018-304/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-304/2009-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku revizije oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala št. 430-363/2009 - sklop 1 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje EXTRA LUX d.o.o., Središka ulica 21, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova ulica 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 01.02.2010 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Sklep o oddaji naročila, št. 430-363/2009-1 (Material za tiskanje), z dne 09.11.2009.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.723,64 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je na Portalu javnih naročil št. JN 6471/2009, z dne 12.08.2009, ter v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti št. 2009/S 155-226217, z dne 14.08.2009, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo predmetnega javnega naročila. Naročnik je dne 09.11.2009, sprejel Sklep o oddaji naročila št. 430-363/2009-1 in Sklep o oddaji naročila št. 430-363/2009-2., s katerima je javno naročilo v (spornemu) sklopu 1 (Material za tiskanje) oddal v izvedbo podjetju PAVLIN d.o.o., Grič 9, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v sklopu 2 (Pisarniška galanterija in pribor) pa vlagatelju.

Vlagatelj je dne 12.11.2009 zahteval, da se mu omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Vpogled je bil opravljen dne 20.11.2009, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 17.08.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik podpisal Izjavo o sprejemanju pogojev javnega naročila in o resničnosti podatkov (IX. del razpisne dokumentacije). Izjavo je podpisal kljub temu, da ni izpolnil dveh pogojev, ki ju je naročnik zapisal v IV. delu razpisne dokumentacije, in sicer, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja in da nima tekočih dospelih neporavnanih obveznosti. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik nima plačanih vseh zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja in da je imel na dan roka za oddaje ponudbe tekoče neporavnane obveznosti vsaj do dveh dobaviteljev. Vlagatelj navaja, da iz fakture št. 917160, z dne 03.07.2009, v višini 2.638,20 EUR z DDV, ki jo je izstavil izbranemu ponudniku ter iz priloženega in s strani vlagatelja potrjenega obrazca IOP izhaja, da na dan oddaje ponudb (22.09.2009) obveznost ni bila poravnana, čeprav je zapadla dne 01.09.2009. Izbrani ponudnik, poudarja vlagatelj, tako nima plačanih vseh zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, hkrati pa je imel na dan roka za oddajo ponudb dospele neporavnane obveznosti.
Vlagatelj še navaja, da neizpolnjevanje istih dveh pogojev izkazuje tudi s fakturo dobavitelja DZS d.d., št. SLS/91910625, z dne 09.06.2009, v višini 109,58 EUR z DDV. Navedeni znesek ni bil poravnan do dne oddaje ponudb, čeprav je zapadel že dne 08.08.2009.
Navedeno pomeni, zatrjuje vlagatelj, da je izbrani ponudnik podal lažno oziroma zavajajočo izjavo iz IX. točke razpisne dokumentacije ter da bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti.

Vlagatelj (podredno) navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz drugih razlogov in zatrjuje, da je naročnik na vpogledu kršil določila 8. in 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2 ter 3. člen ZRPJN, saj mu ni dovolil vpogleda v bistveni del ponudbe (v elektronsko verzijo slikovnega barvnega kataloga). Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zahteval slikovni katalog iz razloga, da bo lahko preveril, ali je ponudnik predložil zahtevane artikle. Izbrani ponudnik, nadaljuje vlagatelj, je katalog pripravil v obliki tabele, pri čemer je podal sliko artikla, zraven pa skopiral naročnikov opis zahtevanega artikla. Kot zatrjuje vlagatelj, se slike v nekaterih postavkah ne ujemajo z opisom oziroma so v teh postavkah ponujeni drugi artikli, in sicer:

SKLOP 1A:
Poz. 123 - slikan je nedoločljiv toner brez embalaže,
Poz. 126 in 127 - iz slike je razvidno, da ni ponujen pravi artikel,
Poz. 135 in 136 - slikan je nedoločljiv toner brez embalaže,
Poz. 152 - iz slike je razvidno, da ni ponujen pravi artikel,
Poz. 183 - slikan je nedoločljiv toner brez embalaže,
Poz. 209 - iz slike je razvidno, da ni ponujen pravi artikel,
Poz. 316 in 343 - slikan je nedoločljiv toner brez embalaže.

SKLOP 1 B:
Poz. 70, 71 in 76 - ima enake slike za vse tri pozicije, čeprav je na poz. 71 zahtevan drug artikel,
Poz. 71 - iz slike je razvidno, da ni ponujen pravi artikel,
Poz. 29, 30, 33, 34 in 35 - slikan je nedoločljiv toner brez embalaže,
Poz. 31 in 32 - iz slike je razvidno, da ni ponujen pravi artikel,
Poz. 50, 51, 53 - iz slike ni razvidno, kaj je ponudnik sploh ponudil,
Poz. 54 - iz slike je razvidno, da ni ponujen pravi artikel,
Poz. 86 - iz slike je razvidno, da ni ponujen pravi artikel.

Vlagatelj predlaga, da se naročnikova odločitev v 1. sklopu razveljavi in zahteva povrnitev stroškov po priloženemu stroškovniku (5.000,00 EUR za vplačano revizijsko takso, 800,00 EUR in 20% DDV za nagrado za postopek revizije ter stroške poštnine).

Vlagatelj je po pozivu naročnika zahtevek za revizijo dopolnil (Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 27.11.2009) in hkrati navedel, da umika zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na zapadle neporavnane terjatve podjetja DZS d.d. do izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom, z dne 14.12.2009, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik opozarja na določilo 2. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08), ki določa, da se ponudnikovi dobavitelji oz. gospodarske družbe, od katerih ponudnik kupuje blago za nadaljnjo prodajo, ne štejejo za ponudnikove podizvajalce. Poleg navedenega, še navaja naročnik, gre skladno z 2. členom Uredbe o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 66/07) za podizvajalsko razmerje v vseh primerih, ko glavni izvajalec del ali celoto javnega naročila s pogodbo odda v izvajanje drugi osebi. Iz navedenega sledi, poudarja naročnik, da v konkretnemu primeru ne gre za poslovni odnos med izvajalcem in podizvajalcem, ampak za odnos med dvema poslovnima partnerjema.
Naročnik zatrjuje, da je izbrani ponudnik v dokaz, da nima tekočih dospelih obveznosti, predložil zahtevana dokazila, in sicer dokazili dveh poslovnih bank, ki skladno z zahtevo točke 7.2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, na dan roka za predložitev ponudb nista starejša od 15 dni ter izkazujeta plačilno sposobnost izbranega ponudnika. Iz njiju izhaja, da izbrani ponudnik nima tekočih dospelih neporavnanih obveznosti, vključno z dejstvom, da izbrani ponudnik nima niti ni imel blokiranih transakcijskih računov v zadnjih šestih mesecih.
Izbrani ponudnik, nadaljuje naročnik, je navedel tudi, da je račun št. 917160, z dne 03.07.2009, poravnal v okviru več kompenzacij ter da je poravnava medsebojnih obveznosti z verižno kompenzacijo običajna poslovna praksa med subjektoma. Naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik dne 19.08.2009 poravnal del računa v znesku 284,25 EUR, dne 01.09.2009 del računa v znesku 412,93 EUR, dne 24.09.2009 pa je bil s plačilom zneska v višini 3.121,58 sporni račun dokončno poplačal.
Naročnik ugotavlja, da faktura dobavitelja DZS d.d. sicer ni več predmet zahtevka za revizijo, vendar kljub temu poudarja, da je bil sporni račun zavrnjen s strani izbranega ponudnika.
Naročnik še navaja, da vse navedeno izkazuje plačilno disciplino izbranega ponudnika in poudarja da je iz kronološkega opisa postopnega poravnavanja računov razvidno, da je bila na dan roka za oddajo ponudb v teku verižna kompenzacija, za katero je vlagatelj vedel, zato spornega računa ni mogoče obravnavati kot neplačano obveznost v smislu plačilne (ne)discipline izbranega ponudnika.
Naročnik še navaja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v vse zahtevane dokumente, razen v slikovni barvni katalog artiklov v elektronski obliki. Vpogled v le-tega vlagatelju ni bil omogočen, ker katalog vsebuje tudi cene artiklov, ki jih ni bilo mogoče prikriti. Če bi naročnik vlagatelju dovolil vpogled v slikovni barvni katalog artiklov v elektronski obliki, bi s tem razkril poslovne skrivnosti izbranega ponudnika, ki v sporni del ni dovolil vpogleda.
Naročnik še navaja, da je v IV. del razpisne dokumentacije zapisal, da bo ugotovil tehnično in kadrovsko sposobnost ponudnika tako, da bo preveril, ali ponudnik izpolnjuje pogoje po 45. členu ZJN-2, in sicer:
- z izjavo ponudnika, da razpolaga z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi, potrebnimi za izvedbo javnega naročila (priloga št. II/2),
- z izjavo ponudnika, da ponujeno blago odgovarja veljavnim predpisom in standardom ter normativom in opisom iz ponudbenega predračuna (priloga št. II/2),
- z izjavo ponudnika, da so ponujeni tonerji, kartuše in pisalni trakovi originalni in kot taki ponujeni v originalni embalaži (priloga št. II/2),
- s predloženim barvnim katalogom artiklov, ki je izdelan v programski opremi Excell.
Naročnik še ugotavlja, da je v točki 7.8 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zahteval, da ponudniki predložijo slikovni barvni katalog artiklov, izdelan v programski opremi Excell in da so v katalogu artikli označeni z zaporedjem artiklov iz obrazca ponudbenega predračuna (priloga VII/1) in opremljeni s cenami na enoto z DDV. Kot ugotavlja naročnik, so bili tako pri izbranemu ponudniku kot tudi pri vlagatelju vsi ponujeni artikli ustrezni. Naročnik poudarja, da je bil slikovni barvni katalog zgolj informativne narave, katerega namen je ugotoviti originalnost ponujenih artiklov. Kot navaja naročnik, v razpisni dokumentaciji ni določil vsebine in oblike slikovnega barvnega kataloga, saj je bil njegov namen zgolj informativen, tako pa ga je pri pregledu analizi ponudb tudi obravnaval. Navedeno dokazuje tudi dejstvo, da so tudi v vlagateljevemu katalogu določeni artikli predstavljeni brez embalaže. Poleg tega pa so nekatere slike tudi v vlagateljevemu katalogu popolnoma nejasne, ali pa je na slikah zgolj zunanja embalaža. Kot zatrjuje naročnik, mora dobavljeno blago ustrezati veljavnim predpisom in standardom ter normativom in opisom iz ponudbenega predračuna (6. člen pogodbe o dobavi pisarniškega materiala), v predračunu pa ni slik in te tudi niso bile zahtevane. Ravno tako v razpisni dokumentaciji ni navedeno, kakšne morajo biti slike, kako mora biti blago na sliki prikazano in ali mora biti v embalaži ali ne. Sicer pa se predmetno javno naročilo oddaja za 24 mesecev, v tem času pa lahko pride do oblikovnih sprememb na razpisanih artiklih, na kar pa ponudniki ne morejo vplivati, temveč lahko le zagotovijo, da bodo dobavljeni točno določeni izdelki po ponujenih cenah, izdelek pa bo prepoznaven po imenu in oznaki. Naročnik še zatrjuje, da v kolikor bi pri izbranemu ponudniku ugotovil neustreznost slikovnega barvnega kataloga oziroma neustreznost ponujenih artiklov, ki bi izhajala iz slik in ne iz opisa artiklov, bi moral enako storiti tudi pri vlagateljevi ponudbi, saj tudi pri njemu niso vsi artikli podani v originalni embalaži.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 16.12.2009, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da se ne strinja z naročnikom v tem, da naj bi šlo pri spornemu računu za verižne kompenzacije. Kot zatrjuje vlagatelj, bi dejstvo zamude pri plačilu izbranega ponudnika težko označil za verižno kompenzacijo - primernejši izraz bi bil prisilna kompenzacija, saj je moral vlagatelj, če je hotel priti do zapadle obveznosti, od izbranega ponudnika naročiti blago. Kot navaja vlagatelj, iz naročnikove utemeljitve jasno izhaja, da je terjatev vlagatelja do izbranega ponudnika na dan roka za oddajo ponudbe obstajala ter da je bila zapadla. Dejstvo je, da je izbrani ponudnik (po poteku roka za oddajo ponudb) zapadel dolg kompenziral z vlagateljem je pri tem nepomembno, saj naknadno ravnanje stranke ne morejo sanirati dejstva, da je sporni račun že zapadel v plačilo. Vlagatelj še navaja, da je naročnikova argumentacija v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki je v tem, da se ponudnike prisili v redno plačevanje zapadlih obveznosti.
Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnikovo zatrjevanje o tem, da cen v primeru vpogleda v elektronsko obliko kataloga ni bilo mogoče skriti, nesmiselno. Vlagatelj še zatrjuje, da predložitev slikovnega gradiva ne more biti informativne narave, saj iz naročnikovega pogoja izhaja, da bo naročnik na podlagi slikovnega barvnega kataloga artiklov preverjal ponudnikovo sposobnost. Glede naročnikove ugotovitve o tem, da tudi iz vlagateljevega kataloga ni razvidno, ali je ponujen pravi artikel, vlagatelj navaja, da je ravno s tem namenom predložen katalog v elektronski obliki, saj je v njej mogoče poljubno povečevati slikovno gradivo. Vlagatelj še zatrjuje, da je iz slikovnega kataloga, ki ga je predložil izbrani ponudnik, pri spornih artiklih jasno razvidno, da niso ponujeni pravi artikli, česar pa naročnik za vlagatelja ne zatrjuje. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov za pripravo vloge (v višini 544,70 EUR in 20% DDV).

Naročnik je z dopisom, z dne 21.12.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 30.12.2009 izbranega ponudnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, naj ji pojasni, ali je računu (delu računa), ki se nanaša na znesek v višini 1.941,02 EUR, kakorkoli ugovarjal in ali je bil glede sklenjenih kompenzacij sklenjen kakršenkoli dogovor med njim in vlagateljem ter naj ji v ta namen odstopi relevantne dokumente.

Izbrani ponudnik je Državno revizijsko komisijo dne 06.01.2010 obvestil, da je dne 17.06.2002 s podjetjem E. Kompenzacije d.o.o., Ljubljana sklenil pogodbo z namenom prijave v sistem verižnih kompenzacij. Izbrani ponudnik je še navedel, da je tudi vlagatelj član sistema E.kompenzacije. Izbrani ponudnik navaja, da z vlagateljem poslovno sodeluje že vrsto let, in sicer tako, da medsebojne obveznosti poravnavata med seboj s predlogi za medsebojno ali verižno kompenzacijo. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je obveznosti do vlagatelja zapiral s pomočjo verižnih in medsebojnih kompenzacij in da so za sporno obveznost prijavili verižno kompenzacijo, ki so jo izvedli dne 24.09.2009, kar je bil tudi prvi možni način prijave za verižne kompenzacije, ki se praviloma izvajajo po 20. v mesecu. Izbrani ponudnik je še pojasnil, da sta z vlagateljem običajno poslovala s pomočjo kompenzacij, če verižna ali medsebojna kompenzacija nista bili sprovedeni, pa so bile obveznosti poravnane z bančnimi nalogi.

Državna revizijska komisija je prejeti odgovor 11.01.2010 posredovala vlagatelju.

Vlagatelj je dne 15.01.1010 Državni revizijski komisiji posredoval Pripravljalno vlogo. Vlagatelj zatrjuje, da trditev izbranega ponudnika o tem, da so bile obveznosti v primeru, če (verižna ali medsebojna) kompenzacija ni bila sprovedena, zapirali z bančnimi nalogi, ne drži za vse fakture. Konkretno je iz sporne terjatve pod št. 2240 razvidno, da je bila valuta plačila dne 01.09.2009 in da je bila tega dne narejena kompenzacija v višini 412,93 EUR, dne 19.08.2009 je bila predčasno narejena kompenzacija fakture v višini 284,25 EUR, razlika v višini 1.941,02 EUR pa na dan valute ni bila zaprta z bančnim nalogom, temveč je bila kompenzirana šele 25.09.2009, torej po roku za oddajo ponudb in s 24-dnevno zamudo. Vlagatelj vztraja pri podanem predlogu in priglaša stroške za sestavo predmetne vloge (v višini 300 EUR, 20% DDV ter stroške poštnine).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in posledično nepopolna (v smislu 16. in 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kot navaja vlagatelj, izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikovih zahtev, v skladu s katerima bi moral imeti plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja in ne bi smel imeti tekočih dospelih neporavnanih obveznosti. Vlagatelj prav tako zatrjuje, da je iz navedenega razloga izbrani ponudnik podal lažno izjavo (o tem, da ima plačane vse obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja) in da bi morala biti njegova ponudba izločena. Vlagatelj tudi očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in nepopolna zato, ker se slike iz predloženega barvnega kataloga v nekaterih postavkah ne ujemajo z nazivom ponujenega blaga.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sta se naročnik in vlagatelj tekom dosedanjega revizijskega postopka, ki se je vodil pri naročniku, očitno sporazumela o tem, da izbrani ponudnik do podjetja DZS d.d., Ljubljana nima neporavnanih dospelih obveznosti (vlagatelj je namreč v dokumentu Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 27.11.2009, izrecno navedel, da revizijski zahtevek v delu, ki se nanaša na zapadle neporavnane terjatve podjetja DZS d.d., Ljubljana, umika). Iz navedenega razloga Državna revizijska komisija predmetnega vlagateljevega očitka ni presojala oziroma ni ugotavljala, ali ima izbrani ponudnik do podjetja DZS d.d., Ljubljana (ne)poravnane dospele obveznosti.

Naročnik je v tretjem odstavku IV. dela razpisne dokumentacije (Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika) zapisal:

"Naročnik bo ugotovil ekonomsko in finančno sposobnost ponudnika za izvedbo javnega naročila tako, da bo preveril, ali ponudnik izpolnjuje pogoje po 44. členu ZJN-2, in sicer:
- da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja,
- da nima tekočih dospelih neporavnanih obveznosti".

V dokaz izpolnjevanja citiranih zahtev so mu morali ponudniki predložiti:

" - Izjavo ponudnika, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja (priloga II/2),
- dokazilo (npr. BON-2, dokazilo poslovne banke o plačilni sposobnost â??), ki bo potrjevalo, da ponudnik nima tekočih dospelih neporavnanih obveznosti."

Prilogo št. II/2 (Izjava o dokazovanju sposobnosti ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila) so morali ponudniki žigosati in podpisati, s čimer so se strinjali z vnaprej pripravljenim besedilom naročnika ter med drugim potrdili, da imajo do svojih podizvajalcev poravnane vse zapadle obveznosti v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Kot zatrjuje vlagatelj, mu je izbrani ponudnik, na dan roka za oddajo ponudb, dolgoval (zapadli) znesek v višini 1.941,02 EUR. Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil račun št. 917160, ki ga je izstavil izbranemu ponudniku (z dne 03.07.2009), v višini 2.638,20 EUR (z DDV), z dnem zapadlosti 01.09.2009, obrazec odprtih postavk (v obdobju od 01.09.2009 do 23.09.2009), iz katerega izhaja, da je bil predmetni račun do roka za oddajo ponudb le delno poravnan (v višini 697,18 EUR z DDV) in dokument, ki ga je izdala družba AUDIT&CO, Družba za revizijo in svetovanje, d.o.o., Murska Sobota, iz katerega izhaja, da je bil račun št. 917160 (pred potekom roka za oddajo ponudb) delno poravnan v dveh zneskih (v višini 412,93 EUR in v višini 284,25 EUR) in da znaša neporavnan (odprt) znesek, ki na dan roka za oddajo ponudb (dne 22.09.2009) še ni bil poravnan, 1.941,02 EUR.

Zgoraj citirana zahteva iz prve alineje tretjega odstavka IV. dela razpisne dokumentacije (Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika) v obravnavanem primeru izkazuje izpolnjevanje enega izmed zakonsko opredeljenih pogojev, ki se nanaša na ekonomsko in finančno sposobnost ponudnikov iz šestega odstavka 44. člena ZJN-2. Le-ta namreč določa, da "mora ponudnik v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja". Ker pa vlagatelj ni v ničemer pojasnil na katerega izmed predhodno izvedenih postopkov javnega naročanja, naj bi se sporna obveznost nanašala (iz predložene dokumentacije je celo razvidno, da je bil v predhodno izvedenem postopku oddaje javnega naročila za dobavo pisarniškega materiala izbran vlagatelj - kar pomeni, da tedaj ni mogel nastopiti v vlogi podizvajalca tokrat izbranega ponudnika), je Državna revizijska komisija revizijske navedbe vlagatelja zaradi pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila.

Poleg zgoraj navedenega pogoja, je naročnik v drugi alineji tretjega odstavka IV. dela razpisne dokumentacije (Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika) postavil še strožji pogoj oziroma je od ponudnikov zahteval, da tudi sicer nimajo tekočih dospelih neporavnanih obveznosti (tudi ta zahteva se nanaša na preverjanje ponudnikove ekonomske in finančne sposobnosti v smislu 44. člena ZJN-2). Ker naročnik te zahteve ni v ničemer omejil oziroma je ni omejil zgolj na tiste obveznosti ponudnikov do podizvajalcev, ki izhajajo iz predhodnih postopkov javnega naročanja, je potrebno šteti, da se navedeni pogoj nanaša na katerikoli ponudnikov posel oziroma na katerega koli ponudnikovega sopogodbenika (v njem pa je posledično zajeta tudi zahteva iz iz prve alineje tretjega odstavka IV. dela razpisne dokumentacije).

Med strankama v tem postopku ni spora o tem, da je vlagatelj izbranemu ponudniku (za dobavo različnih artiklov) dne 03.07.2009 izstavil račun št. 917160 v višini 2.638,20 EUR z DDV, z dnem zapadlosti 01.09.2009. Ravno tako sta si stranki edini v tem, da je bil sporni račun, pred potekom roka za oddajo ponudb (dvakrat) delno poravnan z medsebojnima kompenzacijama med izbranim ponudnikom in vlagateljem, in sicer dne 19.08.2009 (torej pred dnem njegove zapadlosti) v višini 284,25 EUR z DDV in dne 01.09.2009 (torej na dan zapadlosti) v znesku 412,93 EUR EUR z DDV. Preostanek zneska v višini 1.941,02 EUR z DDV pa je bil poravnan (po poteku roka za oddajo ponudb) z verižno kompenzacijo dne 25.09.2009.

Iz odstopljene dokumentacija izhaja, da sta tako vlagatelj kot tudi izbrani ponudnik člana tako imenovanega spletnega informacijskega sistema E.Kompenzacije, čigar upravitelj je družba E. Kompenzacije d.o.o., Trzin. V sistem E.Kompenzacije uporabniki prijavljajo svoje obveznosti, pri čemer so vključeni v iskanje večstranske kompenzacije, kjer se terjatve in obveznosti medsebojno pobotajo. Vsak uporabnik sistema je o rezultatih obveščen preko spletne strani istega dne, ko je bila kompenzacija opravljena. Uporabniki sistema prijavljajo svoje obveznosti enkrat mesečno, kompenzacije pa so praviloma izvedene po 20. v mesecu. Navedeno pomeni, da morajo podjetja v sistem E.Kompenzacije prijaviti svoje obveznosti najkasneje do dneva izvedbe kompenzacije (oziroma najkasneje do 10.00 ure tistega dne, v katerem je izvedena verižna kompenzacija), sam termin izvedbe kompenzacije pa je od njih neodvisen oziroma ga določi upravitelj sistema. V obravnavanem primeru je bila (verižna) kompenzacija izvedena 24. 09.2009 (torej dva dni po poteku roka za oddajo ponudb), (t)istega dne pa je bil sporni račun (oziroma razlika v višini 1.941,02 EUR z DDV) dokončno poravnan.

Ob opisanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju v tem, da je bil naročnik dolžan ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno (in nepopolno) izločiti iz razloga, ker na dan roka za oddajo ponudbe sporni račun še ni bil dokončno poplačan. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je bila na dan roka za oddajo ponudb (22.09.2009) v teku verižna kompenzacija, ki je bila izvedena dne 24.09.2009. Prav tako pa je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati, da je izbrani ponudnik sporni račun delno poravnal že pred njegovo zapadlostjo, del zneska pa na dan njegove zapadlosti (oboje je storil pred potekom roka za oddajo ponudb), s čimer se je vlagatelj izrecno strinjal. Navedeno izhaja spisovne dokumentacije, v katero sta predložena Predlog za medsebojno kompenzacijo št. 560/2009, z dne 19.08.2009 (za kompenzacijo zneska v višini 284,25 EUR z DDV) in Predlog za medsebojno kompenzacijo št. 585/2009 (za poravnavo medsebojnih obveznosti v višini 412,93 EUR z DDV), ki ju je izbrani ponudnik posredoval vlagatelju, slednji pa ju je podpisal in žigosal ter vrnil izbranemu ponudniku. Nenazadnje pa je iz odstopljene dokumentacije mogoče tudi ugotoviti, da je poravnava obveznosti med vlagateljem in izbranim ponudnikom s pomočjo medsebojnih in verižnih kompenzacij tudi sicer njuna običajna poslovna praksa.
Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v dokaz izpolnjevanja predmetnega pogoja zahteval od ponudnikov "npr. BON-2, dokazilo poslovne banke o plačilni sposobnost,i ki bodo potrjevail, da ponudnik nima tekočih dospelih neporavnanih obveznosti", v takšnih dokumentih pa niso zajete vse možne obstoječe obveznosti ponudnikov temveč samo tiste, katerih izterjava je v teku pred pristojnimi organi. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je izbrani ponudnik v ta namen (kar med strankama v tem postopku ni sporno) v ponudbo predložil dokazila dveh poslovnih bank, in sicer potrdili Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (Podatki o solventnosti) in Banke Volksbank d.d., Ljubljana (Potrdilo o plačilni sposobnosti), iz katerih izhaja, da nima neporavnanih obveznosti in da noben izmed transakcijskih računov izbranega ponudnika v preteklih šestih mesecih do vštetega dne sestavitve obrazca (transakcijski račun, ki ga ima izbrani ponudnik odprtega pri Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana) oziroma v preteklih 90-ih brez vštetega dne sestavitve obrazca (naveden podatek se nanaša na transakcijski račun izbranega ponudnika pri Banki Volksbank d.d., Ljubljana) ni bil blokiran. Obe dokumenta poslovnih bank pa sta podana tudi v skladu z naročnikovo zahtevo iz točke 7.2.2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v skladu s katero "na dan roka za predložitev ponudb nista starejša od 15-ih dni" (oba dokumenta sta bila izdana dne 15.09.2009).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zatrjuje, da se slike iz predloženega barvnega kataloga v nekaterih postavkah ne ujemajo z nazivom ponujenega blaga. Medtem, ko vlagatelj meni, da je ponudba iz navedenega razloga nepravilna in nepopolna, pa nasprotno, naročnik meni, da pomeni predloženi katalog, ob upoštevanju drugih pomembnejših delov razpisne dokumentacije (ki jim je izbrani ponudnik v celoti sledil), zgolj dodatno informacijo o ponujenih artiklih, na ta način pa ga je v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb tudi obravnaval.

Naročnik je v točki 7.8. razpisne dokumentacije zahteval od ponudnikov, da mu morajo predložiti slikovni barvni katalog artiklov, izdelan v programski opremi Excell. Naročnik je tudi navedel, da morajo biti vsi artikli v katalogu označeni z zaporedjem artiklov iz obrazca ponudbenega predračuna in opremljeni s cenami na enoto z DDV. V isti točki je naročnik opozoril ponudnike, da mora biti barvni katalog artiklov predložen v papirni in elektronski obliki.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da iz predmetne zahteve ni mogoče razbrati, kakšne naj bi bile slike ter kako mora biti blago na sliki prikazano. Naročnik ravno tako ni navedel, ali se morajo slike nanašati na embalažo ponujenih artiklov, na same artikle (brez embalaže) ali pa morajo ponudniki na sliki prikazati oboje. Naročnikova neprecizna zahteva rezultira tudi iz prejetih ponudb. Iz ponudb namreč izhaja, da so ponudniki največkrat ponudili bodisi slike embalaže bodisi slike embalaže ter ponujenega artikla, v nekaterih (redkejših) primerih pa je iz slike razviden samo ponujeni predmet. Iz navedenega razloga je (bi) moral naročnik upoštevati kot pravilno in popolno vsako ponudbo, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, da se slike (bodisi embalaže bodisi artikla brez embalaže ali artikla in embalaže skupaj) ujemajo z oznako posamezne razpisane postavke. Ponudniki so torej morali v zvezi s predmetno zahtevo poskrbeti le (poleg tega, da so zahtevan katalog predložili tako v papirni kot tudi v elektronski obliki), da se je prikazana slika posameznega blaga (bodisi embalaže bodisi artikla brez embalaži ali pa obojega) nanašala na opis konkretne postavke.

Sicer pa je sama razpisna dokumentacija strukturirana tako, da ponudnike sili k ponudbi zgolj točno določenih artiklov. Navedeno je logično in razumljivo, saj naročnik razpolaga z opremo (tiskalniki, fotokopirnimi stroji â??), ki pogojuje uporabo zgolj točno določenih vrst materialov za tiskanje (tonerji, kartuše â??). Navedeno med strankama ni sporno in ni predmet revizijskega zahtevka. Iz pregleda razpisne dokumentacije namreč izhaja, da so morali ponudniki v spornem sklopu 1 ponuditi 518, s strani naročnika točno določenih artiklov (oziroma 344 artiklov v sklopu 1 A in 174 artiklov v sklopu 1B). Naročnik je namreč v ponudbeni predračun navedel specifikacijo zahtevanih artiklov (največkrat z navedbo proizvajalca), ponudniki pa so mu morali ponuditi točno takšne artikle (ki so jih vpisali) pod rubriko "Naziv ponujenega blaga", skupaj s ceno na enoto brez DDV in s skupno vrednostjo brez DDV za razpisano količino posamezne postavke. Naročnik v sam ponudbeni predračun ni vključil slik posameznih zahtevanih artiklov, od ponudnikov pa jih na tem mestu tudi ni zahteval. Pregled ponudbenega predračuna izbranega ponudnika pokaže (kar med strankama v tem postopku ni sporno), da je v vseh 518 - ih postavkah ponudil istovrstno blago, ki ga je zahteval naročnik oziroma je pod rubriko "Naziv ponujenega blaga" povzel natančno takšno specifikacijo blaga, kot jo je navedel naročnik. Tudi Pogodba o dobavi pisarniškega materiala se v zvezi s tem sklicuje zgolj na ponudbeni predračun (in torej ne tudi na slikovni barvni katalog artiklov) ter na ta način zavezuje ponudnika k ponudbi (t)istega blaga, ki ga je navedel v ponudbeni predračun (iz 1. člena izhaja, da je "predmet pogodbe je dobava pisarniškega materiala, po ponudbenem predračunu št. â??, z dne â??, ki je priloga in sestavni del te pogodbe â??"). Ponudniki pa so morali v zvezi s ponujenim blagom podpisati in žigosati tudi s strani naročnika pripravljeni dve izjavi, in sicer "izjavo, da ponujeno blago odgovarja veljavnim predpisom in standardom ter normativom in opisom iz ponudbenega predračuna" ter "izjavo, da so ponujeni tonerji, kartuše in pisalni trakovi originalni in kot taki ponujeni v originalni embalaži". Izbrani ponudnik je obe izjavi predložil, podpisal in žigosal, ravno tako pa je predložil, izpolnil, podpisal in žigosal tudi vzorec pogodbe.

Vse zgoraj navedeno pa ne spremeni dejstva, da je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno navedel, da bo tehnično in kadrovsko sposobnost ponudnika pa 45. členu ZJN-2 preveril (med drugim) tudi "s predloženim barvnim katalogom artiklov, ki je izdelan v programski opremi Excell" (zadnji odstavek IV. dela razpisne dokumentacije - stran 27). Naročnik je očitno barvnemu katalogu (izdelanemu v programski opremi Excel) pripisal takšen pomen, da ga je uvrstil med pogoje, s katerimi naj bi preverjal tehnično in kadrovsko sposobnost ponudnika v smislu 45. člena ZJN-2. Navedeno zahtevo je povzel iz prve alineje točke j drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ki določa, da lahko gospodarski subjekti v zvezi s proizvodi, ki jih je potrebno dobaviti, izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti tudi z vzorci, opisi in/ali fotografijami, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik.

Iz tako opisane strukture razpisne dokumentacije je mogoče razumeti, da naročnikova presoja izpolnjevanja zahtev in/ali (tehničnih)pogojev in s tem odločitev o (ne)popolnosti posamezne ponudbe v zvezi s ponujenim predmetom temelji ne le na ugotovitvi, da je ponudnik pravilno izpolnil vse predvidene rubrike v obrazcu ponudbenega predračuna, izpolnil in podpisal vzorec pogodbe in podal zgoraj citirani izjavi, temveč tudi na podlagi (izrecno zahtevanega) barvnega kataloga ponujenih artiklov, ki je izdelan v programski opremi Excell.

Glede na to, da je naročnik v obravnavanem primeru sam postavil zahtevo po barvnem katalogu ponujenega blaga in jo uvrstil celo med pogoje za sodelovanje na predmetnem razpisu, je bil dolžan takšno zahtevo tekom pregleda in ocenjevanja ponudb tudi upoštevati. Naročnik po poteku roka za oddajo ponudb namreč ne more več samovoljnjo odločati o tem, katere izmed postavljenih pogojev (četudi je ocenil, da so le-ti pretirani in nepotrebni) bo upošteval v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb oziroma lastno zahtevo ignorirati in ji pripisati zgolj "informativni pomen".

Državna revizijska komisija je, skladno s preiskovalnim pooblastilom iz drugega odstavka 19. člena ZRPJN, v konkretnem primeru ocenila, da bi bilo potrebno ugotoviti, ali je ponudba izbranega ponudnika v delu, v katerega vlagatelju vpogled ni bil omogočen (kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, je bil vlagatelju med drugim omogočen vpogled v slikovni barvni katalog izbranega ponudnika v papirni obliki ne pa tudi v elektronsko verzijo le-tega) popolna (skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in je v ta namen izvedla dokazni postopek z vpogledom v elektronsko verzijo slikovnega barvnega kataloga izbranega ponudnika. Takšna odločitev je skladna tudi z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije (glej na primer odločitvi Državne revizijske komisije, ki ju je vodila pod opr. št. 018-185/2008, z dne 23.12.2008 in pod opr. št. 018-80/2009, z dne 20.05.2009) in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom. Vse navedene ugotovitve so podane na podlagi povečave slik, ki jih je izvedla Državna revizijska komisija.

SKLOP 1A:
1. V poziciji 123 je razviden artikel brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustreza naročnikovi specifikaciji.
2. V pozicijah 126 in 127 sta predstavljena izdelka v embalaži in brez nje, embalaža (škatli) pa se razlikujeta od emabalaže s pravilnimi oznakami, ki so jih ponudili ostali trije sodelujoči ponudniki.
3. V pozicijah 135 in 136 sta razvidna artikla brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustrezata naročnikovi specifikaciji.
4. V poziciji 152 je na sliki embalaža (škatla) z napačno oznako (namesto C-EXV3 je navedena oznaka C-EXV13).
5. V poziciji 183 je razviden artikel brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustreza naročnikovi specifikaciji.
6. V poziciji 209 sta na sliki artikel in embalaža, iz katerih ni mogoče razbrati oznak, embalaža (škatla) pa se razlikuje od embalaže s pravilnimi oznakami, ki so jih ponudili ostali trije sodelujoči ponudniki.
7. V pozicijah 316 in 343 sta razvidna artikla brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustrezata naročnikovi specifikaciji.

SKLOP 1 B:
1. V poziciji 71 je ponujena identična slika kot pri pozicijah 70 in 76, čeprav je pod navedeno številko zahtevan drug artikel.
2. V pozicijah 70 in 76, v katerih je bilo zahtevano identično blago, je na sliki artikel s pravilno oznako (in je takšen kot so ga ponudili tudi ostali trije sodelujoči ponudnika).
3. V pozicijah 29, 30, 33, 34 in 35 so razvidni artikli brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustrezajo naročnikovi specifikaciji.
4. V pozicijah 31 in 32 sta razvidna artikla brez vsakršnih oznak, zato ni mogoče ugotoviti, ali ustrezata naročnikovi specifikaciji.
5. V pozicijah 50 in 53 sta na sliki embalaži (škatli) ponujenih artiklov, iz katerih ni mogoče razbrati oznak, iz pozicije 51 pa izhaja, da je ponujena škatla z oznakami, ki so enake naročnikovi specifikaciji.
6, V poziciji 54 se nahaja slika embalaže, ki se razlikuje od embalaže s pravilnimi oznakami, ki so jih ponudili ostali trije sodelujoči ponudniki.
7. V poziciji 86 je na sliki embalaža (škatla) z napačno oznako (namesto C-EXV3 je navedena oznaka C-EXV13).

Zgoraj ugotovljeno dejansko stanje je mogoče strniti v tri ugotovitve, in sicer: izbrani ponudnik je v spornih postavkah bodisi podal slike, ki se ujemajo z naročnikovimi opisi artiklov, v nekaterih primerih je (kjub povečavi slik) nemogoče ugotoviti, ali se ponujeni artikli ujemajo z naročnikovo specifikacijo, v nekaterih primerih pa se slike ne ujemajo s ponujenimi produkti.
Iz razloga, ker naročnik v spornem segmentu razpisne dokumentacije ni jasno opredelil svojih zahtev, bi moral v vseh tistih postavkah, v katerih ni mogoče ugotoviti, ali se ponujeni artikli ujemajo s postavljenimi zahtevami od izbranega ponudnika zahtevati dodatno pojasnilo. Ker pa je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu ponudil natančno takšne artikle kot jih je zahteval naročnik, takšne specifikacije pa v vseh 518-ih postavkah izhajajo tudi iz predloženega slikovnega barvnega kataloga, bi mu moral naročnik v vseh ostalih spornih postavkah - to je v tistih, v katerih so ugotovljene zgoraj navedene pomanjkljivosti, dopustiti in omogočiti možnost, da ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi odpravi (s pomočjo instituta dopustnega dopolnjevanja ponudb, ki ga ureja določilo 78. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija naročniku lahko poda napotek za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen (tretji odstavek 23. člena ZRPJN). Ker naročnik pri presoji popolnosti ponudb ni ravnal v skladu z lastno razpisno dokumentacijo in ni upošteval predloženega barvnega kataloga naj to stori v ponovljenem postopku izbire in ocenjevanja ponudb. Naročnik naj v vseh zgoraj navedenih spornih postavkah zahteva (nove) slike in morebitna dodatna pojasnila. Naročnik pa lahko ravna tudi v skladu z možnostjo, ki si jo je izrecno pridržal v razpisni dokumentaciji in pozove izbranega ponudnika, da mu v vseh spornih postavkah dostavi (brezplačne) vzorce (IV.3. točka III. dela razpisne dokumentacije - Obrazec ponudbe). V primeru, da se slike oziroma prejeti vzorci ne bodo ujemali s postavljenimi specifikacijami, mora ponudbo izbranega ponudnika izločiti.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), določili 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008) ter določili 6. dela Tarife, ki je priloga tega zakona, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo: stroške takse za revizijski zahtevek v višini 5.000,00 EUR, za zastopanje vlagatelja v revizijskem postopku nagrado v višini 600,00 EUR, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 720,00 EUR in priglašene stroške poštnine v višini 3,64 EUR.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.723,64 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 01.02.2010




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana
odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana
PAVLIN d.o.o., Grič 9, Ljubljana
Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana