018-016/2010 Aerodrom Ljubljana, d.d.

Številka: 018-016/2010-16

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 94/2007 - ZRPJN-UPB5 in 32/2009 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec in predsednice Državne revizijske komisije Miriam Ravnikar šurk, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "IZVAJANJE STALNEGA MONITORINGA HRUPA NA OBMOČJU LETALIšČA JOŽETA PUČNIKA LJUBLJANA (ZA OBDOBJE TREH LET)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt A - PROJEKT, d. o. o., Vinarje 110B, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega po pooblastilu zastopa odvetnik Robert Preininger, Rogaška cesta 29, 3240 šmarje pri Jelšah, zoper ravnanje naročnika AERODROM LJUBLJANA, d. d., Zgornji Brnik 130a, 4210 Brnik - aerodrom, dne 04. marca 2010 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 29. decembra 2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01801610), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 2.500,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 29. septembra 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje zadevnega naročila "IZVAJANJE STALNEGA MONITORINGA HRUPA NA OBMOČJU LETALIšČA JOŽETA PUČNIKA LJUBLJANA ZA OBDOBJE 3 LET", številka sklepa SKL-JN-2009-S8-K/1/JL, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku pa je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 08. oktobra 2009 in sicer pod številko objave JN8266/2009 (v nadaljnjem besedilu: naročilo).

Naročnik je dne 07. decembra 2009 sprejel "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka ODL-JN-2009-S8-K/1/JL (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med ostalim izhaja, da se za izvedbo zadevnega naročila izbere ponudba "ponudnika ZVD,d.d., Chengdujska c. 25, Ljubljana" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša), vlagateljeva ponudba pa je "sicer popolna, vendar je vrednostno dražja od ponudbe izbranega ponudnika".

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 21. decembra 2009, dne 30. decembra 2009 pa je, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 29. decembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Zahtevek za revizijo je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dne 04. januarja 2010.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga sprejem sklepa, da se zahtevku za revizijo ugodi, izbrana ponudba zavrne kot neprimerna, naročilo odda ponudniku, katerega ponudba je bila naslednja najugodnejša, naročnik pa je vlagatelju dolžan povrniti stroške revizijskega postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da je potrebno v okviru obratovalnega monitoringa izvajati tako meritve hrupa kakor tudi modelni izračun hrupa, zato je logično, da mora imeti ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, pooblastilo tako za meritve hrupa kakor tudi za modelne izračune hrupa. Vlagatelj zatrjuje tudi, da je ob vpogledu v izbrano ponudbo ugotovil, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v njej predložil zgolj pooblastilo za izvajanje prvih meritev hrupa ter obratovalnega monitoringa hrupa, ni pa razvidno, da bi imel vsa potrebna pooblastila za izvedbo predmetnega naročila. Vlagatelj (tudi ob sklicevanju na dopis Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje) zaključuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, na dan 30. novembra 2009 ni bil pooblaščen za izvajanje obratovalnega monitoringa na osnovi modelnih izračunov in ni izpolnil pogoja, določenega v tretjem odstavku poglavja "A.01 SPLOšNA NAVODILA PONUDNIKOM", zato bi bilo potrebno njegovo ponudbo kot neprimerno in nepopolno izločiti.

Naročnik je dne 14. januarja 2010 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, znak naročnika JL-K/493, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, kot neutemeljeno pa je naročnik zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik ugotavlja, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v njej predložil veljavno pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za vire hrupa, ni pa predložil pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa na osnovi modelnih izračunov, saj razpisna dokumentacija tega ni zahtevala. V posledici navedenega naročnik zaključuje, da so vlagateljeve navedbe neutemeljene, saj je vlagatelj (pravilno: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša; opomba Državne revizijske komisije) v svoji ponudbi predložil vse zahtevane dokumente in s tem izkazal izpolnjevanje vseh pogojev razpisne dokumentacije, vlagatelj pa bi moral, če je menil, da razpisna dokumentacija ni pripravljena v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2 oziroma ZJNVETPS), zahtevek za revizijo vložiti ob spoštovanju drugega oziroma šestega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik v nadaljevanju zatrjuje tudi, da so trditve vlagatelja, da je potrebno v okviru obratovalnega monitoringa izvajati tako meritve hrupa kakor tudi modelni izračun hrupa, napačne. Predmet naročila je, kot zatrjuje naročnik, izvajanje monitoringa, ki se lahko izvaja bodisi na podlagi meritev bodisi izračunov, pri tem pa nikjer ni določeno, da se bo monitoring izvajal tako na podlagi meritev kot na podlagi izračunov. Naročnik dodaja, da je kot predmet zadevnega naročila res določil tudi izdelovanje kart hrupa, za katere je potrebno uporabljati računske metode, vendar se karte hrupa ne izdelujejo v okviru izvajanja monitoringa, za katere mora izvajalec imeti ustrezno javno pooblastilo ministrstva, temveč so karte hrupa dodatna zahteva naročnika, njihovo izdelovanje pa tudi ni zakonska dolžnost naročnika.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 18. januarja 2010, dne 21. januarja 2010 pa je vlagatelj, kakor to izhaja iz podatkov na poštni kuverti v spisu zadeve, priporočeno na pošto oddal vlogo "SPOROČILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", z dne 21. januarja 2010 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo), v kateri se odziva na (nekatere) navedbe naročnika v odločitvi o njegovem zahtevku za revizijo, zahteva, da se postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, hkrati pa priglaša tudi stroške sestave omenjene vloge. Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dne 22. januarja 2010.

Naročnik je z dopisom "Predaja dokumentacije postopka javnega naročila za "Izvajanje stalnega monitoringa hrupa na območju letališča Jožeta Pučnika Ljubljana (za obdobje treh let) " naročnika Aerodrom Ljubljana, d.d.", z dne 25. januarja 2010, znak naročnika KOM-JL/759, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji zadevnega naročila in reviziji postopka oddaje tega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-016/2010-2, izdanim dne 27. januarja 2010, pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije in podajo pojasnila, dne 29. januarja 2010 pa je prejela dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik, ter njegovo pojasnilo.

Dne 01. februarja 2010 je Državna revizijska komisija prejela vlogo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, poimenovano "Ugovor k navedbam A-PROJEKT-a d.o.o. v Sporočilu naročniku Aerodrom Ljubljana, d. d., o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 21. 1. 2010 (v nadaljevanju: Sporočilo)", znak 11/10 skopz, z dne 29. januarja 2010.

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisom številka 018 - 16 / 2010 - 8, izdanim dne 16. februarja 2010, obvestila o podaljšanju roka za odločitev v zadevi.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in postopek revizije postopka oddaje tega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je predmet zadevnega naročila (ne glede na njegovo poimenovanje) tudi izdelava strateške karte hrupa. Takšen zaključek izhaja iz same vsebine razpisne dokumentacije (na več mestih), še posebej pa iz druge alineje na strani "14/34", po kateri obseg storitev, ki jih bo moral izvesti izbrani izvajalec, zajema tudi "Izdelavo strateške karte hrupa po zahtevah EU in slovenske zakonodaje:
o karta hrupa letalskega prometa
o karte hrupa helikopterskega prometa
o karte hrupa ostalih virov v okolici letališča (ceste)
o skupna karta hrupa vseh virov hrupa v okolici letališča".
Glede na navedeno je torej mogoče pritrditi naročniku v delu odločitve o zahtevku za revizijo, v katerem navaja, da "je kot predmet naročila resda določil tudi izdelovanje kart hrupa", ni pa mu mogoče pritrditi v delu odločitve o zahtevku za revizijo, v katerem navaja, da "so bile karte hrupa dodatna zahteva naročnika" (tretji odstavek na strani "5/6" odločitve o zahtevku za revizijo). Iz razpisne dokumentacije namreč slednje ne izhaja.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v III. točki poglavja "A.01 SPLOšNA NAVODILA PONUDNIKOM" (kot to upravičeno v svojem zahtevku za revizijo izpostavlja že vlagatelj) določil, da kot ponudnik "lahko v postopku oddaje javnega naročila sodeluje vsaka pravna in fizična oseba, ki ima registrirano dejavnost, ki je predmet oddaje javnega naročila in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja ter izpolnjuje obvezne pogoje za sodelovanje, navedene v poglavju "C." te razpisne dokumentacije. Izpolnjevanje posameznega pogoja dokazujejo ponudniki na način, kot je naveden pri posameznem pogoju". Glede na dejstvo, da
- je citirana določba (zahteva) razpisne dokumentacije umeščena pod splošni del razpisne dokumentacije (poimenovan z oznako "A."), v okviru splošnega dela razpisne dokumentacije pa pod poglavje, ki vsebuje splošna navodila ponudnikom,
- je naročnik zahteval, da ima ponudnik za opravljanje dejavnosti, ki je predmet oddaje zadevnega naročila, "vsa predpisana dovoljenja ter izpolnjuje obvezne pogoje za sodelovanje, navedene v poglavju "C." te razpisne dokumentacije",
- so obvezni pogoji in dokazila o izpolnjevanju obveznih pogojev za sodelovanje uvrščeni pod samostojno poglavje (posebnega dela) razpisne dokumentacije (poglavje z oznako "C."),
Državna revizijska komisija zaključuje, da lahko v postopku oddaje zadevnega naročila sodeluje vsaka pravna in fizična oseba, ki ima
a) registrirano dejavnost, ki je predmet oddaje naročila,
b) "za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja ter izpolnjuje obvezne pogoje za sodelovanje, navedene v poglavju "C." te razpisne dokumentacije".
Ker je zahteva razpisne dokumentacije (obvezni pogoj za sodelovanje), da ima (potencialni) ponudnik "za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja", vključno z določitvijo vsebine dokazila o izpolnjevanju omenjene zahteve oziroma obveznega pogoja za sodelovanje natančneje konkretizirana v poglavju z oznako "C.", torej v istem poglavju, v katerem so natančneje konkretizirani tudi ostali obvezni pogoji za sodelovanje v postopku oddaje zadevnega naročila, je tako po sistematiki (strukturi) kakor tudi po vsebini razpisne dokumentacije zaključiti, da je naročnik obvezne pogoje in dokazila o izpolnjevanju obveznih pogojev za sodelovanje (v navezavi na III. točko poglavja "A.01 SPLOšNA NAVODILA PONUDNIKOM") določil v poglavju z oznako "C.", poimenovanem "obvezni pogoji in DOKAZILA O IZPOLNJEVANJU OBVEZNIH POGOJEV ZA SODELOVANJE", oziroma v podpoglavju z oznako "C.00", poimenovanem "NAVEDBA obveznih pogojev za sodelovanje in dokazil ZA UGOTAVLJANJE NJIHOVEGA IZPOLNJEVANJA".

Ob vpogledu v 2. pogoj na strani "16/34" razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njem obvezni pogoj za sodelovanje (iz III. točke poglavja "A.01 SPLOšNA NAVODILA PONUDNIKOM"), da ima (potencialni) ponudnik "za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja", natančneje konkretiziral na sledeč način: "Ponudnik je pooblaščen za izvajanje monitoringa na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja" (v nadaljnjem besedilu: 2. pogoj). Kot dokazilo o izpolnjevanju citiranega obveznega pogoja za sodelovanje je naročnik zahteval od ponudnikov, da predložijo "pooblastilo Ministrstva za okolje in prostor - Agencije RS za okolje za opravljanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v naravnem in življenjskem okolju". Smiselno enak zaključek izhaja tudi iz obvestila o (javnem) naročilu za oddajo zadevnega naročila, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 08. oktobra 2009 in sicer pod številko objave JN8266/2009 (2. točka točke "III.2.1)").

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, ali ima ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, registrirano dejavnost, ki je predmet oddaje zadevnega naročila, prav tako pa ni sporno niti, da
a) je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v ponudbi predložil kopijo pooblastila Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1001 Ljubljana, številka 35445-10/2004, z dne 28. decembra 2004, iz katerega izhaja, da je omenjeni ponudnik pooblaščen za izvajanje prvih meritev ter obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo številka 35445-10/2004, z dne 28. decembra 2004),
b) pooblastilo številka 35445-10/2004, z dne 28. decembra 2004, velja do 31. decembra 2010.
Navedeno izhaja tako iz vlagateljevega zahtevka za revizijo (zlasti četrti odstavek na strani "3/4"), v katerem vlagatelj med drugim zatrjuje, da je ob vpogledu v izbrano ponudbo ugotovil, da je v njej predloženo "pooblastilo za izvajanje prvih meritev hrupa ter obratovalnega monitoringa hrupa, št. pooblastila: 35445-10/2004, z dne 28.12.2004, veljavno do 31.12.2010", kakor tudi iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani "3/6"), v kateri naročnik ugotavlja, da "je nesporno, da je izbrani ponudnik svoji ponudbi predložil veljavno pooblastilo Ministrstva za okolje in prostor - Agencije RS za okolje, v katerem je navedeno, da je pooblaščen za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za vire hrupa". Do smiselno povsem enakega zaključka je prišla ob vpogledu v izbrano ponudbo tudi Državna revizijska komisija, ki je ugotovila tudi, da je pooblastilo številka 35445-10/2004, z dne 28. decembra 2004, izdano na podlagi 16. člena Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list Republike Slovenije, številka 70/1996, 45/2002 in 41/2004 - ZVO-1).

Med vlagateljem in naročnikom pa je sporno, ali bi moral ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi predložiti pooblastilo ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, za izvajanje obratovalnega monitoringa za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod (14. člen Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje - Uradni list Republike Slovenije, številka 105/2008; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje).

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija (ne da bi se opredeljevala do vprašanja, ali bo oseba, ki bo izvajala predmet zadevnega naročila, morala imeti pridobljeno pooblastilo ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, za izvajanje obratovalnega monitoringa za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod) ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije dejansko ne izhaja, da bi morali ponudniki, da bi se njihova ponudba (v delu 2. pogoja) štela za primerno (21. točka 2. člena ZJNVETPS), v končni posledici pa za popolno (17. točka 2. člena ZJNVETPS), v ponudbi predložiti pooblastilo ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, za izvajanje obratovalnega monitoringa za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod. Na navedeno v odločitvi o zahtevku za revizijo upravičeno opozarja že naročnik, ko zapiše, da "nesporno izbrani ponudnik ni predložil pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa na osnovi modelnih izračunov, ter da tega razpisna dokumentacija ni zahtevala" (tretji odstavek na strani "3/6"). Tudi iz III. točke poglavja "A.01 SPLOšNA NAVODILA PONUDNIKOM" tako izhaja, da "Izpolnjevanje posameznega pogoja dokazujejo ponudniki na način, kot je naveden pri posameznem pogoju", pri 2. pogoju (niti nikjer drugje v razpisni dokumentaciji) pa ni določeno, da izpolnjevanje omenjenega pogoja ponudniki dokazujejo na način, da v ponudbi predložijo pooblastilo ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, za izvajanje obratovalnega monitoringa za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (sklepih) zapisala, da od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več (ali drugače), kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Izpostavljeno stališče sledi temeljnim načelom javnega naročanja, vzpostavlja pravno predvidljivost (v smislu dokazil, ki so zahtevana in jih je za popolnost ponudbe potrebno predložiti v ponudbi) oziroma preprečuje morebitno subjektivno presojo naročnikov glede vprašanja, katera od ponudb je popolna in katera ne, posledično pa preprečuje tudi morebitno nedopustno diskriminacijo ponudnikov in njihovo neenakopravno obravnavo. Če bi v konkretnem primeru naročnik iz postopka oddaje naročila izločil ponudbo ponudnika, v kateri ni predloženo dokazilo, katerega predložitve razpisna dokumentacija ni zahtevala, bi prav s tem svojim ravnanjem kršil prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, pa tudi temeljna načela javnega naročanja, zlasti še načelo enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS) in načelo transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS). Naročnik mora namreč v postopku oddaje naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, ponudba, v kateri ni dokazila, katerega predložitve razpisna dokumentacija ni zahtevala, pa v konkretnem primeru ni neprimerna (21. točka 2. člena ZJNVETPS), v končni posledici pa tudi ni nepopolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Glede na navedeno je torej pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotavlja, da "ponudbe izbranega ponudnika ne more šteti za neprimerno, ker naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ne zahteva, naj ponudniki predložijo pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa na osnovi modelnih izračunov. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji v poglavju OSEBNI STATUS GOSPODARSKIH SUBJEKTOV, kot dokazilo za izpolnjevanje 2. pogoja, da je ponudnik pooblaščen za izvajanje monitoringa na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, zahteval predložitev pooblastila Ministrstva za okolje in prostor - Agencije RS za okolje za opravljanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v naravnem in življenjskem okolju" (peti odstavek na strani "3/6"). Če je vlagatelj menil, da je naročnik z razpisno dokumentacijo kršil katero od določb ZJNVETPS, bi moral v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN (ob upoštevanju drugega odstavka 12. člena ZRPJN) zahtevek za revizijo vložiti že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom (da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal).

Naročnik z ravnanjem, ki mu ga očita vlagatelj, v smislu javnega naročanja ni kršil niti določbe prvega odstavka 81. člena ZJNVETPS, po kateri mora (naročnik) najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe. V smislu določbe prvega odstavka 81. člena ZJNVETPS mora namreč naročnik preveriti obstoj in vsebino zgolj tistih podatkov iz izbrane ponudbe oziroma zgolj tistih (drugih) navedb iz (izbrane) ponudbe, ki se nanašajo na izkazovanje izpolnjevanja zahtev oziroma pogojev, katere izhajajo oziroma kateri izhajajo iz razpisne dokumentacije (v povezavi z navedenim pogledati tudi določbo prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s 17. točko 2. člena ZJNVETPS). Ker je Državna revizijska komisija že doslej ugotovila, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi morali ponudniki, da bi se njihova ponudba (v delu 2. pogoja) štela za primerno (21. točka 2. člena ZJNVETPS), v končni posledici pa za popolno (17. točka 2. člena ZJNVETPS), v ponudbi predložiti pooblastilo ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, za izvajanje obratovalnega monitoringa za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod (zadnji odstavek na strani "5 od 9"), naročnik v smislu ZJNVETPS v izbrani ponudbi tudi ni (bil) dolžan preveriti obstoja in vsebine omenjenih podatkov.

Kljub temu torej, da v izbrani ponudbi ni predloženo pooblastilo ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, za izvajanje obratovalnega monitoringa za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod, kar je ob vpogledu v izbrano ponudbo ugotovila tudi Državna revizijska komisija, v posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje zadevnega naročila, to je neskladja naročnikovih ravnanj s pravili javnega naročanja, z določbami ZJNVETPS oziroma z določili lastne razpisne dokumentacije.

Ne glede na dosedanji zaključek pa Državna revizijska komisija pod predpostavko, da je predmet zadevnega naročila med drugim tudi izvajanje obratovalnega monitoringa za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod, opozarja zlasti na
- določbi prvega in sedmega odstavka 101.a člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list Republike Slovenije, številka 39/2006 - ZVO-1-UPB1, 49/2006 - ZmetD, 66/2006 - Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 112/2006 - Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 33/2007 - ZPNačrt, 57/2008 - ZFO-1A, 70/2008 - ZVO-1B in 108/2009 - ZVO-1C; v nadaljnjem besedilu: Zakon o varstvu okolja), iz katerih izhaja, da obratovalni monitoring lahko izvaja le oseba, ki je vpisana evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, pri čemer evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, ki je sestavni del registra iz 104. člena Zakona o varstvu okolja, vodi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja,
- določbo 1. točke 3. člena Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, iz katere izhaja, da je pooblaščeni izvajalec ocenjevanja hrupa pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, pridobi pooblastilo za izvajanje prvega ocenjevanje hrupa in obratovalnega monitoringa na osnovi ocenjevanja hrupa z meritvami ali modelnim izračunom,
- določbi prvega in drugega odstavka 14. člena Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, iz katerih izhaja, da mora imeti oseba, ki izvaja v okviru prvega ocenjevanja in obratovalnega monitoringa ocenjevanje hrupa z meritvami hrupa ali ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod, pooblastilo ministrstva za izvajanje obratovalnega monitoringa na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja. Pooblastilo ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, za izvajanje obratovalnega monitoringa je namreč treba pridobiti tudi za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod,
- določbe Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list Republike Slovenije, številka 121/2004), določbe Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list Republike Slovenije, številka 105/2005, 34/2008 in 109/2009),
prezreti pa ne gre niti določb DIREKTIVE številka 2002/49/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. Čeprav torej v izbrani ponudbi ni predloženo pooblastilo ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, za izvajanje obratovalnega monitoringa za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod (predložitve slednjega razpisna dokumentacija ni zahtevala), bo namreč oseba, ki bo izvajala predmet zadevnega naročila, neodvisno od navedenega in neodvisno od pravil javnega naročanja (pod predpostavko, da je predmet zadevnega naročila med drugim tudi izvajanje obratovalnega monitoringa za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom na podlagi računskih metod), morala imeti pridobljeno izpostavljeno pooblastilo ministrstva, pristojnega za varstvo okolja.

V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, da "se ponudba ponudnika ZVD, d.d. zavrne kot neprimerna, v nadaljevanju pa se odda javno naročilo naslednjemu najugodnejšemu ponudniku s popolno ponudbo", Državna revizijska komisija opozarja, da ima, kot je zapisala že v številnih svojih odločitvah, na primer v sklepu
- številka 018-307/2009-10, izdanem dne 02. februarja 2010 (drugi odstavek na strani "9 od 10"),
- številka 018-262/2009-8, izdanem dne 18. decembra 2009 (zadnji odstavek na strani "14 od 16"),
- številka 018-108/2009-3, izdanem dne 18. junija 2009 (tretji odstavek na strani "6 od 8"),
- številka 018-061/2009-6, izdanem dne 11. maja 2009 (zadnji odstavek na strani 3),
- številka 018-55/2009-8, izdanem dne 11. maja 2009 (tretji odstavek na strani 7),
- številka 018-40/2009-5, izdanem dne 20. marca 2009 (četrti odstavek na strani 6),
- številka 018-033/2009-5, izdanem dne 16. marca 2009 (prvi odstavek na strani 6),
- številka 018-18/2009-7, izdanem dne 06. februarja 2009 (četrti odstavek na strani 6),
- številka 018-128/2008-2, izdanem dne 11. septembra 2008 (tretji odstavek na strani 10),
- številka 018-127/2008-7, izdanem dne 25. septembra 2008 (tretji odstavek na strani 6),
- številka 018-100/2008-2, izdanem dne 06. avgusta 2008 (tretji odstavek na strani 12),
- številka 018-099/2008-11, izdanem dne 02. septembra 2008 (zadnji odstavek na strani 13),
- številka 018-078/2008-3, izdanem dne 19. junija 2008 (peti odstavek na strani 9),
v reviziji postopkov naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje (javnega) naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka (javnega) naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja izključno v rokah naročnika. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da je postopek revizije postopek pravnega varstva. Upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) z vložitvijo zahtevka za revizijo tako začne (12. člen ZRPJN) postopek pravnega varstva zoper (domnevne) kršitve naročnika v postopku (javnega) naročanja (1. člen ZRPJN v povezavi s 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zaradi česar postopek revizije postopka (javnega) naročanja ni "dodatna faza" postopka (javnega) naročanja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zadevnem postopku revizije postopka oddaje naročila "IZVAJANJE STALNEGA MONITORINGA HRUPA NA OBMOČJU LETALIšČA JOŽETA PUČNIKA LJUBLJANA (ZA OBDOBJE TREH LET)" zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen (1. točka izreka te odločitve - sklepa), je skladno s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo (stroškov revizijskega postopka).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN (ob upoštevanju ugotovljene višine že vplačane takse za revizijo v višini 2.500,00 eurov - EUR) odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01801610), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 2.500,00 eurov (EUR).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 04. marca 2010


Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- AERODROM LJUBLJANA, d. d., Zgornji Brnik 130a, 4210 Brnik - aerodrom
- odvetnik Robert Preininger, Rogaška cesta 29, 3240 šmarje pri Jelšah
- ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. d., Ljubljana, Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana - Polje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana