018-014/2010 Splošna bolnišnica Izola

Številka: 018-14/2010-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter članice Sonje Drozdek-šinko in predsednice Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo zbiralnice odpadkov iz zdravstva z opremo in ureditvijo okolice v JZZ Splošna bolnišnica Izola, začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Godina d.o.o., Slope 20, Kozina, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.2.2010

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu primarnemu predlogu, kot izhaja iz zahtevka za revizijo z dne 21.12.2009, se ugodi tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na pogoj, da ima ponudnik certificiran standard za zagotovitev kakovosti (ISO 9001 ali enakovredno).

V preostalem delu se vlagateljev primarni predlog, kot izhaja iz zahtevka za revizijo z dne 21.12.2009, zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.504,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se pričnejo obračunavati naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je na Portalu javnih naročil 24.11.2009 pod številko objave JN9809/2009 objavil obvestilo o predmetnem javnem naročilu. Naročnik je na portalu javnih naročil večkrat objavil tudi dodatna pojasnila naročnika v zvezi z razpisno dokumentacijo. Zadnja pojasnila so bila objavljena 17.12.2009.

Vlagatelj je pravočasno z vlogo z dne 21.12.2009 vložil zahtevek za revizijo zoper pogoj za ugotavljanje sposobnosti, določen v razpisni dokumentaciji, da mora imeti ponudnik certificiran standard za zagotovitev kakovosti (ISO 9001 ali enakovredno). Vlagatelj meni, da je naročnik s tem, ko je kot obvezen pogoj določil sporni pogoj, pri čemer iz pojasnil izhaja, da za enakovrednega smatra vsak drugi ISO standard, ki je vezan na dejavnost ponudnika, ravnal v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence in načelom enakopravne obravnave ponudnikov ter 46. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 34/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da sporni pogoj predstavlja diskriminatoren pogoj, saj je standard ISO 9001 v svojem bistvu standard sistema vodenja kakovosti, ki s samim predmetom javnega naročila nima nobene objektivne, na gradbeni ali katerikoli drugi povezani stroki, utemeljene povezave. Vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti, podrejeno pa razveljavitev pogoja, določenega v točki 5 poglavja 7.4. (tehnična in kadrovska sposobnosti), kot je bil dopolnjen s pojasnili z dne 17.12.2009. Vlagatelj zahteva povračilo revizijskih stroškov.

Naročnik je 13.1.2010 sprejel Odločbo o zahtevku za revizijo št. PKO-27-P/10, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo in njegovo zahtevo za povračilo stroškov ter vlagatelju naložil povračilo revizijskih stroškov naročniku.

Naročnik v obrazložitvi odločitve navaja, da vlagatelj vprašanja glede spornega pogoja ni zastavil na način, da bi odgovor nanj pomenil kršitev temeljnih načel ZJN-2, ampak je bilo vprašanje zastavljeno zelo ozko, saj se je nanašalo le na potrdilo o standardu ISO 9001 in ne na standard. Navedeno pomeni, da se je vlagatelj omejil le na potrdila znotraj družine standardov ISO, naročnik pa je temu primerno tudi odgovoril. S tem pa ni izključil drugih standardov, ki so enakovredni ISO standardom, in s svojim odgovorom ni spremenil razpisne dokumentacije. Pogoj glede standarda tudi po pojasnilu ni bil omejen le na družino ISO standardov, saj glede na postavljeno vprašanje naročnik ni odgovarjal glede enakovrednih standardov, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, ampak glede enakovrednih potrdil znotraj družine ISO standardov. Postavljeni pogoj tako ni ozko zastavljen, saj dopušča dokazovanje izpolnjevanja pogoja tudi na druge primerljive načine.

Po mnenju naročnika tudi obstajajo utemeljeni razlogi med spornim pogojem in storitvijo, ki je predmet obravnavanega javnega naročila, ki opravičujejo postavitev pogoja, da ima ponudnik certificiran standard za zagotovitev kakovosti. Naročnik je pri postavitvi pogoja imel v mislih tudi zagotovitev take organizacije poslovanja ponudnika, da lahko pri izvedbi del nemoteno uresničuje svoje obveznosti, ki izhajajo iz Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/07 - UPB1 z nadaljnjimi spremembami). Naročnik izpostavlja eno izmed področij obveznosti izvajalca, ki ga želi z izbiro ponudnik zagotoviti na ustreznem nivoju kvalitete, in pojasnjuje, da mora izvajalec z lastno kontrolo zagotoviti določeno stopnjo kvalitete, k čemur nedvomno prispeva tudi način zagotavljanja kontrole kvalitete in izvajanja sistema vodenja kakovosti. Za pravilno uresničevanje obveznosti, ki jih izvajalcu nalaga zakonodaja, je nujno potrebna taka organizacija poslovanja ponudnika, ki zagotavlja uresničevanje sistema vodenja kakovosti, ravnanja z viri, izvajanje osnovne dejavnosti, predvsem pa notranjo kontrolo in nadzor. Na to mora biti naročnik še posebej pozoren in mora zagotoviti določeno stopnjo kakovosti, če se želi izogniti situacijam, ko bi izvajalec ne mogel zagotoviti ustrezno kvaliteto in način izvedbe del. Upoštevajoč dejstvo, da pogoj ni vezan le na ISO standarde, lahko gospodarski subjekti naročniku izročijo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 18.1.2010 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik slednji odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu in z njim povezanim revizijskim postopkom.

Po pregledu odstopljene dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 1. odst. 23. člena ZRPJN in 6. odst. 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj nasprotuje pogoju, določenem v točki 7.4 (Tehnična in kadrovska sposobnost - obvezni pogoji) Navodil ponudnikom za sestavo ponudbe: "da ima ponudnik certificiran standard za zagotovitev kakovosti (ISO 9001 ali enakovredno)." Ta pogoj je bil z odgovorom na vprašanje enega od ponudnikov, ki se je glasil: "Spoštovani, zanima nas, kaj smatrate pod "enakovredno potrdilo certificiranemu standardu za zagotovitev kakovosti ISO 9001" KATERO POTRDILO BI BILO TEMU ENAKOVREDNO"", pojasnjen na naslednji način: "Standard ISO 9001 je le osnovni standard, velja tudi vsak drugi standard, ki je vezan na dejavnost ponudnika" (objava na portalu javnih naročil dne 17.12.2009 pod št. objave JN9809/2009).

Z izbiro, določitvijo in uporabo pogojev, ki so smiselno povezana s predmetom javnega naročila in njemu sorazmerna (10. člen ZJN-2), naročnik omogoči enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj ti v postopku oddaje javnega naročila medsebojno konkurirajo na podlagi okoliščin, ki so objektivno opravičljive. ZJN-2 v 3. odst. 41. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede tehnične in poklicne sposobnosti, pri čemer mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo povezana in sorazmerna s predmetom naročila.

Med strankama ni sporno, da je naročnik zahteval, da mora ponudnik imeti standard za zagotovitev kakovosti, ki se nanaša na organizacijo poslovanja ponudnika, pač pa si nista edini v tem, ali je tak standard povezan s predmetom javnega naročila. šele, če se v tem revizijskem postopku ugotovi, da je tak standard povezan s predmetom javnega naročila, bo za končno rešitev spora med strankama potrebno odgovoriti tudi na vprašanje, ali je naročnik s pojasnilom z dne 17.12.2009 sporni pogoj omejil le na družino standardov ISO ali pa je ponudnikom omogočil, da ta pogoj dokazujejo tudi z drugimi, enakovrednimi ukrepi za zagotavljanje kakovosti.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (npr. sklep št. 018-284/2009) zapisala, da standard ISO serije 9001 določa zahteve za sistem vodenja kakovosti (Sistem vodenja kakovosti), delovanje vodstva (Odgovornost vodstva), ravnanje z viri (Vodenje virov), izvajanje osnovne dejavnosti (Realizacija proizvoda) in nadzor (Merjenje, analize in izboljšanje). Navedeno pomeni, da gre pri standardu ISO 9001 za standard kakovosti, ki se nanaša na organizacijo poslovanja ponudnika, in se ne veže neposredno na samo gradnjo in opremo, ki je predmet obravnavanega naročila.

Naročnik postavitev spornega pogoja utemeljuje z navajanjem, da je pri postavitvi pogoja imel v mislih zagotovitev take organizacije poslovanja ponudnika, da bo lahko pri izvedbi del nemoteno uresničeval svoje obveznosti iz ZGO-1, kot npr. zagotavljanje določene stopnje kvalitete z lastno kontrolo, k čemur prispeva tudi način zagotavljanja kontrole kvalitete in izvajanja sistema vodenja kakovosti. Naročnik navaja, da je za pravilno uresničevanje obveznosti, ki jih izvajalcu nalaga zakonodaja, nujno potrebna taka organizacija poslovanja ponudnika, ki zagotavlja uresničevanje sistema vodenja kakovosti, ravnanja z viri, izvajanje osnovne dejavnosti, predvsem pa notranjo kontrolo in nadzor.

Državna revizijska komisija naročnikovih navajanj ne more sprejeti kot objektivno prepričljive za postavitev pogoja, ki se ne nanaša na samo gradnjo in opremo, ki je predmet javnega naročila, ampak na organizacijo poslovanja ponudnika. Državna revizijska komisija ocenjuje, da tak način organizacije poslovanja, kot ga je opisal naročnik, ne predstavlja neposredno tudi zagotovila za kakovost same opreme in gradnje, ki se bo izvedla. Poleg tega ne gre prezreti, da izvajalcu že ZGO-1 nalaga obveznosti na gradbišču, med katerimi je tudi zagotovitev gradnje v skladu z gradbenimi predpisi in po pravilih gradbene stroke, sprotno izročanju investitorju oziroma nadzorniku vso dokumentacijo, ateste, dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene materiale in proizvode, kakor tudi lastna kontrola izvajalca, s katero zagotovi, da se dela izvajajo v skladu s predpisanimi dolžnostmi. Gre za obveznosti izvajalca, ki jih mora pri izvedbi javne gradnje že na podlagi zakona spoštovati in izvajati, pridobljen standard kakovosti glede organizacije poslovanja ponudnika pa glede na določbe ZGO-1 (kljub nasprotnemu prepričanju naročnika) na izvrševanje teh obveznosti ne vpliva. Drugače povedano, naročnik s svojimi argumenti in sklicevanjem na ZGO-1 ni uspel dokazati, da je pridobljen standard za zagotovitev kakovosti, ki se nanaša na organizacijo poslovanja ponudnika, nujno potreben za pravilno uresničevanje obveznosti glede kvalitete gradnje in opreme, ki sta predmet javnega naročila, in ga ni mogoče šteti za povezanega s predmetnim javnim naročilom.

Na podlagi ugotovljenega Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali je naročnik s pojasnilom z dne 17.12.2009 sporni pogoj dodatno omejil le na družino standardov ISO ali pa je ponudnikom omogočil, da ta pogoj dokazujejo tudi z drugimi, enakovrednimi ukrepi za zagotavljanje kakovosti, saj to ne bi v ničemer spremenilo njene ugotovitve o tem, da postavljen sporni pogoj kot pogoj, ki ni smiselno povezan s predmetom javnega naročila, neopravičeno diskriminira ponudnike pri predmetnem javnem naročilu in ga je potrebno razveljaviti.

Ob upoštevanju zgornje ugotovitve je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu primarnemu predlogu delno ugodila, in sicer tako, da je razveljavila razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na pogoj, da ima ponudnik certificiran standard za zagotovitev kakovosti (ISO 9001 ali enakovredno). V preostalem delu je vlagateljev primarni predlog, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške v višini 1.975,00 EUR za sestavo revizijskega zahtevka (tar. št. 3.100 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) v zv. s 12. členom ZOdvT), 20,00 EUR za izdatke (tar. št. 6002 ZOdvT), 25,00 EUR za izdatke (tar. št. 6000 in 6002 ZOdvT), stroške takse za zahtevek za revizijo in 20 % DDV na odvetniške stroške.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, mu na podlagi 3. in 6. odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT kot potrebne priznava naslednje stroške: strošek za takso v višini 5.000,00 EUR, nagrado za revizijski postopek v višini 400,00 EUR, povečano za 20 % DDV, kar skupaj znaša 480,00 EUR, ter izdatke v višini 20,00 EUR, povečano za 20 % DDV, kar skupaj znaša 24,00 EUR.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.504,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V revizijskem postopku je stroške priglasil tudi naročnik, ki od vlagatelja zahteva povračilo stroškov v višini 144,80 EUR.

ZRPJN v 4. odst. 22. člena določa, da mora vlagatelj v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo.

Ker je v predmetnem revizijskem postopku Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, je na podlagi 6. odst. 22. člena ZRPJN v povezavi s 4. odst. 22. člena ZRPJN naročnikovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 5.2.2010


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

â"˘ Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana
â"˘ Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, Izola
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana