018-008/2010 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-008/2010-21

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter članic mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del pri preureditvi Oddelka za radiologijo Splošne bolnišnice Trbovlje in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Cestno podjetje Kranj, d. d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga zastopa Zmagoslav Marovt, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 19. 2. 2010 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01800810, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku javnega naročanja (objava 18. 9. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN7662/2009) z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila" št. 4300-36/2009-2 z dne 28. 10. 2009 odločil, da kot najugodnejšo izbere vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je na podlagi prejete vloge sodelujočega ponudnika, ki jo je obravnaval kot pisno opozorilo po drugem odstavku 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), z "Odločitvijo o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila" št. 4300-36/2009-4 z dne 24. 11. 2009 ponudnike obvestil, da je spremenil odločitev o oddaji javnega naročila in da je sprejel novo odločitev, in sicer, da izbere ponudbo ponudnika Obrtno gradbeno podjetje Remont, d. d., Oblakova 30, Celje.

Zoper slednjo odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 7. 12. 2009 in predlaga njeno razveljavitev, ker tudi iz predloženih dodatnih dokazil (S.BON-1/P in BON-2), kot sicer že vlagateljeve izjave, predložene v ponudbo, izhaja, da vlagatelj v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa. Vlagatelj navaja, da je naročnikova poizvedba pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank pravno nerelevanten dokaz, ker je očitno prišlo do pomote in je banka sporočila nekaj, kar ne more vplivati na dejstvo, ali je transakcijski račun blokiran ali ne. Vlagatelj predlaga še poizvedbe pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Vlagatelj priglaša stroške.

Naročnik je s sklepom št. 4300-36/2009-13 z dne 23. 12. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je po prejemu pisnega opozorila preveril podatke na spletu, pri čemer je iz javno objavljenih podatkov ugotovil, da je imel vlagatelj med 26. 6. 2009 in 2. 7. 2009 blokiran transakcijski račun, odprt pri banki Hypo Alpe-Adria Bank, d. d., in da je ta račun zaprl 7. 7. 2009. Naročnik ugotavlja, da s tem vlagatelj ne izkazuje ekonomsko finančnega pogoja iz točke C 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zato je ponudbo izločil.

Z obvestilom z dne 5. 1. 2010 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo, pri čemer vlagatelj poziva Državno revizijsko komisijo, da sama, ker tega ni storil naročnik, pridobi mnenje od AJPES, da je bila blokada računa, ki je bila razlog naročniku za spremenjeno odločitev, napaka na banki.

Z dopisom z dne 11. 1. 2010 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je 14. 1. 2010 prejela vlagateljev dopis z dne 13. 1. 2010, s katerim ji posreduje pojasnilo AJPES z dne 12. 1. 2010 o tem, da je bonitetni odbor odobril popravek bonitetnih informacij z dne 8. 7. 2009, ker je na podlagi dejstev in dokazov, ki mu jih je predložil vlagatelj, ugotovil, da ta v šestih mesecih pred pripravo bonitetnih informacij ni imel dospelih neporavnanih obveznosti. S to vlagateljevo vlogo je Državna revizijska komisija seznanila naročnika (priloga k z dopisu št. 018-008/2010-3 z dne 20. 1. 2010), ta pa je nanjo odgovoril z dopisom št. 4300-36/2009-20 z dne 25. 1. 2010 in pojasnil, da vztraja pri odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je v postopku revizije pridobila posamezne podatke in dokumente od AJPES (dopis št. 493-184/2009-8 z dne 29. 1. 2010), Banke Slovenije (dopis št. 29.40-741/10-VL z dne 22. 1. 2010), banke Hypo Alpe-Adria Bank, d. d. (dopis z dne 4. 2. 2010), in Okrajnega sodišča v Kranju (dopis št. Su 020500/2010 z dne 10. 2. 2010), s katerimi je seznanila stranki (dopis št. 018-008/2010-16 z dne 11. 2. 2010). Vlagatelj je podal svoje stališče z dopisom z dne 12. 2. 2010 in obsežno pojasnil, zakaj je bil po prejemu sklepa o izvršbi prepričan, da bo terjatev plačana s kakšnega izmed drugih transakcijskih računov, ne pa transakcijskega računa, odprtega pri banki Hypo Alpe-Adria Bank, d. d., poleg tega pa je pojasnil, da je nastala situacija splet dogodkov, ne pa dejstvo, ki bi izkazovalo, da je vlagatelj plačilno nesposoben, saj je imel na drugih transakcijskih računih zadosti denarja za plačilo terjatve po sklepu o izvršbi. Naročnik je odgovoril z dopisom št. 4300-36/2009-59 z dne 15. 2. 2010 in navedel, da prejeta dokumentacija ne spreminja njegovega stališča.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ker je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno in s tem nepopolno, češ da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja iz točke C 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije).

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, je ponudba nepopolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati še omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko C Ekonomska in finančna sposobnost ponudnika 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik med drugim določil pogoj (8. točka):
"Da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa in da je poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov."

Ker je naročnik javno naročilo objavil 18. 9. 2009 (na portalu javnih naročil pod št. objave JN7662/2009), se referenčno šestmesečno obdobje razteza od dobre sredine meseca marca 2009 do dneva objave obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil (tj. 18. 9. 2009).

Kot dokazilo je naročnik predvidel predložitev izjave, kot jo je določil v obrazcu OBR-6:
"Izjavljamo, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila nismo imeli blokiranega transakcijskega računa in da smo poravnali vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je vlagatelj zahtevano izjavo (OBR-6) predložil v ponudbo. Tudi vpogled Državne revizijske komisije v vlagateljevo ponudbo potrjuje prisotnost takega dokazila (list z zaporedno številko 48). Glede na zahteve iz razpisne dokumentacije bi to dokazilo zadostovalo za priznanje sposobnosti po tem pogoju. Vendar naročnik navaja, da je na podlagi poizvedb, sproženih pri ugotavljanju utemeljenosti pisnega opozorila po drugem odstavku 79. člena ZJN-2, ki ga je vložil konkurenčni ponudnik v postopku javnega naročanja, ugotovil, da je imel vlagatelj v obdobju od 26. 6. 2009 do 2. 7. 2009 blokiran [transakcijski] račun, odprt pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje (str. 3 zahtevka za revizijo), da se ne strinja "z naročnikovo odločitvijo, da je imel v mesecu juniju 2009 blokiran žiro račun", in da s to svojo navedbo torej izrecno ne oporeka naročnikovi trditvi o blokadi transakcijskega računa (vlagatelj očitno zmotno zatrjuje, da gre za žiro račun), odprtega pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., tudi v prvih dveh dneh julija 2009, vendar pa je Državna revizijska komisija iz nadaljnjih vlagateljevih navedb (str. 4 zahtevka za revizijo) štela, da vlagatelj izpodbija tudi naročnikovo trditev, da je vlagatelj imel blokiran transakcijski račun, odprt pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., tudi v prvih dveh dneh julija 2009. Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz teh vlagateljevih navedb razvidno, da vlagatelj ne oporeka naročniku, da je imel v referenčnem obdobju, ki ga opredeljuje ekonomsko finančni pogoj, transakcijski račun odprt tudi pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d.

V pretežnem delu obdobja, ki ga kot referenčnega opredeljuje ekonomsko finančni pogoj, ne pa v celotnem tem obdobju, je veljal Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/2002 s spr.; v nadaljevanju: ZPlaP). Namreč, z 11. 8. 2009 je začel veljati Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/2009; v nadaljevanju: ZPlaSS) (prvi odstavek 242. člena ZPlaSS), ki je razveljavil ZPlaP (prvi odstavek 241. člena ZPlaSS). Vendar se je ZPlaSS skladno s prvim odstavkom 242. člena ZPlaSS začel uporabljati šele 1. 11. 2009, zato se je še do 31. 10. 2009 uporabljal ZPlaP (prvi odstavek 241. člena ZPlaSS).

Register transakcijskih računov je skladno s petim odstavkom 28. člena ZPlaP vodila Banka Slovenije. Po ureditvi iz ZPlaSS register transakcijskih računov upravlja Banka Slovenije, vendar le do 1. julija 2010, saj ga bo od takrat naprej upravljal AJPES (238. člen ZPlaSS v povezavi z drugim odstavkom 143. člena ZPlaSS).

Državna revizijska komisija je vpogledala v register transakcijskih računov na spletni strani Banke Slovenije (prvi odstavek 146. člena ZPlaSS v povezavi z 238. členom ZPlaSS; po starem enaka ureditev - prvi odstavek 29. člena ZPlaP), in sicer http://www.bsi.si/placilni-sistemi.asp"MapaId=597, pri čemer je v arhivu tega registra (http://www.bsi.si/orodja/arhiv-rtrr.asp"MapaId=1333), našla, da je imel vlagatelj v delu referenčnega obdobja dejansko odprt transakcijski račun, in sicer pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d. Iz podatkov tega registra je razvidno, da je vlagatelj ta transakcijski račun zaprl 7. 7. 2009. Glede na pogoj iz 8. točke v točki C Ekonomska in finančna sposobnost ponudnika 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) tudi ta transakcijski račun ne bi smel biti blokiran v referenčnem obdobju (ko je bil odprt).

Iz "Odločitve o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila" št. 4300-36/2009-4 z dne 24. 11. 2009 ne izhaja, da "se je naročnik â?? skliceval na poizvedbo pri Hypo Alpe-Adria bank", kot to navaja vlagatelj (str. 4 zahtevka za revizijo), saj je iz tega dokumenta razvidno, da je naročnik "na podlagi izvedenih poizvedb" (pri čemer ni konkretizirano, katere poizvedbe je opravil), ugotovil dejstvo: da je imel vlagatelj v obdobju od 26. 6. 2009 do 2. 7. 2009 blokiran transakcijski račun, odprt pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, je razvidno, da je naročnik to dejstvo ugotovil na podlagi vpogleda v določene rubrike na spletni strani http://gvin.com, saj je ugotovljene podatke natisnil in shranil v spis. V naročnikovem spisu je zgolj še zaznamek o tem, da je vlagatelj sporni transakcijski račun zaprl 7. 7. 2009, kar pa je sicer podatek, ki je dosegljiv z vpogledom v register transakcijskih računov.

Vlagatelj je v bran trditvi, da ni imel blokiranega spornega transakcijskega računa, predlagal poleg vpogleda v bonitetni informaciji S.BON-1/P in BON-2, obe z dne 19. 11. 2009, ki ju je kot prilogi predložil zahtevku za revizijo, še poizvedbo pri AJPES. Vlagatelj je naknadno, ko je o zahtevku za revizijo odločala že Državna revizijska komisija, sam predložil pojasnilo št. 493-184/2009-6 z dne 12. 1. 2010, ki ga je zaprosil pri AJPES. Iz tega pojasnila AJPES so razvidna dejstva, ki pravzaprav v celoti potrjujejo naročnikovo ugotovitev iz "Odločitve o spremembi odločitve o oddaji javnega naročila" št. 4300-36/2009-4 z dne 24. 11. 2009, da je bil sporni transakcijski račun v obdobju od 26. 6. 2009 do 2. 7. 2009 blokiran. V tem pojasnilu AJPES še pojasnjuje, kako je potekal postopek reklamacije, ki ga je sprožil vlagatelj v juliju 2009 v zvezi s tem, da je AJPES v začetku julija 2009 izdal bonitetne informacije S.BON-1/P, S.BON-1 in BON-2, v katerih je bilo navedeno, da je imel vlagatelj "v zadnjih 6. mesecih 7 dni dospele neporavnane obveznosti". Ta podatek je temeljil na tem, da je banka Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., v skladu z Navodilom o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene (Uradni list RS, št. 8/2009, 47/2009) poročala zaradi obstoja konkretnega sklepa o izvršbi. Da pa vlagatelj priznava, da je imel v obdobju od 26. 6. 2009 do 2. 7. 2009 blokiran transakcijski račun, odprt pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., je razvidno iz dopisa z dne 12. 2. 2010. Državna revizijska komisija je namreč po pridobitvi različnih pojasnil in dokazil strankama omogočila, da se o njih izjavita, pri čemer pa vlagatelj dejstva, da je bil transakcijski račun, odprt pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., v obdobju od 26. 6. 2009 do 2. 7. 2009 blokiran, ne zanika, ampak navaja, da je do neželenega stanja prišlo zaradi spleta različnih okoliščin, kar naj bi izhajalo tudi iz pojasnil in dokazil, ki jih je pridobila Državna revizijska komisija. Vlagatelj navaja, to pa potrjuje tudi vpogled Državne revizijske komisije v pojasnilo AJPES z dne 12. 1. 2010, da je AJPES splet teh različnih okoliščin upošteval pri izdelavi bonitetnih informacij, zato je v njih zapisal, da je vlagatelj v zadnjih šestih mesecih imel nič dni dospele neporavnane obveznosti.

Do blokade transakcijskega računa lahko med drugim pride zaradi izdaje sklepa o izvršbi po Zakonu o izvršbi in zavarovanjem (Uradni list RS, št. 51/98 s spr.). V obravnavani zadevi se je izkazalo, da je bil izdan konkreten sklep o izvršbi in da je bil vročen banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., v izvršitev. Ker na vlagateljevem transakcijskem računu, odprtem pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., ni bilo zadosti sredstev za njegovo poplačilo, ga je ta banka blokirala. Iz spisa je tudi razvidno, da je do izdaje sklepa o izvršbi prišlo zaradi pasivnosti vlagatelja, ki ob dospelosti treh računov za opravljene storitve ni poplačal upnika. Vlagatelj v dopisu z dne 12. 2. 2010 navaja, da terjatvi (torej tisti, ki je bila navedena v sklepu o izvršbi) ni ugovarjal, ker jo je "priznal[a] in soglašal[a], da se plača", kar kaže, da je vlagatelj vedel za to, da ima upnika. Tako je mogoče znova zaključiti, da je do nastanka celotne situacije prišlo zaradi vlagateljeve pasivnosti ob dospelosti terjatve.

Državna revizijska komisija sicer razume, da je vlagatelj imel na transakcijskih računih, odprtih pri drugih bankah, zadostna sredstva za poplačilo terjatve po sklepu o izvršbi, vendar to ne spremeni dejstva, da je bil v obdobju 26. 6. 2009 do 2. 7. 2009 transakcijski račun, odprt pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., blokiran. Banka Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., je morala namreč izpolniti zahteve iz pravnomočnega sklepa o izvršbi, saj je morala zarubiti dolžnikova denarna sredstva in jih prenesti na upnikov transakcijski račun. Upnik je v predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine zapisal, da predlaga izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - rubež in prenos, pri čemer je navedel le eno številko transakcijskega računa, in sicer tisto za transakcijski račun, ki ga je imel vlagatelj odprtega pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d. Iz prvega odstavka 4. člena Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS, št. 121/2007; v nadaljevanju: Pravilnik) izhaja, da upnik vloži predlog za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine na obrazcu, ki je sestavni del Pravilnika in je objavljen skupaj z njim (Priloga 1). Obrazec iz Priloge 1 Pravilnika pa se izpolni v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del Pravilnika in je objavljen skupaj z njim. Vendar iz Navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo ne izhaja, da bi moral upnik vpisovati podatke o vseh možnih transakcijskih računih. Nasprotno, iz tega navodila izhaja, da upnik lahko navede npr. en transakcijski račun. Poleg tega je iz 3. člena Pravilnika razvidno, da se predlogi za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine v informacijskem sistemu avtomatizirano obdelujejo po postopku, ki ga določa Pravilnik. Ob tem iz prvega odstavka 18. člena Pravilnika izhaja, da se po prejetju popolnega predloga za izvršbo na podlagi podatkov, ki jih pošlje upnik v predlogu za izvršbo, in katerih resničnosti vsebine Centralni oddelek za verodostojno listino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani (CoVL) ne preverja, v 48 urah izdela sklep o izvršbi, ki je brez podpisa, opremljen zgolj s strojnim odtisom sodnega pečata. Iz navedenega je razvidno, da je izdaja sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine avtomatiziran proces in da je na dolžniku tudi zadostna stopnja skrbnosti, da pazi na svoje pravice in položaj, saj ima dolžnik možnost vlaganja ugovorov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je AJPES izdal bonitetne informacije, v katerih je upoštevaje različne okoliščine zapisal, da vlagatelj v zadnjih šest mesecih (ker sta bili bonitetni informaciji izdelani 19. 11. 2009, je v to obdobje vključeno tudi obdobje od 26. 6. 2009 do 2. 7. 2009) ni imel dospelih neporavnanih obveznosti, vendar je tak zaključek AJPES povezan z interpretacijo različnih okoliščin, ki jih je štel za relevantne pri pripravi bonitetnih informacij (najprej pa že pri izdelavi popravka bonitetnih informacij v juliju 2009). Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre torej za interpretacijo različnih okoliščin, kar pa tudi ne pomeni, da ni možna še kakšna druga interpretacija, še posebej, če je interpretacija odvisna od obsega podatkov, ki naj bi služili za interpretacijo, predvsem pa tega, katera vprašanja je treba interpretirati.

Iz pojasnil in dokazil, ki jih je v postopku revizije zbrala Državna revizijska komisija ter s katerimi je seznanila stranki in jima dala možnost izjave, izhaja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik neupravičeno zaključil, da vlagatelj ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 8. točke v točki C Ekonomska in finančna sposobnost ponudnika 8. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije), ko je ugotovil, da je vlagatelj imel blokiran transakcijski račun, odprt pri banki Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., v obdobju od 26. 6. 2009 do 2. 7. 2009, saj je do blokade tega transakcijskega računa prišlo zaradi ravnanja te banke kot posledica izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi. Državna revizijska komisija zato tudi ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je izločil njegovo ponudbo, zato je zahtevek za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 19. 2. 2010

Predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,,
- Obrtno gradbeno podjetje Remont, d. d., Oblakova 30, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.