018-019/2010 Slovenske železnice, d.o.o.

Številka: 018-019/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter članic Sonje Drozdek-šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Zamenjava zastarele strojne opreme strežnikov in nabava potrebnih licenc", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika S&T Slovenija d.d., Leskoškova cesta 6, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik mag. Marko Žvipelj, Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.2.2010 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi tako, da mora naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v celoten spis javnega naročila in ponudbo izbranega ponudnika, v skladu z obrazložitvijo tega sklepa, najkasneje v roku 10 dni od prejema tega sklepa. Vlagatelj bo moral po vpogledu, če bo ocenil, da je prišlo pri ravnanju naročnika do kršitev v postopku, vložiti nov zahtevek za revizijo v skladu z 12. členom ZRPJN.

2. Vlagateljev zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na izdajo dodatne obrazložitve, zavrne kot neutemeljen.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.624,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se pričnejo obračunavati naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je razpis objavil na portalu javnih naročil, dne 10.7.2009 pod številko JN7517/2009.

Naročnik je 12.11.2009 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 1.-1859/2009, iz katere izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila izbral ponudnika SRC d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljeva ponudba je bila izločena kot nepopolna.

Vlagatelj je pri naročniku z vlogo, z dne 30.11.2009, vložil pisno opozorilo po drugem odstavku 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) in zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ter zahtevo za vpogled v celotno dokumentacijo predmetnega postopka javnega naročanja.

Naročnik je dne 7.12.2009 izdal dokument "Zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila", v katerem ugotavlja, da so bili v odločitvi o oddaji naročila navedeni tako razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot prednosti sprejete ponudbe v razmerju do neizbrane ponudbe ter navedel, da gre pri vlagateljevi ponudbi za pomanjkljivosti, ki jih ni bilo mogoče odpraviti v postopku dopolnjevanja ponudb.

Naročnik je z dokumentom, z dne 7.12.2009, vlagatelju zavrnil tudi vpogled v dokumentacijo postopka javnega naročanja, ker je menil, da vlagatelju kot ponudniku, ki zaradi nepopolnosti svoje ponudbe ne more biti izbran kot najugodnejši ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ni mogoče priznati obstoja pravnega interesa za vpogled v ponudbe ostalih konkurenčnih ponudnikov. Prav tako vlagatelj v zahtevi za vpogled ni navedel, kaj (in zakaj) si želi v posamezni ponudbi ogledati.

Vlagatelj je dne 17.12.2009 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da mu ni dodatno obrazložil odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo je vlagatelj zahteval. Vlagatelj ugotavlja, da naročnikov dokument "Zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila" št. 1.-1970/09 z dne 7.12.2009 niti v enem delu ne ustreza opredelitvi dodatne obrazložitve iz 79. člena ZJN-2. Vlagatelj še navaja, da mu je naročnik nezakonito onemogočil vpogled v celotno dokumentacijo predmetnega postopka javnega naročanja, pri čemer je bilo naročnikovo sklicevanje na izkazovanje pravnega interesa za vpogled v dokumentacijo napačno. Vlagatelj navaja, da je aktivna legitimacija institut prava revizije javnega naročanja in ne prava javnih naročil, in da omejevanje pravic ponudnikov, ki jim gredo po ZJN-2, z instituti iz zakona, ki opredeljuje pravno varstvo v teh postopkih, ni dopustno in v nasprotju z 22. členom ZJN-2, s temeljnimi načeli javnega naročanja, pravico do učinkovitega pravnega varstva in z Ustavo RS. Vlagatelj nadalje navaja kršitve pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika, kot je razvidna iz odločitve o oddaji naročila. Po navedbah vlagatelja je naročnik v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije ocenjeval ponudbe le za en lot (LOT 1: Zamenjava zastarele strojne in programske opreme strežnikov), čeprav so ponudniki lahko ponudbo oddali le za oba lota skupaj (LOT 1 in LOT2: Vzdrževanje strojne in sistemske programske opreme novih in rabljenih strežnikov). Navedeno pomeni, da je naročnik arbitrarno ocenjeval ponudbe le za en lot in ni opravil ocenjevanja ponudb po merilih za ocenjevanje, čeprav je naročnik oddajal enotno javno naročilo, ki ni bilo razdeljeno na sklope. Ker cena izbranega ponudnika, po kateri naj bi izvedel predmetno javno naročilo, zajema le vrednost investicije za dobavo opreme in storitev, ne pa tudi vrednosti vzdrževalnine v garancijski oziroma pogarancijski dobi ter vrednost IT storitev po naročilu, pomeni, da se je naročnik po prejemu ponudb iz neznanih razlogov očitno odločil, da bo vrednotil ponudbe samo za LOT 1, s tem pa sprejel odločitev o oddaji naročila v nasprotju z ZJN-2, saj za tako odločitev ne obstajajo objektivno utemeljeni razlogi.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da ni podan niti eden od razlogov, ki jih je navedel naročnik za ugotovitev nepopolnosti njegove ponudbe, in da je ponudba zaradi razlogov, na katere opozarja naročnik, kvečjemu nebistveno formalno nepopolna oziroma formalno nepopolna. Po mnenju vlagatelja je naročnik s svojim ravnanjem, ko vlagateljeve ponudbe ni spoznal za popolno oziroma ni uporabil instituta dopustnih dopolnitev ponudbe, pri izločitvi njegove ponudbe kot nepopolne ravnal nezakonito. V nadaljevanju vlagatelj tudi našteje razloge, zaradi katerih je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepopolno, in pojasnjuje, zakaj to niso razlogi, ki bi opravičevali izločitev njegove ponudbe.

Vlagatelj primarno zahteva izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, omogočitev vpogleda v dokumentacijo postopka in možnost vložitve pripravljalne vloge v roku 10 dni od dodatne obrazložitve oziroma vpogleda ter povrnitev stroškov revizijskega postopka. Podrejeno je vlagatelj zahteval razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter vseh nadaljnjih odločitev.

Naročnik je dne 18.1.2010 izdal Odločitev, št.1.-1859/09-2, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik v odločitvi dodatno utemeljuje svojo odločitev o oddaji javnega naročila in podaja dodatno obrazložitev, na podlagi katere tudi zavrača vlagateljev zahtevek za revizijo.

Naročnik ugotavlja, da so bili v Odločitvi o oddaji naročila št. 1.-1859/2009 z dne 12.11.2009 navedeni razlogi za zavrnitev ponudbe, ki ni bila izbrana, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do neizbranega ponudnika, saj je bil izbrani ponudnik edini popolni ponudnik. Navedeno naj bil ugotovil tudi vlagatelj, saj je zahteval dodatno obrazložitev na že obrazložene nepopolnosti ponudbe vlagatelja. Naročnik na vlagateljev poziv, naj podrobno pojasni ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika po merilih, odgovarja, da, glede na dejstvo, da je bila ponudba izbranega ponudnika edina popolna ponudba, ocenjevanja ni bilo. Naročnik bi namreč uporabil institut ocenjevanja v primeru, če bi prejel več popolnih ponudb. Glede vpogleda v celotno dokumentacijo predmetnega postopka javnega naročila se naročnik sklicuje na že sprejeto stališče Državne revizijske komisije (sklep št. 018-286/2007-2), ko vlagatelj ne more biti izbran kot najugodnejši ponudnik, zato mu ni mogoče priznati obstoja pravnega interesa za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik tudi meni, da je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj v zahtevi za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika navedel le, da želi vpogled v izbrano ponudbo, ni pa opredelil, kaj (in zakaj) si želi v posamezni ponudbi ogledati. Navedeno pomeni, da vlagatelj ni razpolagal z nobenimi konkretnimi informacijami, ki bi pri njem vzbujale sum o konkretnih kršitvah naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pač pa se je vpogleda želel poslužiti kot sredstva za pridobitev informacij o morebitnih kršitvah naročnika. Naročnik odgovarja na vlagateljev očitek, da je izbral ponudbo izbranega ponudnika za ceno, ki je bila mnogo višja, da je bila ponudba izbranega ponudnika edina popolna ponudba in zato ocenjevanja ni bilo. V tem primeru je imel naročnik samo eno popolno, to je pravočasno, formalno popolno, sprejemljivo, pravilno in primerno ponudbo.

Naročnik ugotavlja, da vlagatelj napačno trdi glede cene izbranega ponudnika. Naročnik navaja, da je iz zapisnika o odpiranju ponudb razvidno, da je ponudbena cena izbranega ponudnika za garancijsko dobo 398,64 evrov na mesec, cena 8.651,04 evra na mesec pa velja samo za pogarancijsko dobo. V nadaljevanju naročnik navaja razloge za nepopolnost vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj je naročnika obvestil, da bo postopek revizije nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, nakar je naročnik le-tej odstopil spisovno dokumentacijo v pristojno odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v spis javnega naročila in ponudbo izbranega ponudnika, s čimer mu je onemogočil učinkovito pravno varstvo. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je vlagatelj po prejemu naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila in pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo z dopisom, z dne 30.11.2009, zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ter vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in spis javnega naročila. Dalje je iz dokumentacije razvidno, da je naročnik vlagatelja obvestil, da mu vpogled ne bo omogočen, saj po njegovem mnenju za to ni izkazal interesa. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj vpogled zahteval zaradi vložitve zahtevka za revizijo, v katerem je nato zatrjeval, da postopek izbire najugodnejšega ponudnika ni bil izveden po postopku in na način, kot to določa ZJN-2, in da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije, ter da mu je naročnik onemogočil učinkovito pravno varstvo, ko mu ni omogočil vpogleda, s katerim bi vlagatelj preveril oz. dokazal svoje domneve glede nepravilnosti pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila in nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

ZJN-2 v 8. členu (Načelo transparentnosti javnega naročanja) določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. V drugem odstavku isti člen še določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednosti iz 12. člena ZJN-2 tako v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil.

V prvem odstavku 22. člena ZJN-2 (Javnost in zaupnost) zakon določa izjemo od načela transparentnosti, in sicer določa: "Naročnik mora zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost. Tajni podatki pa so tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon.". Ne glede na navedene omejitve načela javnosti drugi odstavek istega člena določa, da je javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Nadalje ZJN-2 v 22. členu še določa, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena, naročnik pa mora ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila.

Namen zgoraj citiranih zakonskih določil je na eni strani zagotoviti konkurenco, enakopraven položaj vseh (potencialnih) ponudnikov na trgu javnih naročil in posledično gospodarno porabo javnih sredstev, na drugi strani pa je javnost postopka oddaje posameznega javnega naročila in s tem povezana možnost vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila nujen predpogoj za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga ponudnikom kot enega izmed temeljnih načel zagotavlja ZRPJN. V primeru, če posamezen ponudnik, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, zahteva vpogled v dokumentacijo postopka, mu je naročnik v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZJN-2 to dolžan omogočiti, in sicer tako glede dokumentacije, ki jo je sprejel naročnik sam, kot tudi glede dokumentacije, ki jo je naročnik pridobil od posameznih ponudnikov.

Načelo javnosti pa v postopkih oddaje javnih naročil vendarle ni povsem brez izjem. Kot namreč izhaja iz zgoraj citiranega določila šestega odstavka 22. člena ZJN-2, je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, vendar le v primeru, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov (iz prvega odstavka 22. člena ZJN-2), to pa so tisti podatki, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon.

Glede na zapisano mora naročnik presojati morebitno zaupnost posameznih delov dokumentacije in pri tem upoštevati določilo prvega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009, uradno prečiščeno besedilo - ZGD-1-UPB3; v nadaljevanju: ZGD-1), kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ter da morajo biti seznanjeni s tem sklepom družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek (informacija, dejstvo), ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in (hkrati) je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. Kot poslovno skrivnost pa je v smislu določil 39. in 40. člena ZGD-1 potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba" (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). K varovanju slednjih podatkov ZGD-1 zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za izdajo poslovne skrivnosti, "â??če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov" (drugi odstavek 39. člena ZGD-1) oziroma dolžnost varovanja podatkov, ki so poslovna skrivnost družbe "â??če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost" (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Odgovornost oseb za izdajo poslovne skrivnosti oziroma dolžnost varovanja podatkov, ki so poslovna skrivnost družbe, se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu subjektu (družbeniku, delavcu ali drugi osebi oziroma tretji osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Pri tem pa ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Iz zgoraj obravnavanih določil ZJN-2 tako izhaja, da ima ponudnik pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila v skladu z ZJN-2 ter ob upoštevanju omejitev, določenih v tem zakonu. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da bi naročnik vlagatelju moral omogočiti vpogled v zahtevano dokumentacijo in pri tem zgolj paziti na varovanje podatkov, ki bi jih izbrani ali drugi ponudniki skladno z zakonom določili kot tajne oz. kot poslovno skrivnost. (Pravočasen) vpogled v zahtevano dokumentacijo je vlagatelju potrebno dovoliti (ob upoštevanju zgoraj zapisanih omejitev) takrat, ko le-ta potrebuje podatke zaradi vložitve zahtevka za revizijo, saj je sicer prikrajšan pri uveljavljanju učinkovitega pravnega varstva, saj zaradi pomanjkanja podatkov ne more napisati kvalitetnega in z dokazi podkrepljenega revizijskega zahtevka. Za presojo zakonitosti kakršnekoli odločitve naročnika je namreč bistveno, da ima tisti, ki se pritožuje, na voljo ustrezne informacije, na podlagi katerih lahko nato navaja dejstva in dokaze, ki utemeljujejo njegove navedbe.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem naročnika opozarja, da je napačno njegovo sklicevanje na izkazovanje pravnega interesa za vpogled v dokumentacijo, saj je aktivna legitimacija institut prava revizije javnega naročanja in ne prava javnih naročil, in da omejevanje pravic ponudnikov, ki jim gredo po ZJN-2, z instituti iz zakona, ki opredeljuje pravno varstvo v teh postopkih, ni dopustno in je v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, določbami ZJN-2, ter s pravico do učinkovitega pravnega varstva. Državna revizijska komisija ob tem še pripominja, da je bilo dejansko stanje iz vsebine sklepa Državne revizijske komisije, na katerega se v svoji odločitvi sklicuje naročnik (sklep št. 018-286/2007-2) drugačno od dejanskega stanja v konkretni zadevi. V navedenem sklepu je Državna revizijska komisija namreč (za razliko od tokratne zadeve) ugotovila, da
â"˘ je v takratnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj v zahtevi za vpogled v ponudbe konkurenčnih ponudnikov navedel zgolj to, da želi vpogledati v vse tri ponudbe, uvrščene pred njegovo, ni pa opredelil, kaj (in zakaj) si želi v posamezni ponudbi ogledati (iz česar je šlo razbrati, da vlagatelj ni razpolagal z nobenimi konkretnimi informacijami, ki bi pri njem vzbujale sum o konkretnih kršitvah naročnika v takratnem postopku oddaje javnega naročila, pač pa se je vpogleda želel poslužiti kot sredstva za pridobitev informacij o morebitnih, vlagatelju še neznanih kršitvah naročnika),
â"˘ je vlagatelj v takratnem zahtevku za revizijo zgolj pavšalno navedel, da ponudbe ostalih ponudnikov ne izpolnjujejo v celoti strokovnih zahtev, pri čemer pa ni z ničemer konkretiziral, katera ponudba (v katerem delu) naj ne bi ustrezala strokovnim zahtevam razpisne dokumentacije in zakaj naj ne bi ustrezala.

V tokratni zadevi je vlagateljeva zahteva za vpogled v dokumentacijo postopka javnega naročanja dovolj jasno opredeljena in dovolj konkretizirana, saj vlagatelj v njej navaja, s katerimi deli v izbrani ponudbi se želi seznaniti.

Ker je naročnik s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v dokumentacijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom, posledično kršil vlagateljevo pravico do učinkovitega pravnega varstva, se Državna revizijska komisija v tej fazi postopka ni ukvarjala z obravnavo ostalih vsebinskih navedb iz zahtevka za revizijo, saj je bilo potrebno razveljaviti vsa naročnikova dejanja, ki so tej kršitvi sledila (razveljaviti je bilo torej potrebno sklep, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo). Naročnik je dolžan vlagatelju omogočiti vpogled v spis javnega naročila in ponudbo izbranega ponudnika, pri tem vpogledu pa mora upoštevati zgoraj navedene ugotovitve in hkrati ravnati tudi z določilom iz sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik ponudniku, v čigar ponudbo bo izveden vpogled, omogočiti, da je na vpogledu prisoten (s čimer bo imel slednji možnost varovati svoje interese).

Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN da lahko Državna revizijska komisija naročniku napotek za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik mora na podlagi predhodnih ugotovitev v tem sklepu vlagatelju omogočiti vpogled v celoten spis javnega naročila in v ponudbo izbranega ponudnika, vlagatelj pa bo moral po vpogledu, če bo ocenil, da je prišlo pri ravnanju naročnika do kršitev v postopku, vložiti nov zahtevek za revizijo v skladu z 12. členom ZRPJN.

Ker so zgoraj opisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, je Državna revizijska komisija sledila primarnemu predlogu vlagatelja v delu, ki se nanaša na omogočitev vpogleda. Vlagatelj bo namreč šele po vpogledu v dokumentacijo lahko podal z dejstvi in dokazi podkrepljen zahtevek za revizijo (lahko pa bo zahtevek za revizijo po opravljenem vpogledu tudi umaknil).

Državna revizijska komisija pa ni sledila vlagateljevemu predlogu, naj se naročniku naloži izdaja dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, saj je po mnenju Državne revizijske komisije naročnik razloge za svojo odločitev navedel že v Odločitvi o oddaji naročila, z dne 12.11.2009, ter dokumentu "Zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila", z dne 7.12.2009.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške v višini 1.975,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka (tar. št. 3.100 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) v zvezi z 12. členom ZOdvT), stroške za izdatke (tar. št. 6002 ZOdvT), stroške takse za zahtevek za revizijo in 20 % DDV na odvetniške stroške.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, mu na podlagi 3. in 6. odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT kot potrebne priznava naslednje stroške: strošek za takso v višini 5.000,00 EUR, nagrado za revizijski postopek v višini 500,00 EUR, povečano za 20 % DDV, kar skupaj znaša 600,00 EUR, ter izdatke v višini 20,00 EUR, povečano za 20 % DDV, kar skupaj znaša 24,00 EUR.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.624,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 11.2.2010



Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.,
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetnik mag. Marko Žvipelj, Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana
- Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana
- SRC d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana