018-007/2010 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-007/2010-17

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter članic mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila za dobavo reagentov in kemikalij in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Mikro+Polo d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Mojca Veljkovič, Ljubljanska ulica 42, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.02.2010 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz Obvestila o oddaji javnega naročila, št. DS-828/09, z dne 27.11.2009, v delu, ki se nanaša na skupino 6 (Reagenti za serološki laboratorij) ter na artikel pod šifro 359831 (ANTI HUMANI IGG (FITC), 569010 ali enakovredno, DERMA) v skupini 40.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.867,10 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 19.07.2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma (št. DS-M05/10). Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil št. JN 5958/2009, z dne 23.07.2009, in v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, št. 2009/S 141-206193, z dne 25.07.2009.
Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. DS-828/09, z dne 27.11.2009, ponudnike obvestil, da je v skupini 6 (Reagenti za serološki laboratorij) izbral podjetje Mediline d.o.o., Perovo 30, Kamnik, za artikel pod šifro 359831 (ANTI HUMANI IGG (FITC), 569010 ali enakovredno, DERMA) v skupini 40 pa podjetje Labormed d.o.o., Petričeva ulica 29, Ljubljana.

Vlagatelj je dne 02.12.2009 zahteval izdajo dodatne obrazložitve o oddaji naročila za skupino 6. Kot je navedel vlagatelj, je bila njegova ponudba v skupini 6 najugodnejša, naročnik pa ga je za sedem identov tudi pozval, naj mu dostavi brezplačne vzorce in kataloge. Vlagatelj navaja, da iz analize ponujenih vrst izhaja, da dva identa iz predmetne skupine (in sicer ident št. 321516 in ident št. 295248) ne ustrezata zahtevani kvaliteti. Vlagatelj je iz navedenega razloga pozval naročnika, naj mu pojasni, zakaj omenjena identa ne ustrezata zahtevam ter predloži rezultate opravljenega testiranja.

Naročnik je dne 04.12.2009 izdal Dodatno obrazložitev obvestila o oddaji naročila, št. DS-854/09 (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, je vlagatelj predmetni dokument prejel dne 07.12.2009). Naročnik je navedel, da je pod identoma 321516 (ANTI A SERACLON, ENA, A 5 ML, 801136 ali enakovredno) in 295248 (ANTI H, SERACLON, 5 ML, 801165 ali enakovredno) razpisal monoklonalne serume, vlagatelj pa je pod navedenima identoma ponudil lektinske serume, ki ne ustrezajo zahtevam iz specifikacije zahtev naročnika.

Vlagatelj je dne 03.12.2009 zahteval izdajo dodatne obrazložitve o oddaji naročila za ident 359840 (ANTI HUMANI IGA, kat. št. 569015 ali enakovredno), ident 359831 (ANTI HUMANI IGG (FITC), kat. št. 569010 ali enakovredno) in ident 359858 (ANTI HUMANI IGM, kat. št. 569020 ali enakovredno).

Naročnik je dne 07.12.2009 izdal Dodatno obrazložitev obvestila o oddaji naročila, št. DS-854/09 (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, je vlagatelj predmetni dokument prejel dne 09.12.2009). Naročnik je navedel, da imoglobulini, ki jih je vlagatelj ponudil pod navedenimi identi, ne obarvajo kože oziroma ne flourescirajo pri direktni imunoflourescenci.

Vlagatelj je dne 15.12.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da naročnikova obrazložitev ni skladna z zahtevami naročnika. Kot ugotavlja vlagatelj, je naročnik v specifikaciji, z dne 03.09.2009, v skupini 6 - reagenti za serološki laboratorij navedel: ANTI A SERACLON, ENA, A 5 ML, 801136 ali enakovredno, TRA (v drugi vrstici) in ANTI H, SERACLON, 5 ML, 801165 ali enakovredno, TRA (v deseti vrstici). Iz navedenega opisa, zatrjuje vlagatelj, jasno izhaja, da naročnik predmetnega blaga ni natančno navedel oziroma ni podal zahteve, da mu morajo ponudniki ponuditi izključno monoklonalne serume. Kot navaja vlagatelj, je serumov več vrst, in sicer monoklonalni, lektinski in poliklonalni. Navedeno kaže na to, da bi moral naročnik svoje zahteve po določeni vrsti blaga oblikovati tako, da bi ponudniki nedvoumno razbrali njegove zahteve. Predmet oziroma blago bi bilo mogoče enostavno opisati in označiti z ustreznimi navedbami, oziroma zapisati, da se zahtevajo izključno monoklonalni serumi. Glede na navedeno, zatrjuje vlagatelj, je jasno, da je dodatna obrazložitev pripravljena v nasprotju s postavljenimi specifikacijami. To pa pomeni, da je naročnik zavrnil ponudbo na temelju, ki ni bil predhodno opredeljen.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik v skupini 40 po šifro 359831 zapisal: ANTI HUMANI IGG (FITC), kat. št. 569010 ali enakovredno, DERMA. Ker vlagatelj za navedeno blago, kljub ponujeni najnižji ceni, ni bil izbran, je podal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve. Naročnik je navedel, da ponujeni izdelek ne fluorescira. Vlagatelj zatrjuje, da naročnikova navedba ni pravilna, saj ima ponujeno blago prav takšno značilnost, kar potrjuje tudi proizvajalčev dokument št. No PI1604CE. Vlagatelj poudarja, da je iz navedenega dokumenta jasno razvidno, da reagent fluorescira, torej vsebuje zahtevani FITC. Vlagatelj navaja, da je predmetni dokument, skupaj z vzorci dostavil tudi naročniku, vendar jih naročnik očitno ni pregledal.
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik dolžan prispele ponudbe vrednotiti skladno z merili in pogoji, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije, ki je zavezujoča tako za naročnika tudi kot za ponudnike. Vlagatelj predlaga naročniku, da javno naročilo v izpodbijanih delih odda njemu. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku (150 točk za konferenco s stranko, 500 točk za pregled listin in študij zadeve, 2400 točk za revizijski zahtevek, 10 točk za administrativne stroške, 20% DDV in 5.000,00 EUR za vplačano revizijsko takso), in sicer v 15 dneh od dneva odločitve, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je s sklepom, z dne 30.12.2009, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (dokument št. 4300-54/2009/27). Naročnik navaja, da je že v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pojasnil razloge, zaradi katerih je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno. Kot zatrjuje naročnik, je pod identoma 321516 (ANTI A SERACLON, ENA, A 5 ML, 801136 ali enakovredno, TRA) in 295248 (ANTI H, SERACLON, 5 ML, 801165 ali enakovredno, TRA) razpisal monoklonalne serume, vlagatelj pa je ponudil lektinske serume, ki ne ustrezajo zahtevam iz specifikacije.
Naročnik navaja, da je vlagatelja kljub temu, da ni ponudil monoklonalnega seruma pozval k predložitvi vzorcev, ki jih je naročnik testiral. Na podlagi rezultatov testiranja (20% napačnih - lažno pozitivnih rezultatov za reagent anti-H) je naročnik ugotovil neenakovrednost in neustreznost reagenta. Naročnik še zatrjuje, da je potrebno upoštevati tudi Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list RS, št. 64/2004), ki zavezuje k upoštevanju dobre laboratorijske prakse in mednarodnih standardov, ki zahtevajo uporabo monoklonalnih serumov.
Naročnik še pojasnjuje, da je v prvi polovici letošnjega leta, in sicer za opravljanje DIF preiskav, uporabil fluorescenčne konjugate, ki niso kazali nobene fluorescence, kljub temu, da je preiskave večkrat ponavljal. Naročnik navaja, da je takratnega dobavitelja (vlagatelja) v zvezi s tem zaprosil za pojasnilo, vlagatelj pa ga je napotil na uvoznika v Ljubljano, ki je naročnika grobo zavrnil iz razloga, ker naj bi bil zamujen reklamacijski rok.

Vlagatelj je dne 05.01.2009, naročnika (pravočasno) obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 11.01.2010, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je dne 15.01.2010 Državni revizijski komisiji posredoval Dopolnitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je navedel, da je naročnik že v predhodnem razpisu, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil št. JN888/2007, z dne 03.08.2007, pod rubriko 6 (reagenti in kemikalije) navedel popolnoma enako specifikacijo za sporna identa (in sicer ANTI A SERACLON, ENA, A 5 ML, 801136 ali enakovredno in ANTI H, SERACLON, 5 ML, 801165 ali enakovredno). Vlagatelj poudarja, da je pod navedenima artikloma tudi v predhodnem postopku ponudil serume, ki niso bili poliklonalni, pa je bil kljub temu izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagatelj je k predmetni vlogi predložil Obvestilo o naročilu št. JN 888/2007, specifikacijo zahtev, svojo ponudbo, razpisno dokumentacijo, Kupoprodajno pogodbo, z dne 04.03.2008 in Obvestilo o oddaji javnega naročila št. 21-DS/08.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in s 14. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/2005) za strokovno mnenje zaprosila prof. dr. Čurin šerbec Vladko (v nadaljevanju: strokovnjakinja). Državna revizijska komisija je strokovnjakinjo imenovala s sklepom št. 018-007/2009-5, z dne 25.01.2010. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija od vlagatelja zahtevala, da v roku 3 dni od prejema sklepa založi predujem za izvedbo dokaza, in sicer v višini 387,10 EUR.
Vlagatelj je znesek v zahtevani višini nakazal dne 26.01.2010 in dne 28.01.2010 predložil potrdilo. Vlagatelj je istega dne zahteval povrnitev založenega zneska.
Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela dne 15.02.2010 in ga dne 16.02.2010 posredovala naročniku in vlagatelju. Na prejeto strokovno mnenje je vlagatelj dne 19.12.2010 posredoval dopis, v katerem je navedel, da se s strokovnim mnenjem v celoti strinja. Naročnik je Državni revizijski komisiji odgovor na prejeto strokovno mnenje posredoval dne 24.02.2010. Naročnik je navedel, da iz zapisa obeh spornih postavk izhaja, da je pod kataloško številko 801136 definiran reagent Seraclone anti-A1, pod kataloško številko 801165 pa reagent Seraclone anti-H. Naročnik še zatrjuje, da je na podlagi rezultatov testiranja (20% napačnih - lažno pozitivnih rezultatov za reagent anti-H lectin - Sanquin) ugotovil neenakovrednost in neustreznost reagenta. Naročnik je zaključil z ugotovitvijo, da je ustrezno opisal diagnostični reagent.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju prejetega strokovnega mnenja, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba v skupini 6 (reagenti za serološki laboratorij) in v postavki 359831 (ANTI HUMANI IGG FITC, 569010 ali enakovredno, DERMA) iz 40. skupine najugodnejša ter primerna in popolna (v smislu 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2). Kot zatrjuje vlagatelj, je bila njegova ponudba v skupini 6 izločena iz razloga, ki ga naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil. Vlagatelj tudi zatrjuje, da blago, ki ga je ponudil v okviru skupine 40, in sicer pod šifro 359831, v celoti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v točki 2.2 (Popolnost ponudbe) točke II (Ponudba) zapisal, da morajo ponudniki pri skupinah od št. 1 do št. 25 ponuditi vse artikle iz posamezne skupine, pri skupinah od št. 26 do št. 40 pa so lahko ponudniki oddali ponudbo (tudi) za vsako posamezno vrsto blaga znotraj skupine. Navedenemu primerno je oblikovano tudi (edino) merilo za ocenjevanje ponudb - to je merilo najnižja cena. Merilo za skupine od št. 1 do št. 25 je namreč najnižja končna vrednost posamezne skupine blaga (torej najnižja cena vseh ponujenih artiklov v posamezni skupini), merilo za ostale skupine (od št. 26 do št. 40) pa je najnižja končna cena posamezne vrste blaga.

Kot zatrjuje naročnik, je vlagateljeva ponudba v skupini 6, in sicer v postavki pod šifro 321516 (ANTI A SERACLON, ENA A 5 ML, 801136 ali enakovredno) in v postavki pod šifro 295248 (ANTI H, SERACLON, 5 ML, 801165 ali enakovredno) nepopolna iz razloga, ker je po navedenima identoma razpisal monoklonalne serume, vlagatelj pa je ponudil lektinske serume. Vlagatelj se z naročnikom ne strinja in poudarja, da iz specifikacije ne izhaja zahteva po dobavi izključno monoklonalnih serumov.

Kot je razvidno iz Analize ponujenih vrst blaga, z dne 24.11.2009, ki je priloga Obvestila o oddaji javnega naročila, št. DS-828/09, z dne 27.11.2009, je bila vlagateljeva ponudba v navedeni skupini izločena iz razloga, ker sta pod spornima postavkama ponujena artikla, ki ne ustrezata zahtevani kvaliteti. Naročnik je v Dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, št. DS-854/09, z dne 04.12.2009, zapisal (vlagatelj je v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve, z dne 02.12.2009, naročnika pozval, naj odgovori na vprašanje, zakaj sporna artikla ne ustrezata in predloži rezultate opravljenih testiranj), da je pod navedenima postavkama razpisal monoklonalne serume, vlagatelj pa je ponudil lektinske serume, ki ne ustrezajo zahtevam iz specifikacije. šele iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo pa je razvidno tudi, da je naročnik kljub temu, da naj bi bila ponujena artikla neustrezna iz razloga, ker vlagatelj ni ponudil monoklanalnih serumov (pač pa lektinske serume), pozval vlagatelja k predložitvi vzorcev za oba sporna artikla. Kot je zapisal naročnik, je na podlagi rezultatov testiranja (20% napačnih - lažno pozitivnih rezultatov na reagent anti-H) ugotovil neenakovrednost in neustreznost ponujenih reagentov, enako ugotovitev pa je naročnik navedel tudi v odgovoru na prejeto strokovno mnenje, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 23.02.2010. Naročnik je šele k sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, priložil tudi obrazca, iz katerih izhajata testiranji obeh spornih reagentov. Naročnik je še navedel, da je ob tem upošteval tudi Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajane preiskav na področju laboratorijske medicine, ki (ga) zavezuje k upoštevanju dobre laboratorijske prakse in mednarodnih standardov, ki zahtevajo uporabo monoklonalnih serumov.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zavzela stališče, da je naročnik dolžan v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb le-te pregledati in v odločitvi o dodelitvi naročila oziroma v dodatni obrazložitvi navesti vse razloge, zaradi katerih je ponudbo določenega ponudnika izločil kot nepopolno. Učinkovito pravno varstvo (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik v revizijskem postopku možnost izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo praviloma ni dopustno navajati novih kršitev (kar bo razvidno tudi iz nadaljne obrazložitve), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe določenega ponudnika oziroma razlogov, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila ali dodatni obrazložitvi svoje odločitve - s tem bi bil tak ponudnik namreč onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Državna revizijska komisija se je lahko zato v predmetnem revizijskem postopku omejila le na presojo tistih domnevnih nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, ki so bile vlagatelju znane do poteka roka za vložitev zahtevka za revizijo in zoper katere je vlagatelj tudi ugovarjal (Državna revizijska komisija se je torej omejila na presojo o tem, ali je naročnikova razpisna dokumentacija v spornem segmentu dopuščala zgolj oddajo monoklonalnih serumov ali pa so lahko ponudniki ponudili tudi lektinske serume), medtem ko ostale domnevne nepravilnosti, ki jih naročnik navedel šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, v predmetnem revizijskem postopku ne morejo biti relevantne.
Državna revizijska komisija pri svoji odločitvi ravno tako ni upoštevala dejstev, ki jih je vlagatelj dodatno navajal v vlogi, z dne 14.01.2010 (Dopolnitev zahtevka za revizijo). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že večkrat, podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in dokazi, ki so bili navedeni oziroma predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, torej do izdaje odločitve naročnika o revizijskem zahtevku. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko v skladu s 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem (ali v kasnejših vlogah) ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s slednjimi naročnik ni bil seznanjen, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Državna revizijska komisija je strokovnjakinji zastavila vprašanje, ali je iz navedenih specifikacij mogoče nedvoumno razbrati, kakšne serume so morali ponudniki ponuditi oziroma, ali s strani vlagatelja ponujena artikla ustrezata naročnikovi specifikaciji. Strokovnjakinja je po naročilu Državne revizijske komisije opravila primerjavo vlagateljeve ponudbe v spornem segmentu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija v celoti sprejema vse ugotovitve strokovnjakinje, ki jih je zapisala v svojem mnenju. Mnenje strokovnjakinje je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije oziroma primerjave vlagateljeve ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija ocenjuje, da strokovno mnenje vsebuje jasne odgovore na zastavljeni vprašanji, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba v skupini 6 primerna in popolna (v smislu 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Strokovnjakinja je uvodoma pojasnila, da so na trgu na voljo različni diagnostični reagenti za določanje krvnoskupinskih antigenov (naročnik in vlagatelj uporabljata izraz "serum", ki izhaja iz načina priprave reagentov v preteklosti), ki se glede na način priprave in posledično na vrsto aktivne substance delijo v tri skupine. V prvo skupino sodijo polikolonski reagenti, ki so pripravljeni iz seruma ljudi, pri katerih so določili primerna protitelesa. V drugi skupino so zajeti monoklonski reagenti, ki so pripravljeni s hibridomno tehnologijo in jih proizvajajo na biotehnološki način v laboratoriju, v tretjo skupino pa sodijo reagenti, ki vsebujejo lektine, ki so po svojih lastnostih enakovredni protitelesom, a so povečini rastlinskega izvora. Vsi diagnostični reagenti morajo imeti ustrezne lastnosti, da proizvajalec pridobi dovoljenje za trg. Kot je ugotovila strokovnjakinja, je iz razpisne dokumentacije razvidno, da sta predmet spora diagnostična reagenta dveh specifičnosti: anti-A1 in anti-H. Strokovnjakinja je pojasnila, da reagenta obeh specifičnosti ponujajo različni proizvajalci in sta glede izvora (sestave) lahko monoklonska (vsebujeta monoklonska protitelesa anti-A1 oz. anti-H specifičnosti) ali pa lektinska (vsebujeta lektine z anti-A1 oziroma anti-H specifičnostjo). Strokovnjakinja je tudi ugotovila, da je SERACLONE zaščiteno ime za diagnostične reagente na osnovi monoklonskih protiteles proizvajalca Biotest in da je naročnik v razpisni dokumentaciji to ime napačno zapisal (SERACLON), prav tako pa je napačno zapisal tudi specifičnost (namesto ANTI-A1 je zapisano ANTI A). Strokovnjakinja je zahtevano specifičnost ugotovila iz zahtevanega volumna (5 ml). Kot je navedla strokovnjakinja, je vlagatelj v obeh spornih postavkah ponudil artikla nizozemskega proizvajalca Sanquin, ki oba vsebujeta aktivno substanco, ki je lektinskega izvora (in sicer anti-A1 Dolichos Biflorus in anti-H Ulex Europaeus). Strokovnjakinja je zaključila z ugotovitvijo, da je le iz zaščitenega imena SERACLON (ki je zapisano napačno), ne glede na napačen zapis ene izmed zahtevanih specifičnosti, mogoče sklepati, da je naročnik želel reagente na osnovi monoklonskih protiteles, sama beseda "enakovredno" pa ne izključuje primernosti anti-A1 reagenta in anti-H reagenta lektinskega izvora, ki ju je ponudil vlagatelj.

Iz zgoraj povzetega strokovnega mnenja izhaja, da je naročnik pri obeh spornih artiklih napačno zapisal zaščiteno ime, pri prvem izmed njiju (torej pri zapisu ANTI A SERACLON, ENA, A 5 ML, 801136 ali enakovredno) pa je napačno navedel tudi zahtevano specifičnost. Strokovnjakinja je zapisala, da gre pri slednjem za diagnostični reagent na osnovi monoklonskih protiteles proizvajalca Biotest in pojasnila, da ga je prepoznala iz zahtevanega volumna (5 ml). Ker pa sta reagenta očitno (pravilno) prepoznala tudi oba sodelujoča ponudnika (kot izhaja iz Analize ponujenih vrst blaga, z dne 24.11.2009, sta ponudbo v skupini 6 oddala vlagatelj in ponudnik Mediline d.o.o., Kamnik) in ker naveden opis med strankama v tem postopku tudi sicer ni sporen, ugotovljene naročnikove napake niso vplivale na odločitev v obravnavani revizijski zadevi.
Kot izhaja iz strokovnega mnenja, je naročnik sporni specifikaciji definiral tako, da je v prvem delu opisa navedel oznako SERACLONE, ki je sicer (kot je pravilno ugotovil tudi naročnik) zaščiteno ime za diagnostične reagente na osnovi monoklonskih protiteles, potem pa jima je pripisal besedi "ali enakovredno". Ob upoštevanju dejstva, da sta razpisana reagenta obeh zahtevanih specifičnosti (torej anti-A1 in anti-H) glede na njuno sestavo lahko bodisi monoklonska ali pa lektinska (oba navedena diagnostična reagenta sta namenjena enaki funkciji - to je določanju krvnoskupinskih antigenov) in ker naročnik svojih zahtev ni omejil zgolj na monoklonske reagente (pač pa je z zapisom "ali enakovredno" omogočil možnost ponudbe tako monoklonskih reagentov drugih proizvajalcev kot tudi drugih enakovrednih reagentov zahtevanih specifičnosti oziroma tudi artiklov lektinskega izvora, ki izpolnjujejo zahtevi po razpisanih specifičnostih), je Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo sledila. Če bi torej naročnik zahteval ponudbo zgolj monoklonskih reagentov, bi moral takšno zahtevo v razpisno dokumentacijo tudi zapisati oziroma bi moral specifikacijo v spornem segmentu tozadevno formulirati jasno, nedvoumno in enoznačno. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, bi naročnik lahko navedel naslednjo specifikacijo: ANTI-A1 SERACLONE, 5 ml, 801136 ali drug enakovreden monoklonski reagent in ANTI-H SERACLONE, 5 ml, 801165 ali drug enakovreden monoklonski reagent ali pa (v primeru, če bi se hotel izogniti navedbi zaščitenega imena proizvajalca Biotest) ANTI-A1, monoklonski reagent 5 ml in ANTI-H, monoklonski reagent, 5 ml.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da blago, ki ga je ponudil v okviru skupine 40, in sicer pod šifro 359831 (ANTI HUMANI IGG FITC, 569010 ali enakovredno, DERMA), v celoti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je vlagatelj v zahtevi za izdajo dodatne obrazložitve odločitve, z dne 03.12.2009, v skupini 40 (predmetna skupina, kot že izhaja iz te obrazložitve, sodi pod režim, ki ga je naročnik predvidel v točki 2.2 (Popolnost ponudbe) točke II (Ponudba) razpisne dokumentacije, v skladu s katerim so lahko ponudniki oddali ponudbo tudi za vsak posamezen artikel znotraj skupine) zahteval pojasnilo za tri artikle (pod šiframi 359840, 359831 in 359858), iz zahtevka za revizijo pa je mogoče razbrati, da je v skupini 40 uperjen zgolj zoper naročnikovo izbiro za artikel pod šifro 359831 (ANTI HUMANI IGG FITC, 569010 ali enakovredno, DERMA).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, in sicer v 40. skupini, pod šifro 359831 navedel naslednji opis artikla:

"ANTI HUMANI IGG (FITC), 569010 ali enakovredno, DERMA"

Naročnik si je v točki 2.2 (Popolnost ponudbe) Poglavja II Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe pridržal pravico, da bo od ponudnikov zahteval predložitev prospektnega materiala in kataloge ter vzorce ponujenega blaga. V tem primeru so mu morali ponudniki zahtevane prospekte, kataloge in vzorce (na lastne stroške) predložiti najkasneje v roku 7 dni (točka 2.2 - Popolnost ponudbe in točka 2.11 - Stroški priprave ponudbe, prospektnega materiala in vzorcev iz Poglavja II Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa (Analiza ponujenih vrst blaga, z dne 24.11.2009), je bila vlagateljeva ponudba pod navedeno šifro izločena iz razloga, ker ponujeni artikel ne ustreza zahtevani kvaliteti. Naročnik je v Dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila (dokument št. DS-859/09, z dne 07.12.2009) zapisal, da sporni artikel pod šifro 359831 ne flourescira pri direktni imunoflourescenci, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da je testiral vzorce, ki jih je prejel od vlagatelja (enako obrazložitev je naročnik podal tudi za blago pod šiframa 359840 in 359858). Naročnik je šele v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, tudi zapisal, da je imel v prvi polovici leta 2009 za opravljanje DIF preiskav v histološkem laboratoriju na razpolago fluorescenčne konjugate, ki niso kazali nobene fluorescence, kljub temu, da je preiskave večkrat ponavljal. Naročnik je tudi navedel, da so takratnega dobavitelja (vlagatelja) v zvezi s tem zaprosil za pojasnilo, vlagatelj pa ga je napotil na uvoznika v Ljubljana, ki je naročnika grobo zavrnil z obrazložitvijo, da je zamudil reklamacijski rok. Naročnik je torej šele v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevemu zahtevku za revizijo, zapisal, da je bila odločitev o neprimernosti spornih artiklov sprejeta na podlagi blaga, ki ga je naročnik uporabljal pri opravljanju preiskav v histološkem laboratoriju v prvi polovici leta 2009 oziroma še preden je pričel s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila (naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila dne 19.07.2009). Ker naročnik ni ravnal v skladu s postopkom, ki ga je vnaprej predvidel v razpisni dokumentavciji in vzorcev, kljub temu, da mu jih je vlagatelj posredoval, ni pregledal, je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa. Tudi sicer je potrebno ugotoviti, da iz dokumentacije iz spisa (točneje iz dokumenta "Mnenje glede zahtevka za revizijski postopek", z dne 28.12.2009, ki ga je pripravil predstojnik Oddelka za kožne in spolne bolezni, in na katerega se je naročnik očitno v celoti oprl pri presoji obravnavanega vlagateljevega očitka) ne izhaja, da bi se ugotovljena pomanjkljivost blaga (torej tista, ki je bila ugotovljena izven postopka oddaje predmetnega javnega naročila oziroma še pred njegovim začetkom), nanašala na sporno postavko (na artikel blago pod šifro 359831), iz nje namreč izhaja zgolj splošna ugotovitev o tem, da fluorescenčni konjugati (ne da bi bili ti kakorkoli opisani oziroma specificirani), ki jih je ponudil vlagatelj, niso kazali nobene fluorescence, kljub temu, da so bile preiskave večkrat opravljene. Iz navedenega dokumenta (in iz naročnikove odločitve o vlagateljevemu zahtevku za revizijo) je mogoče ugotoviti tudi, da je bilo sporno blago grajano izven reklamacijskega roka. Nenazadnje pa razpisna dokumentacija tudi sicer ni kakorkoli omejila ponudbe ponudnikov s tako imenovanimi "negativnimi referencami" oziroma ni z ničemer omejila možnosti ponudbe s tistim blagom, s katerim naj bi imel naročnik v preteklosti slabe izkušnje. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, se takšnim artiklom naročnik lahko izogne z varovalko, ki jo je (najverjetneje prav v ta namen) predvidel v razpisni dokumentaciji, in sicer s testiranjem zahtevanih brezplačnih vzorcev posameznih ponujenih artiklov (seveda le v primeru, če ne izpolnjujejo zahtevanih karakteristik, kot izhajajo iz razpisne dokumentacije).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila v skupini 6 (Reagenti za serološki laboratorij) in v delu, ki se nanaša na artikel pod šifro 359831 (ANTI HUMANI IGG (FITC), 569010 ali enakovredno, DERMA) v skupini 40.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške takse za revizijski zahtevek v višini 5.000,00 EUR,
- za zastopanje vlagatelja v revizijskem postopku nagrado v višini 400,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 480,00 EUR,
- za stroške v zvezi z izdelavo strokovnega mnenja v višini 387,10 EUR.

Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino, medtem, ko je priglašene stroške pod postavko "10 točk za administrativne stroške" zavrnila, ker vlagatelj te postavke po vsebini ni specificiral skladno s 6. delom Tarife ZOdvT, zaradi česar se vlagatelju stroški pod to postavko skladno s petim odstavkom 22. člena ZRPJN ne morejo priznati.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.867,10 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tem odstavku. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.02.2010




Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
Predsednica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- odvetnica Mojca Veljkovič, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- Mediline d.o.o., Perovo 30, Kamnik
- Labormed d.o.o., Petričeva ulica 29, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana