018-018/2010 Mestna občina Maribor

Številka: 018-18/2010-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter članice mag. Maje Bilbija in članice Vide Kostanjevec kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za zamenjavo oken v vrtcih in v osnovnih šolah v Mestni občini Maribor v letu 2009 - dopolnjen program, začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Satler okna in vrata d.o.o., Mestni trg 5C, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica Heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.2.2010

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17.12.2009 se v delu, ki se nanaša na prvi, šesti, sedmi in deseti sklop, zavrže.

2. V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 17.12.2009 zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagateljeva zahteva za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je na Portalu javnih naročil 6.11.2009 pod številko objave JN9268/2009 objavil obvestilo o predmetnem javnem naročilu.

Naročnik 8.12.2009 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, iz katere izhaja, da je naročnik za najugodnejšega ponudnika v sklopih 1, 2, 3, 4, 6, 7 in 8 izbral ponudnika AJM d.o.o., Kozjak nad Pesnico 2a, Pesnica pri Mariboru, v sklopih 5 in 10 ponudnika SLATIN d.o.o., Brdinje 18a, Ravne na Koroškem, ter v sklopu 9 ponudnika INTERLES d.o.o., Kraigherjeva 19a, Lenart. Vlagateljevo ponudbo je naročnik izločil, ker je finančno zavarovanje banke za resnost ponudbe veljalo do 18.3.2010, ponudba pa do 23.3.2010, in ker sta obe izjavi banke vsebovali dodaten pogoj in nista ustrezali vzorcu iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17.12.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je bil izbran izvajalec, ki je kot domačin privilegiran in da so bili ostali ponudniki diskriminirani, saj se še ni zgodilo, da bi zaradi bančne garancije zavrnili ponudbo. Kot navaja vlagatelj, je iz odločitve o oddaji javnega naročila razvidno, da so vsi ponudniki izpadli zaradi garancije finančne institucije, kateri vsi izvajalci zaupajo in verjamejo v pravilnost dokumentov. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik dati možnost ponudnikom za dopolnitev oziroma pojasnitev pomanjkljivost, kar zahteva Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj navaja, da je v razpisni dokumentaciji navedena veljavnost ponudbe, in sicer 90 dni od dneva odpiranja ponudb, rok izvedbe del pa je 30 dni od podpisa pogodbe. Minimalni rok veljavnosti garancij (od odpiranja ponudb dne 23.11.2009) je tako do 22.2.2010, medtem ko je veljavnost garancij v vlagateljevi ponudbi do 18.3.2010, kar pomeni mesec dni več od zahtevanega pogoja. Vlagatelj še navaja, da je razhajanje roka veljavnosti garancije ter veljavnosti ponudbe posledica dejstva, da se datum vloge za izdajo bančne garancije ter datum ponudbe računalniško ne ujemata. Ravno zato je datum veljavnosti garancije daljši od zahtevanega. Po razpisni dokumentaciji bi dejansko rok končanja del bil do konca leta 2009 in vse ponujene opcije ta rok presegajo za dva meseca in pol. Vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga tudi pojasnilo Banke Celje v zvezi z izdanima izjavama o garancijski nameri.

Naročnik je s sklepom št. 41101-96/2009 z dne 8.1.2010 (naročnik je na omenjenem sklepu sicer navedel letnico 2009, ker pa gre za očitno pomoto, je Državna revizijska komisija sklep obravnavala z letnico 2010), ki ga je vlagatelj prejel 19.1.2010, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik na vlagateljeve revizijske navedbe odgovarja, da je v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da finančno zavarovanje banke oziroma zavarovalnice ne sme odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije, da je določil, da se v primeru predložitve finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, ki je veljavno krajši čas, kot je veljavna ponudba, taka ponudba štetje kot nepravilna in se obvezno izloči iz nadaljnjega postopka. V istem poglavju razpisne dokumentacije je naročnik opredelil tudi, da mora to finančno zavarovanje veljati do vključno datuma veljavnosti ponudbe. Če ponudnik v ponudbi navede daljši rok veljavnosti ponudbe od zahtevanega (90-dnevnega od dneva odpiranja ponudb), mora biti le-ta pokrit z instrumentom finančnega zavarovanja. Ker vlagateljeva ponudba, ki velja daljši čas kot finančno zavarovanje za resnost ponudbe, ni pokrita z instrumentom finančnega zavarovanja, je bila v skladu z razpisno dokumentacijo označena za nepravilno in izločena iz nadaljnjega postopka.

V zvezi z dopisom Banke Celje, ki ga je k zahtevku za revizijo priložil vlagatelj, naročnik odgovarja, da je v razpisni dokumentaciji glede finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku določil, da mora ponudnik k ponudbi predložiti originalni brezpogojni izjavi banke ali zavarovalnice in da bo ponudba, v kateri predloženi izjavi ne bosta skladni z vzorcem iz razpisne dokumentacije, izločena kot nepravilna. Ker obe izjavi banke vsebujeta dodatni pogoj in ne ustrezata vzorcu iz razpisne dokumentacije, je bila vlagateljeva ponudba izločena, o čemer naj bi podobno stališče imela tudi Državna revizijska komisija.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 20.1.2010 obvestil, da bo revizijski postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v vlogi odgovarja na naročnikove navedbe iz sklepa z dne 8.1.2010, ter navaja, da pričakuje tudi vpogled v finančno zavarovanje ponudnika ter ostalo dokumentacijo. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov v višini 5.000,00 EUR.


Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 1. odst. 23. člena ZRPJN in 6. odst. 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke za vložitev revizijskega zahtevka. Ob tem je ugotovila, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo v sklopih 1, 6, 7 in 10, kar argumentira, kakor sledi.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila". Iz citiranega določila 9. člena ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).

Državna revizijska komisija z vpogledom v zapisnik o odpiranju ponudb ugotavlja, da je vlagatelj oddal ponudbo v vseh 10-ih razpisanih sklopih. Nadalje gre ugotoviti, da je vlagatelj v sklopih 1, 6, 7 in 10 ponudil cene, ki bi njegovo ponudbo (ob predpostavki, da bi bila njegova ponudba v vseh razpisanih sklopih označena za popolno, kar vlagatelj tudi zasleduje z vložitvijo obravnavanega zahtevka za revizijo) v primerjavi s ponudbami izbranih ponudnikov v omenjenih sklopih na ocenjevalni lestvici uvrstile za njimi. Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v sklopu 1 izbrani ponudnik AJM d.o.o. ponudil ceno 20.867,53 EUR, vlagatelj pa ceno 21.781,40 EUR, ki je višja od cene izbranega ponudnika AJM d.o.o. Enako velja tudi za sklop 6, kjer je izbrani ponudnik AJM d.o.o. ponudil ceno 19.933,09 EUR, vlagatelj pa ceno 20.195,06 EUR, in za sklop 7, kjer je izbrani ponudnik AJM d.o.o. ponudil ceno 28.130,70 EUR, vlagatelj pa ceno 28.254,68 EUR. V sklopu 10 je izbrani ponudnik SLATIN d.o.o. ponudil ceno 5.107,20 EUR, vlagatelj pa ceno 5.378,90 EUR. V vseh omenjenih sklopih je vlagateljeva ponujena cena višja od cene izbranih ponudnikov v teh sklopih.

Vlagatelju aktivne legitimacije v 1, 6, 7 in 10 sklopu, v katerih je sicer oddal ponudbo, s čimer je nedvomno izkazal interes za pridobitev naročila v navedenih sklopih, ni mogoče priznati. Potrebno je ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati drugega elementa, ki mora biti prav tako podan za priznanje aktivne legitimacije: nastanek (ali vsaj možnost nastanka) škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v 1, 6, 7 in 10 sklopu zatrjuje zgolj popolnost svoje ponudbe, ne zatrjuje pa tudi nepopolnosti ponudb izbranih ponudnikov v teh sklopih, čeprav so ti v zadevnih sklopih na ocenjevalni lestvici zasedli prvo mesto. Tako bi tudi v primeru, če bi se vlagateljeve navedbe o popolnosti njegove ponudbe izkazale za utemeljene in bi bil uvrščen na ocenjevalno lestvico, javno naročilo v sklopih 1, 6, 7 oziroma 10 še vedno pridobili že sedaj izbrani ponudniki v zadevnih sklopih, saj bi bili ti še vedno najugodnejši.

Navedeno pomeni, da vlagatelj dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v 1, 6, 7 in 10 sklopu izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila v navedenih sklopih ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda, oziroma nastanka takšne škode ni uspel verjetno izkazati. Zaradi ugotovljenega aktivne legitimacije vlagatelju v 1, 6, 7 in 10 sklopu ni mogoče priznati.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na prvi, šesti, sedmi in deseti sklop, v skladu s 1. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrgla.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 20.1.2010 postavil zahtevek, ki ga v svojem revizijskem zahtevku z dne 17.12.2009 ni zahteval. V omenjeni vlogi vlagatelj zahteva vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ostalo dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. v sklepih št. 018-008/2007, 018-201/2007, 018-127/2008, 018-147/2008, 018-3/2009) opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva in kršitve, ki so bile navedene, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik torej odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko v skladu z 17. členom ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev ali kršitev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, kršitvami, dokazi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija vlagateljevega predloga glede vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ostalo dokumentacijo, ki ga je podal v vlogi z dne 20.1.2010, in ki ga vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku z dne 17.12.2009 ni predlagal, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.

Med strankama predmetnega postopka je spor o tem, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil kot nepopolno, ne da bi vlagatelju omogočil dopolnitev formalno nepopolne ponudbe (17. točka 1. odst. 2. člena ZJN-2 v povezavi z 78. členom ZJN-2) v delu, ki se nanaša na izjavi banke o garancijski nameri za izdajo bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke 1. odst. 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene vsebine že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno. Drugačna razlaga pojma formalne nepopolnosti bi lahko pripeljala do položaja, da bi lahko vsak ponudnik, za katerega bi se ugotovilo, da ne izpolnjuje določenega pogoja oz. zahteve, v tem delu spremenil ponudbo in naročniku naknadno (po preteku roka za predložitev ponudb) predložil dokumentacijo, ki bi se nanašala na ustrezno spremenjeni način izpolnjevanja pogoja, skladen z določili razpisne dokumentacije. Na ta način bi lahko ponudnik kadarkoli po preteku roka za predložitev ponudbe spremenil svojo ponudbo iz neprimerne v primerno, iz nepravilne v pravilno ali iz nesprejemljive v sprejemljivo. To pa bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, ter bi, kot je bilo že zapisano, popolnoma razvrednotilo stroge določbe v zvezi s pravočasno predložitvijo ponudb.

Zato je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ugotoviti, ali napake v izjavah banke o izdaji bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi ter bančne garancije za kvalitetno in pravočasno izvedbo del v pogodbenem roku, ki jih je predložil vlagatelj, kažejo na neizpolnjevanje naročnikovih zahtev v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, ali pa je pri njih mogoče govoriti le o nepopolnih oz. nejasnih ponudbenih dokazilih.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik zahteve v zvezi s finančnim zavarovanjem za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku, določil v XII. poglavju Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogoji za udeležbo pri oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: Povabilo in navodila), kjer je v točki 2 med drugim zapisal, da mora ponudnik k ponudbi predložiti:
" a.) Original brezpogojne izjave banke/â??/, da mu bo le ta v primeru, da bo izbran kot najugodnejši ponudnik, izdala bančno garancijo/â??/ za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti ter
b.) original brezpogojne izjave banke/â??/, da mu bo le ta v primeru, da bo izbran kot najugodnejši ponudnik, izdala bančno garancijo/â??/ za odpravo napak v garancijskem roku."

Za obe izjavi je naročnik določil, da morata biti izdani v skladu z vzorcema iz razpisne dokumentacije, saj bo v nasprotnem primeru ponudba izločena kot nepravilna. V vzorcih obeh izjav bank (vzorca št. 8/2 in 8/4), ki ju je naročnik v ta namen predvidel v razpisni dokumentaciji, je naročnik podal zahtevano vsebino obeh izjav. Iz obeh vzorcev izhaja zaveza banke, da bo izdala "nepreklicno in brezpogojno" garancijo za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti oziroma garancijo za odpravo pomanjkljivosti v garancijskem roku. Iz navedenih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev brezpogojnih izjav banke, da bo izdala nepreklicno in brezpogojno garancijo za dobro in pravočasno izvedbo del ter za odpravo napak.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil dve Izjavi o garancijski nameri (eno za izdajo garancije za odpravo napak v garancijskem roku in eno za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti), ki ju je 20.11.2009 izdala Banke Celje, Poslovna enota Slovenske Konjice. V obeh izjavah je banka izjavila, da bo v primeru, če bo vlagatelj izbran na predmetnem razpisu za oddajo javnega naročila, organom odločanja predlagala v odobritev izdajo garancije za odpravo napak v garancijskem roku oziroma za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 3 % pogodbene vrednosti, in sicer na osnovi predložitve ustrezne dokumentacije - pogodbe ter v skladu s poslovno politiko banke.

Naročnik je obe izdani izjavi banke označil za nepravilni, saj naj bi obe izjavi banke vsebovali dodaten pogoj in nista ustrezali vzorcema iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da bi mu moral naročnik dati možnost za dopolnitev ponudbe v tem delu oziroma za pojasnitev pomanjkljivosti, ki naj bi izhajale iz predloženih izjav banke, ter zahtevku za revizijo prilaga dopis Banke Celje, d.d., v katerem slednja pojasnjuje, da besedilo "v skladu s poslovno politiko banke" pomeni zavezo, da bo banka izdala zahtevani garanciji in ima pozitiven pomen v smislu, da je banka dolžna izpolniti, kar se je z izjavama zavezala. Banke Celje, d.d., v dopisu navaja, da naročnikova obrazložitev besedne zveze "dodaten pogoj", ni ustrezna, saj banka po izdani pisni izjavi ne zahteva nobenih dodatnih pogojev, temveč je sama zavezana k izdaji garancije, kot je to navedeno v izjavi.

Državna revizijska komisija na podlagi doslej navedenega ugotavlja, da vlagatelj v ponudbi ni predložil izjav banke o garancijskih namerah, katerih vsebina bi bila skladna z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Kot je bilo ugotovljeno, je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno zapisal, da mora ponudnik v ponudbi predložiti brezpogojno izjavo za izdajo garancije za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo napak v garancijskem roku. Izjava banke, v kateri se ta zavezuje izdati bančno garancijo v skladu s svojo poslovno politiko, pa nedvomno ne predstavlja izjave o brezpogojni izdaji garancije. Kot je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (npr. v sklepu št. 081-004/2009, 018-104/2009) zapisala, je prav poslovna politika banke lahko vzrok, da ob določenih pogojih (oz. brez izpolnitve teh) banka bančne garancije ne bi bila pripravljena izdati, ob upoštevanju česar pa o brezpogojni izdaji bančne garancije ni mogoče govoriti. Tudi dopis Banke Celje, ki ga je zahtevku za revizijo priložil vlagatelj, v ničemer ne zanika doslej ugotovljenega, saj banka v omenjenem dopisu sama pritrjuje, da je dolžna izpolniti, kar se je z izjavama zavezala (torej, da je izdaja bančne garancije odvisna tudi od poslovne politike banke). Banka v dopisu le pojasni, da po izdani izjavi o garancijski nameri od ponudnika ne zahteva nikakršnih dodatnih pogojev, kar pa v konkretnem primeru niti ni sporno. Kljub temu, da vlagatelj po izdani garanciji (kot to navaja Banka Celje) ni dolžan izpolnjevati nobenih dodatnih pogojev, je glede na vsebino priloženih izjav banke izdaja bančne garancije še vedno odvisna od poslovne politike banke. Slednja pa, kot že zgoraj navedeno, predstavlja pridržek oziroma pogoj, ki ga v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije o brezpogojni izjavi o izdaji garancije, izjava banke ne bi smela vsebovati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre pri ugotovljenem pridržku v izjavah banke o garancijski nameri z dne 20.11.2009 za vsebinsko nepopolnost predloženega dokumenta z zahtevami razpisne dokumentacije, kateremu postopek, ki ga predvideva 78. člen ZJN-2, ni namenjen, saj daje 78. člen ZJN-2 podlago le za odpravo formalnih, ne pa tudi vsebinskih pomanjkljivosti. Zaradi vsebinske neustreznosti predloženih bančnih izjav vlagatelj s svojo ponudbo ni izpolnil vseh naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, ugotovljene vsebinske neustreznosti pa v okviru instituta dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb iz 78. člena ZJN-2 ni mogoče odpraviti, saj bi v tem primeru šlo za nedopustno spreminjanje ponudbene vsebine, zato Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja, neskladnega z ZJN-2, ker je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja vseh zahtev razpisne dokumentacije izločil iz postopka oddaje javnega naročila, kot mu to določa 80. člen ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija že ob obravnavi zgornjih revizijskih navedb ugotovila, da vlagatelj ni uspel dokazati nezakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi njegove ponudbe zaradi nepopolnosti, ni obravnavala tudi vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na naročnikovo ugotovitev o neustreznosti roka veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe glede na rok veljavnosti ponudbe. Presoja teh revizijskih navedb namreč ne bi mogla v ničemer vplivati na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj bi njegova ponudba, kljub morebitni utemeljenosti revizijskih navedb v tem delu, še vedno bila nepopolna.

Državna revizijska komisija je na podlagi zgoraj ugotovljenega na podlagi 2. alineje 1. odst. 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo v sklopih, v katerih ga ni že zavrgla (1. točka izreka tega sklepa), zavrnila kot neutemeljenega.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo. Pri tem Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je vlagatelj revizijske stroške priglasil pravočasno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.



POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, 11.2.2010

Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije



Vročiti:
â"˘ Satler okna in vrata d.o.o., Mestni trg 5C, Slovenske Konjice
â"˘ Mestna občina Maribor, Ulica Heroja Staneta 1, Maribor
â"˘ INTERLES d.o.o., Kraigherjeva 19a, Lenart
â"˘ AJM d.o.o., Kozjak nad Pesnico 2a, Pesnica pri Mariboru
â"˘ SLATIN d.o.o., Brdinje 18a, Ravne na Koroškem
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana