018-023/2010 KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o.

Številka: 018-23/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter predsednice Miriam Ravnikar šurk in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku revizije postopka javnega naročila "Prevzem, obdelava in distribucija oziroma odstranjevanje odpadkov -sklop A" in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PUBLICUS d.o.o., Ljubljana, Vodovodna cesta 97, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o., Mirka Vadnova 1, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.2.2010 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 9.1.2010, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, plačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na portalu javnih naročil dne 21.7.2009 pod številko objave JN5893/2009, 23.7.2009 pa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 139-203760.

Dne 2.11.2009 je naročnik izdal Odločitev o oddaji javnega naročila ter v sklopu A kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje PUBLICUS, d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana.

Po odločanju o zahtevku za revizijo, ki ga je vložil ponudnik PAPIR SERVIS, d.o.o., Pod ježami 3, Ljubljana, je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-296/2009-3 z dne 17.12.2009 naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila za sklop A iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 2.11.2009 razveljavila.

Naročnik je 6.1.2010 izdal novo Odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere izhaja, da je naročnik za izvedbo javnega naročila za sklop A kot najugodnejšega izbral ponudnika PAPIR SERVIS d.o.o. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve je navedel, da je pri sprejemu nove odločitve o oddaji javnega naročila sledil sklepu Državne revizijske komisije št. 018-296/2009-3 z dne 17.12.2009.

Vlagatelj je z vlogo, ki jo je naročnik prejel 19.1.2010, vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 6.1.2010. Vlagatelj navaja, da se z naročnikovo odločitvijo ne more strinjati, saj naj bi bila že sama odločitev Državne revizijske komisije št. 018-296/2009-3 z dne 17.12.2009 nesklepčna. Vlagatelj zatrjuje, da je bil kljub popravku svoje ponudbe glede DDV, kar naj bi bila po njegovem mnenju nepravilnost manjšega pomena, s ponudbo daleč najcenejši. Vlagatelja tudi preseneča dejstvo, da je naročnik izbral izbranega ponudnika, čeprav je njegova ponudba v primerjavi z vlagateljevo višja kar za 9,36%. Naročnik se ne bi smel odločiti za toliko dražjega ponudnika, pač pa bi moral postopek oddaje javnega naročila ponoviti.

Naročnik je 25.1.2010 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa je naročnik pojasnil, da je pri sprejemu nove odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku sledil sklepu Državne revizijske komisije št. 018-296/2009-3. Slednja je v svojem sklepu ocenila, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti kot formalno nepopolno zaradi napačne višine DDV, ampak gre pri takšni pomanjkljivosti za vsebinsko neustreznost ponudbe z določbami razpisne dokumentacije, katere dopolnitev je pomenila tudi spremembo ponudbene cene. Ta pa je zaradi možnosti vpliva na drugačno razvrstitev ponudb prepovedana. Tako bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo izločiti. Prav tako naročnik zavrača očitke vlagatelja, da pri svoji izbiri ni ravnal v skladu s poslovno logiko. Izvedba novega javnega naročila bi občutno časovno podaljšala oddajo predmetnega javnega naročila, kar pa si naročnik kot dober gospodar in javno podjetje ne more privoščiti. Izbor izbranega ponudnika, kot trdi vlagatelj, pa za naročnika še vedno pomeni ugodnejšo ceno storitve odlaganja odpadkov, kot jo plačuje sedaj. Naročnik pojasni, da skupna cena odlaganja odpadkov na odlagališče na Jesenicah sedaj znaša 125 EUR/tono, na odlagališče v Logatcu pa 155 EUR/tono, pri čemer je v obeh primerih treba upoštevati tudi prevoz v višini 10 oz. 12 EUR/tono. Naročnik poudarja, da je v predmetnem javnem naročilu od izbranega ponudnika dobil ponudbo, v kateri je cena/enoto celo ugodnejša od ponudbe vlagatelja, saj pri slednjem cena znaša 98 EUR/tono, pri izbranem ponudniku pa 96 EUR/tono. Vendar je izbrani ponudnik v ponudbi upošteval tudi ostale stroške v višini 571.860,00 EUR, medtem ko vlagatelj ni obračunal nobenih ostalih stroškov, ki bodo nedvomno nastali. Naročnik navaja, da je dolžan zagotoviti odvoz in odlaganje odpadkov, da je šel pravočasno v izvedbo predmetnega javnega naročila in bo njemu in ljudem, ki jim je dolžan zagotoviti odvoz in odlaganje odpadkov, nastala resna in nepopravljiva škoda, če bi se izvedlo novo javno naročila ob zakonski možnosti sprejetja nove odločitve, ki je še vedno ugodnejša kot cena storitve odlaganja, ki jo naročnik plačuje sedaj.

Vlagatelj je z vlogo z dne 1.2.2010 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik slednji odstopil dokumentacijo za odločanje.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 1. odst. 23. člena ZRPJN in 6. odst. 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa.

Vlagatelj očitek glede nepravilnosti naročnikove Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 6.1.2010 primarno veže na kritiko odločitve Državne revizijske komisije št. 018-296/2009-3 z dne 17.12.2009 in vztraja, da bi moral naročnik izbrati njega, saj je oddal ponudbo, ki je kljub spremembi napačne višine DDV-ja (namesto v razpisni dokumentaciji zahtevanega 20 % je navedel 8,5 % DDV) popolna.

Državna revizijska komisija se v predmetnem revizijskem postopku v pravilnost naročnikove odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe kot nepopolne zaradi napačne višine DDV-ja ne bo ponovno spuščala. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik to odločitev sprejel na podlagi in v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije št. 018-296/2009-3 z dne 17.12.2009, v kateri je Državna revizijska komisija na podlagi istega dejanskega stanja kot v predmetnem revizijskem postopku že odločila o istem vprašanju, ki ga v svojem zahtevku za revizijo ponovno izpostavlja vlagatelj, pri čemer vlagatelj ne navaja nobenih pravno relevantnih dejstev, ki bi upravičevala spremembo te odločitve. Takrat je Državna revizijska komisija ocenila, da vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti za formalno nepopolno, saj iz same ponudbe ne izhajajo nobene formalne pomanjkljivosti. Iz vseh dokumentov v ponudbi, ki vsebujejo podatke o višini DDV-ja, je jasno razvidno, da je vlagatelj pri skupni vrednosti ponudil in obračunal davek na dodano vrednost v višini 8,5% kljub temu, da je bil oz. bi moral biti seznanjen s zahtevo razpisne dokumentacije, da mora pri pripravi ponudbene cene upoštevati 20% DDV. Vlagatelj je v obrazce vnesel vse podatke, ki jih je glede sestave ponudbene cene moral, vendar ti podatki niso vsebinsko ustrezali zahtevi razpisne dokumentacije glede višine DDV. Prav tako v konkretnem primeru ni prišlo do nobenih računskih napak, ki bi jih bilo dopustno odpraviti, kot to zatrjuje naročnik, saj je bila vrednost 8,5% DDV pravilno izračunana in všteta v skupno ponudbeno vrednost, slednja pa je bila (kot že zgoraj zapisano) edino merilo za razvrstitev prejetih ponudb. V konkretnem primeru napačne višine DDV ni mogoče šteti za formalno pomanjkljivost, ampak za vsebinsko neustreznost ponudbe z določbami razpisne dokumentacije, katere nedopustna dopolnitev je pomenila tudi spremembo ponudbene cene. Ta je zaradi možnosti vpliva na drugačno razvrstitev ponudb (cena kot merilo je v konkretnem primeru edini element vrednotenja in razvrščanja ponudb) v skladu z 2. odst. 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) izrecno prepovedana. Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo zaradi njene nepopolnosti v skladu z 80. členom ZJN-2 izločiti, kar je v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila naročnik tudi storil. Zaradi navedenega gre vlagateljeve navedbe v tem delu zavrniti kot neutemeljene.

Tudi vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na gospodarnost porabe javnih sredstev zaradi izbire dražjega ponudnika od vlagatelja, so neutemeljeni. Enako velja še za vlagateljeve očitke, da bi moral naročnik postopek oddaje javnega naročila ponoviti brez izbire najugodnejšega ponudnika. V zvezi s prvimi gre opozoriti, da načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno in kvaliteto kupljenega blaga oz. naročenih storitev in gradenj. Že po naravi stvari se zato posamezen ponudnik v revizijskem postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot je opredeljeno v prvem odstavku 6. člena ZJN-2, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnika, ki je v tem, da se na enakopravnih osnovah poteguje za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi ga pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja, zlorabe ali samovolja naročnika. Javni interes, ki se kaže tudi v zagotavljanju gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, v skladu z 2. odst. 9. člena ZRPJN varujejo Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance ali urad, pristojen za varstvo konkurence. Ti organi so namreč dolžni v primeru, če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, le-tega zaščititi z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Glede očitkov o ponovitvi postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejšega ponudnika namesto oddaje javnega naročila izbranemu ponudniku Državna revizijska komisija ugotavlja, da jim zgolj iz razloga, ker je ponudba izbranega ponudnika dražja od vlagateljeve ponudbe, ne more ugoditi. ZJN-2 naročniku dopušča, da sam odloči, ali bo postopek oddaje javnega naročila zaključil z izbiro najugodnejšega ponudnika (1. odst. 79. člena ZJN-2) ali pa bo postopek prekinil (2. odst. 80. člena ZJN-2) oziroma zavrnil vse ponudbe (3. odst. 80. člena ZJN-2) in postopek ponovil. Ena od možnosti, ki jih naročniku daje zakon, je tako tudi izbira najugodnejšega ponudnika, vendar pa lahko to izbiro opravi le izmed tistih, ki so oddali popolne ponudbe (1. odst. 79. člena ZJN-2 v povezavi z 1. odst. 80. člena ZJN-2). Navedeno pomeni, da ponudb, ki so bile izločene kot nepopolne, naročnik pri ocenjevanju ne sme upoštevati, ampak lahko izbere le ponudbo, ki je izmed popolnih najugodnejša po postavljenih merilih.

V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil kot nepopolno, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo tudi ne oporeka dejstvu, da je izbrani ponudnik oddal popolno in po merilih iz razpisne dokumentacije najugodnejšo ponudbo. Ker je bila slednja (izmed popolnih ponudb, med katere vlagateljeve ponudbe ni moč uvrstiti) najugodnejša, je imel naročnik za izvedbo predmetnega javnega naročila pravico izbrati ponudbo izbranega ponudnika in mu ni mogoče očitati kršitev ZJN-2, ker je to možnost izkoristil. Poleg tega gre ugotoviti, da bi ravno v nasprotnem primeru, ko bi se naročnik odločil zavrniti vse ponudbe zgolj z utemeljitvijo, da je izbrani ponudnik oddal dražjo ponudbo kot vlagatelj, naročnik v neupravičeno slabši položaj postavil in s tem neenakopravno obravnaval izbranega ponudnika, ki je (za razliko od vlagatelja) upošteval vse naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije in oddal popolno ponudbo, naročnik pa njegove ponudbe zaradi njene neprimerljivosti z vlagateljevo ponudbo (slednja je bila zardi pomanjkljivosti pri sestavi ponudbene cene izločena kot nepopolna) ne bi smel primerjati.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi 2. alineje 1. odst. 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 19.1.2010, zavrnila kot neutemeljen.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da je vlagatelj plačal takso v višini 5.000,00 EUR.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 18.2.2010

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- PAPIR SERVIS, d.o.o., Pod ježami 3, Ljubljana
- KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o., Mirka Vadnova 1, Kranj
- PUBLICUS, d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana