov, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 23.11.2009 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN9776/2009 objavil obvestilu o predmetnem javnem naročilu.

Dne 28.12.2009 je naročnik izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. Su 120/2009-9, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku EES Sistemi, d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz omenjenega dokumenta še izhaja, da je vlagatelj po pozivu naročnika slednjemu posredoval finančni razrez ponudbe, po pregledu katerega je naročnik ugotovil, da stroški delovne sile, ki jih je vlagatelj predvidel za predmetno javno naročilo, ne zadoščajo minimalnim zakonskim zahtevam glede osebnega dohodka in letnega regresa za zaposlenega, poleg tega bi moral vlagatelj delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prehrano med delom in stroške za prevoz na delo in z dela.

Vlagatelj je z vlogo z dne 8.1.2010 na naročnika naslovil pisno opozorilo na podlagi 2. odst. 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik je v odgovoru na pisno opozorilo z dne 13.1.2010 vlagateljeve trditve v opozorilu zavrnil in odločil, da odločitve o oddaji javnega naročila ne bo spremenil.

Zoper naročnikovo odločitev z dne 28.12.2009 je vlagatelj z vlogo z dne 15.1.2010 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj meni, da je naročnikova odločitev o izločitvi njegove ponudbe napačna in navaja, da je potrebno razlikovati med kalkulacijo ponudbe in kalkulacijo stroškov delovne sile, saj posamezno podjetje stroške delovne sile krije s celotnim poslovanjem, ne pa s posameznim naročilom, kot to napačno sklepa naročnik. Ker lahko ista delavka dela pri več naročnikih, se tudi strošek te delavke oziroma delovne sile razdeli med več naročnikov. Vlagatelj dalje navaja, da ga je naročnik pozval, naj mu posreduje finančni razrez za svojo ceno oz. utemeljitev, kaj vse in koliko je zajeto v ponudbeno ceno (število zaposlenih, ki bi opravljali dela, plača, letni regres, materiali, â??), pri čemer mu ni dal nobenih posebnih navodil. Vlagatelj mu je finančni razrez oziroma kalkulacijo ponudbe posredoval, ta pa nikakor ni enaka kalkulaciji celotnega poslovanja. Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da je v finančnem razrezu kot opombo zapisal, da bodo razporejene štiri delavke po normativu, ki se zahteva v razpisni dokumentaciji, torej največ 1.000 kvadratnih metrov na delavca, s čimer je zadostil naročnikovi zahtevi. Iz tega vlagateljevega pojasnila pa je naročnik brez pravne podlage v razpisni dokumentaciji oziroma vlagateljevi ponudbi sklepal, da gre za štiri delavke, očitno zaposlene za polni delovni čas, ki bodo čistile vsaka po 818,82 kvadratnih metrov. Vlagatelj poudarja, da sam ni nikjer navedel, koliko kvadratnih metrov bo posamezna delavka čistila niti, ali bodo te delavke čistile še kje drugje, saj to ni bila naročnikova zahteva. Naročnik je torej ravnal arbitrarno, ko je kot edino možno razlago vlagateljeve ponudbe sprejel tisto, da bo vsaka izmed delavk čistila 818,82 kvadratnih metrov in nič več pri drugih naročnikih, čeprav so možne tudi druge, za vlagatelja ugodnejše razlage. Vlagatelj se opredeli tudi do naročnikovih navedb, da je pri takšni ponudbeni ceni vprašljiva izvedba naročila z zadostnim številom delavcev in zagotavljanje zahtevane kvalitete storitev, in navaja, da gre za popolnoma neosnovan dvom naročnika. Vlagatelj meni, da so bila z arbitrarnim odločanjem kršena načela javnega naročanja, in sicer načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti, zaradi česar mu je bila povzročena škoda.

Naročnik je 2.2.2010 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih navedb o kalkulaciji ponudbe navaja, da je bistveno to, da je vlagatelj za izvedbo predmetnega javnega naročila ponudil štiri delavke in nič več in nič manj. štiri delavke razporejene po normativu pa ne more pomeniti drugega, kot da morajo te delavke očistiti površino 3.275,28 kvadratnih metrov, pri čemer posamezna ne sme očistiti več kot 1.000 kvadratnih metrov. Zato naročnik meni, da je upravičeno štel, da bo vlagatelj za izvajanje storitev zagotavljal štiri delavke in to za polni delovni čas, saj za drugačno tolmačenje ni imel podlage v razpisni dokumentaciji, ne v ponudbi vlagatelja. Tudi po pozivu naročnika po predložitvi finančnega razreza ponudbene cene, kjer je bila zahtevana tudi navedba števila zaposlenih, ki bi opravljali dela, je vlagatelj ponovno ponudil štiri delavke. Zato je naročnik preveril ali bo vlagatelj s ponudbeno ceno zadostil minimalnim zakonskim zahtevam za štiri delavke, kot jih določajo Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o določitvi minimalne plače in Kolektivna pogodba o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009. Naročnik je zaključil, da vlagatelj minimalnih zakonskih zahtev ne bo mogel doseči. Naročnik tudi pojasni, da je izbral najugodnejšega ponudnika izključno na podlagi podatkov, ki so jih ponudniki posredovali v svojih ponudbah in finančnih razrezih, in ne na podlagi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v preteklem letu, saj je bil šele po sprejemu odločitve o oddaji naročila s strani vodje oddelka za prekrške pri Višjem sodišču v Ljubljani seznanjen z vlagateljevim neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti v preteklem letu. Je pa naročnik sporni del teksta zapisal z namenom, da bi poudaril, kako neverjetno lahko je ponuditi nizko ceno (ki je pri predmetnem javnem naročilu 7.908,84 evra nižja od lanskoletne, pa že s slednjo vlagatelj ni mogel zagotavljati izpolnjevanja pogodbenih obveznosti), in se nato izgovarjati na nejasnost dokumentacije, na možne interpretacije in na ta način doseči pridobitev javnega naročila.

Vlagatelj je 9.2.2010 na naročnika naslovil zahtevo za nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, zato je slednji Državni revizijski komisiji 16.2.2010 odstopil dokumentacijo za odločanje o sporu v predmetnem revizijskem postopku. Dokumentacijo je naročnik dopolnil 18.2.2010.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 15.1.2010 utemeljen.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med strankama v predmetnem revizijskem postopku ni sporno, da je naročnik zahteval, da mora ponudnik za izvedbo storitve čiščenja zagotoviti najmanj štiri delavce (glede na celotno površino prostorov, čiščenje katerih se bo izvajalo, in v razpisni dokumentaciji dane omejitve, da lahko posamezni delavec počisti površino v izmeri največ 1.000 kvadratnih metrov). To potrjuje tudi vpogled v razpisno dokumentacijo, kjer je naročnik v točki 1.3. Povabila k oddaji ponudbe določil, da je skupna izmera površin poslovnih in skupnih prostorov naročnika 3.275,28 kvadratnih metrov in da bo moral posamezni delavec izvajalca počistiti površino v izmeri največ 1.000 kvadratnih metrov. Enaka zahteva izhaja tudi iz vzorca Pogodbe o opravljanju storitev čiščenja in vzdrževanja poslovnih prostorov na lokaciji Mala ulica 3, od 1.1.2010 do 31.12.2010 (Razpisni obrazec št. 4), ki ga je moral v skladu z 2.2. točko Povabila k oddaji ponudbe ponudnik v celoti izpolnjenega, žigosanega in s strani odgovorne osebe ponudnika podpisanega predložiti v ponudbeni dokumentaciji.

Nadalje med strankama tudi ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi upošteval, da bo storitev čiščenja izvajal s štiri delavkami, kar izhaja iz izpolnjenega, žigosanega in s strani odgovorne osebe vlagatelja podpisanega vzorca Pogodbe o opravljanju storitev čiščenja in vzdrževanja poslovnih prostorov na lokaciji Mala ulica 3, od 1.1.2010 do 31.12.2010, kakor tudi iz dokumenta "Priloga k obrazcu predračuna za opravljanje storitev čiščenja". Slednjega je vlagatelj naročniku dne 15.12.2009 posredoval po elektronski pošti na podlagi naročnikovega poziva z dne 11.12.2009 (po elektronski pošti), da naj vlagatelj: "predložite finančni razrez za svojo ceno oziroma utemeljite, kaj vse in koliko ste zajeli v svojo ponudbeno ceno (število zaposlenih, ki bi opravljali dela, plača, letni regres, materiali, ...)." Vlagatelj je v finančnem razrezu svoje ponudbe, ki ga predstavlja "Priloga k obrazcu predračuna za opravljanje storitev čiščenja", zapisal, da je za strošek delovne sile (plača, prehrana, prevoz, regres ipd.) predvidel 2.572,47 evra/mesec in da bodo štiri delavke razporejene po normativu, ki ga naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je torej v ponudbi predvidel štiri delavce, kot je bilo to zahtevano z razpisno dokumentacijo.

Med strankama je spor, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, ker naj bi ta v ponudbeni ceni pri stroških delovne sile vključil premalo stroškov, ki ne dosegajo zakonsko določenih minimalnih zneskov glede plače in regresa za štiri delavke, ki bodo izvajale storitve čiščenja pri naročniku, in s tem oddal ponudbo v nasprotju s predpisi.

ZJN-2 določa, da je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi, nepravilna (19. točka 1. odst. 2. člena ZJN-2), in zato nepopolna (popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna - 16. točka 1. odst. 2. člena ZJN-2). Naročnik mora tako ponudbo v skladu z 1. odst. 80. člena ZJN-2 izločiti. Odločitev o (ne)popolnosti ponudbe je odvisna od naročnikovih potreb in zahtev za posamezno javno naročilo. ZJN-2 naročniku nalaga, da mora v objavi javnega naročila oziroma v razpisni dokumentaciji natančno določiti pogoje in merila, na podlagi katerih bo ugotavljal sposobnost ponudnikov in ocenjeval njihove ponudbe. Ta naročnikova dolžnost izhaja tako iz načela transparentnosti javnega naročanja (8. člena ZJN-2) kot tudi iz drugih zakonskih določb, ki to načelo konkretizirajo (1. odst. 30. člena ZJN-2 - upoštevanje pogojev in meril, določenih v objavi obvestila o javnem naročila ali v razpisni dokumentaciji; 3. odst. 41. člena ZJN-2 - naročnik mora zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika navesti v obvestilu o javnem naročilu; 5. odst. 48. člena ZJN-2 - pri ocenjevanju ponudb mora naročnik uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena; 1. odst. 71. člena ZJN-2 - vsebina razpisne dokumentacije). S tem naročnik na eni strani obvesti vse potencialne ponudnike na relevantnem trgu, kakšne so njegove potrebe, na drugi strani pa z javno objavo pogojev in meril, ki bodo podlaga za selekcijo in izbor najugodnejšega ponudnika, naročnik omeji diskrecijo in arbitrarno odločanje. Gospodarski subjekt mora biti vnaprej seznanjen s tem, kateri so pogoji, ki jih mora izpolnjevati za sodelovanje, in katera so merila, da lahko pripravi konkurenčno ponudbo. Preko vnaprejšnje seznanitve s pogoji in merili se gospodarski subjekt sploh odloči, ali bo sodeloval v postopku oddaje javnega naročila. Hkrati lahko vsak ponudnik na ta način ex post preveri, ali je naročnik izpeljal postopek v skladu s pravili, ki so bila vnaprej določena, in ali je bila njegova ponudba obravnavana na enak način kot ponudbe ostalih ponudnikov, na podlagi česar lahko tudi uveljavlja pravno varstvo. Uporaba pogojev ali meril, ki niso bili vnaprej izrecno določeni in objavljeni oz. dostopni v razpisni dokumentaciji, bi zato pomenila kršitev načela transparentnosti javnega naročanja ter enakopravne obravnave ponudnikov.

Kot že navedeno, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila zato, ker naj bi vlagatelj v izračunu ponudbene cene upošteval le del stroškov, ki delavkam, ki naj bi izvajale storitev čiščenja pri naročniku, pripadajo po delovnopravni zakonodaji. Naročnik je pri svoji odločitvi izhajal iz predpostavke, da bo vlagatelj naročniku za izvajanje storitev čiščenja zagotavljal štiri delavke za polni delovni čas, čeprav gre ugotoviti, da naročnik na podlagi določb razpisne dokumentacije in vlagateljeve ponudbe tega ni bil upravičen predpostavljati. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji postavil le pogoj, da posamezni delavec izvajalca storitev ne sme očistiti več kot 1.000 kvadratnih metrov površin, temu pogoju pa je vlagatelj (kot že prej ugotovljeno), z določitvijo štirih delavk za čiščenje prostorov pri naročniku, zadostil. Podatkov o tem, ali bodo delavke za čiščenje prostorov pri naročniku porabile polni delovni čas ali manj, iz vlagateljeve ponudbe ni moč razbrati, prav tako tudi ne iz finančnega razreza ponudbe, ki ga je vlagatelj naknadno predložil, niti to z razpisno dokumentacijo ni bilo zahtevano. Vlagatelj je naročniku v finančnem razrezu ponudbe jasno navedel, da bodo štiri delavke razporejene po normativu, ki ga naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, ta pa predvideva le, da bodo štiri delavke očistile površino 3.275,28 kvadratnih metrov in da posamezna delavka ne sme očistiti več kot 1.000 kvadratnih metrov. Sporni normativ pa kljub nasprotnemu prepričanju naročnika ne zajema pogoja, da mora vlagatelj za izvajanje storitev štiri delavke zagotavljati za polni delovni čas, niti o tem na podlagi ostalih določb razpisne dokumentacije ni mogoče sklepati. Sicer naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo navaja, da za drugačno tolmačenje ni imel podlage ne v razpisni dokumentaciji ne v ponudbi vlagatelja, vendar pa je treba ugotoviti, da tudi za tolmačenje, da bodo delavke storitve čiščenja pri njemu opravljale v obsegu polnega delovnega časa, naročnik podlage v razpisni dokumentaciji ali v vlagateljevi ponudbi ni imel.

Nadalje gre ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot edino merilo za ocenjevanje ponudb določil merilo najnižje cene (točka 2.8. Navodil za pripravo ponudbe). V razpisnemu obrazcu "Ponudba" in "Predračun za izvedbo storitev čiščenja" je naročnik zahteval, da ponudniki navedejo posebej ceno za čiščenje notranjih poslovnih in skupnih prostorov in za čiščenje dvorišča in parkirišč na kvadratni meter in mesečni znesek (z vsemi vključenimi popusti, rabati, brez DDV) in celotno ponudbeno ceno javnega naročila brez in z DDV (skupni letni znesek za celotno površino), ter stopnjo DDV.

Po vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj ponudil izvedbo storitev za celotno ponudbeno ceno javnega naročila v višini 36.524,88 evra brez DDV. Vlagatelj je v finančnem razrezu ponudbe, ki ga je naročniku posredoval po njegovem pozivu, pojasnil, da je v svojo ponudbeno ceno vključil tudi strošek delovne sile (plača, prehrana, prevoz, regres, ipd.) v vrednosti 2.572,57 evra/mesec, pri čemer vlagatelj v zahtevku za revizijo sam priznava, da je v ta strošek vštet le del vseh stroškov delovne sile, ki jih ima vlagatelj z delavkami, ki bodo storitev čiščenja izvajale pri naročniku, preostali del stroškov delovne sile pa naj bi vlagatelj kril s svojim celotnim poslovanjem.

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja Državna revizijska komisija zgolj na podlagi okoliščine, da vlagatelj v ponudbeni ceni ni zajel vseh stroškov, ki jih ima z delavkami, ki bodo predmetno storitev čiščenja izvajale, ne more ugotoviti morebitne kršitve delovnopravnih predpisov. Najprej je treba opozoriti na to, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora izvajalec storitve na naročnika prevaliti vse stroške delovne sile, ki mu bodo nastali pri izvedbi predmetnega javnega naročila, zato tudi ni imel ustrezne podlage za preverjanje, ali bo vlagatelj s ponudbeno ceno zadostil minimalnim zakonskim zahtevam glede plače in regresa za opravljeno delo delavk. To bi bilo verjetno tudi v nasprotju z interesom naročnika, ki ga zasleduje z oddajo javnega naročila, da dobi čim ugodnejšega ponudnika za izvedbo storitve. Poudariti je treba, da naročnik v predmetnem postopku naroča storitev in v njegovem interesu je, da mu bodo ponudniki, ki medsebojno konkurirajo za pridobitev tega naročila, to storitev izvedli po čim ugodnejših pogojih, predvsem po čim nižji ceni. To pomeni, da naročnik plačuje storitev, ki jo naroča, in ne morebiti dela vseh delavcev, ki so potrebni za izvedbo storitev. Zato je odločitev vlagatelja, kolikšen del stroškov delavcev, ki bodo izvajali storitve čiščenja pri naročniku, bo prenesel na naročnika, popolnoma odvisna od njegove poslovne politike in je izključno v njegovi pristojnosti.

Vlagatelj je ob upoštevanju zahtev razpisne dokumentacije (najmanj štirje delavci ob hkratnem upoštevanju pogoja, da nobeden delavec ne sme očistiti več kot 1.000 kvadratnih metrov) pripravil ponudbeno ceno, s katero je naročniku predstavil, koliko in katere stroške pri izvedbi javnega naročila bo moral kriti naročnik. Ne glede na to, ali bodo delavke te storitve opravljale v obsegu polnega delavnega časa ali manj (pri čemer tega iz ponudbene dokumentacije ni mogoče ugotoviti, razpisna dokumentacija pa tega podatka tudi ni zahtevala), zgolj zato, ker je vlagatelj v ponudbeni ceni kot stroške dela, ki jih bo kril naročnik, obračunal le del vseh stroškov, ki bodo vlagatelju z izvedbo predmetne storitve nastali, ne moremo špekulirati o morebitni kršitvi delovnopravnih predpisov. Zaračunani stroški dela ne pomenijo nujno tudi dejanskih stroškov, ki jih bo vlagatelj imel z delavci, ki bodo te storitve izvedli, pač pa pomeni zgolj to, da se samo ti stroški dela prevalijo na naročnika. Preostali del stroškov dela, ki jih bo vlagatelj v skladu z delovnopravnimi predpisi imel z delavci, ki bodo izvajali predmetno storitev, bo zavezan vlagatelj kriti iz drugih virov. Naročnika bo zavezovala le ponudbena cena, ki jo je dal vlagatelj v svoji ponudbi.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik zgolj na podlagi kalkulacije ponudbene cene, ki jo je vlagatelj predvidel za izvedbo javnega naročila, ni bil upravičen ugotoviti morebitne kršitve delovnopravne zakonodaje in s tem nepravilnosti vlagateljeve ponudbe (19. točka 1. odst. 2. člena ZJN-2) in njegove ponudbe iz tega razloga ni smel izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je s svojim ravnanjem kršil 1. odst. 80. člena ZJN-2, ker je izločil ponudbo vlagatelja kot nepopolno.

Državna revizijska komisija se ni spuščala v presojo vlagateljevih navedb glede naročnikovih očitkov o vprašljivosti izvedbe naročila z zadostnim številom delavcev in o zagotavljanju zahtevane kvalitete storitev, saj gre iz naročnikovega Obvestila o oddaji naročila št. SU 120/2009-9 z dne 28.12.2009 ugotoviti, da ti niso bili podlaga za naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma o izločitvi vlagateljeve ponudbe in na to odločitev niso vplivali.

Državna revizijska komisija je ob vsem ugotovljenem na podlagi 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, vsebovano v Obvestilu o oddaji naročila št. SU 120/2009-9 z dne 28.12.2009.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške v višini 1.400,00 evrov za sestavo revizijskega zahtevka, 2 % za materialne stroške, 2.500,00 evrov za takso za zahtevek za revizijo. Vlagatelj na odvetniške stroške priglaša tudi 20 % DDV.

Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, Državna revizijska komisija na podlagi 3. in 6. odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) vlagatelju kot potrebne priznava naslednje stroške: strošek za takso v višini 2.500,00 evrov, nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 evrov, povečano za 20 % DDV, kar skupaj znaša 960,00 evrov, ter izdatke v višini 20,00 evrov, povečano za 20 % DDV, kar skupaj znaša 24,00 evrov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 3.484,00 evrov, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 5.3.2010





Mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije















Vročiti:

â"˘ Odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana
â"˘ Višje sodišče v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana,
â"˘ Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 10, Ljubljana
â"˘ Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenija, Območna enota Ljubljana, Miklošičeva 24, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana