018-009/2010 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-009/2010-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Maji Bilbija in ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Drenažni sistemi in blokerji", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SIND Ljubljana d.o.o., Verovškova 64, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.01.2010

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 21.12.2009, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700 evrov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.12.2009 sprejel sklep, št. 09/VH-09, o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb za dobavo blaga "Drenažni sistemi in blokerji", in tri ponudnike povabil k oddaji ponudb.

Vlagatelj je od naročnika z dopisom, z dne 17.12.2009, zahteval dodatna pojasnila in zahteval spremembo razpisne dokumentacije, na kar je naročnik odgovoril z dopisom "Popravek in pojasnilo razpisne dokumentacije", z dne 18.12.2009.

Vlagatelj je dne 21.12.2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev razpisne dokumentacije v delu "PREDRAČUN (OBR-D)" pod zaporednimi številkami 1, 2 in 3 in v delu "SPECIFIKCIJA ZAHTEV NAROČNIKA", pod šiframi 308153, 782432 in 627704, ter povrnitev stroškov.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik v opisu identov pod šiframi 308153, 782432 in 627704 zahteval "zapiralno ploščico", ki naj bi bila patentirana rešitev enega proizvajalca (EuroDrain). Vlagatelj zatrjuje, da je naročnikov razpis v tem delu diskriminatoren, saj naj bi mu bilo zaradi tega onemogočeno ponuditi blago, ki je sicer funkcionalno enakovredno, nima pa zapiralne ploščice, ker je ne potrebuje, saj je proizvajalec, ki ga na našem tržišču zastopa, za delovanje enakovrednega izdelka ne potrebuje. Vlagatelj v nadaljevanju poudarja, da takšna naročnikova zahteva po (integrirani) zapiralni ploščici ni niti strokovno niti funkcionalno opravičljiva, ter se pri tem sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-38/2007-19 in 018-135/06-33-1387.

Vlagatelj tudi zahteva ponovno vključitev izvedenca, ki bo glede sporne zapiralne ploščice podal mnenje o tem, ali jo je naročnik upravičen zahtevati ali ne. Vlagatelj poudarja, da mora naročnik izkazati objektivno upravičene razloge za takšne zahteve razpisne dokumentacije, saj sicer ravna v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov iz 37. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08; v nadaljevanju: ZJN-2) ter hkrati opozarja, da je naročniku do sedaj v sklopu iztekajočega se javnega naročila pod identom 627704 dobavljal sistem A-7050, ki ga želi ponuditi tudi sedaj, in s katerim je stroka zadovoljna, tako da po njegovem mnenju ni strokovnih zadržkov na strani naročnika niti ni upravičenih razlogov za diskriminatorno razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj očita naročniku kršitev temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naj bi bili sporni opisi blaga pripravljeni tako, da blago, ki ga kupuje naročnik pod točko 1, 2 in 3 iz Predračuna (OBR-D) lahko proizvaja le en proizvajalec ter posledično ponudi takšno blago samo en ponudnik. Vlagatelj navaja, da je blago, ki ga želi ponuditi, funkcionalno enakovredno, vendar pa naj naročnik očitno ne bi želel spremeniti razpisne dokumentacije tako, da bi tudi vlagatelj lahko kot ponudnik sodeloval na tem razpisu.

Vlagatelj priglaša stroške takse v višini 700 EUR, stroške odvetniškega zastopanja v višini 828,10 EUR ter izdatke v višini 20 EUR.

Naročnik je dne 30.12.2009 sprejel sklep, št. IV-913/12-09, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik vztraja pri postavljenih specifikacijah iz razpisne dokumentacije, ki jih vlagatelj navaja kot sporne in diskriminatorne, ter za svojo odločitev - kljub citiranemu sklepu Državne revizijske komisije iz leta 2007 - podaja še dodatne argumente, zakaj vztraja pri strokovnem opisu torakalnih drenaž z zapiralno ploščico.

Naročnik navaja, da je "Cardio Pas" torakalni drenažni sistem trenutno edini na tržišču, ki omogoča zbiranje krvi in reinfuzijo le-te brez nepotrebnega priklapljanja oz. odklapljanja transfuzijske vrečke na ali od torakalnega drenažnega sistema. Naročnik navaja, da sta transfuzijska vrečka in drenažni sistem ena celota, kar je zelo pomembno pri rokovanju s krvjo, še posebno pri večkratnih zaporednih autotransfuzijah, kajti vsako dodatno ali nepotrebno odpiranje sistema je lahko potencialni vzrok kontaminacije zbrane krvi. Naročnik nadalje navaja, da zapiralna ploščica igra pri celotnem sistemu pomembno vlogo v trenutku, ko je potrebno zbrano kri v zbiralni komori torakalnega sistema pretočiti v transfuzijsko vrečko - ob enkratnem potegu zapiralne ploščice se dosežejo naslednji hkratni učinki: prekinitev torakalne sukcije; zaprtje torakalnih drenov; nevtralizacija negativnega tlaka v torakalni drenaži; omogoči se, da se zbrana kri iz torakalne drenaže pretoči v transfuzijsko vrečko, od koder se vrača bolniku. Naročnik meni, da mu v praksi to omogoča, da istemu bolniku v 6 urnem časovnem obdobju od začetka zbiranja krvi večkrat vrača njegova lastna kri na kompletno zaprt način, kjer ni možnosti, da bi se vračajoča kri kontaminirala. Celoten postopek se opravi z začetnim setom in nanj niso vezane potrebe po dodatnem materialu (prijemalke za zapiranje drenov) in s tem dodatni stroški. Naročnik v zvezi z odločbo Državne revizijske komisije, z dne 10.4.2007, pojasnjuje, da se je takratni izvedenec ukvarjal predvsem z bolniki unificirane patologije (torakalna kirurgija). Naročnik dodaja, da pa na njihovem oddelku perioperativne intenzivne terapije ne zdravijo samo bolnikov s torakalne kirurgije, ampak različne vrste kirurških bolnikov - kardiokirurške, torakalne in travmatološke bolnike. Po naročnikovem mnenju bi se pri kardiokirurških bolnikih iz zgoraj navedenih razlogov uporabljali omenjeni sistemi, medtem ko bi se pri torakalnih in travmatoloških bolnikih lahko z zadržki uporabljali ostali drenažni sistemi. Naročnik navaja, da je torakalne drenažne sisteme z zapiralno ploščico tudi že uporabljal ter da so dobra praksa in dobre izkušnje narekovale njegovo zahtevo iz razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja dejstvo, da je zdravstveno osebje, ki zdravi, nadzoruje in neguje naštete različne vrste bolnikov, isto, ter bi na ta način zmanjšali možnost nastanka kakršnihkoli napak pri rokovanju z drenažnimi sistemi različnih proizvajalcev. Naročnik glede na navedeno meni, da so njegove zahteve iz razpisne dokumentacije objektivno opravičljive ter strokovno utemeljene, ter zaključuje, da je on tisti, ki definira predmet javnega naročila in tehnične specifikacije.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 4.1.2010, obvestil, da bo postopek revizije nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 11.1.2010 odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu v pristojno odločanje.

Vlagatelj je pri Državni revizijski komisiji vložil "Prvo pripravljalno vlogo", z dne 11.1.2010, v kateri se opredeljuje do argumentov naročnika iz njegovega sklepa o zavrnitvi vlagateljevega revizijskega zahtevka in dodatno pojasnjuje svoja stališča v zadevi.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ter četrtega in šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma opozarja, da pri svoji odločitvi ni upoštevala navedb iz vlagateljeve "Prve pripravljalne vloge", z dne 11.1.2010. Državna revizijska komisija namreč pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo upošteva le tiste (domnevne) kršitve, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo; meje "tožbenega predloga" in domnevnih kršitev se postavijo z vložitvijo zahtevka za revizijo. Vlagatelj je dolžan v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZRPJN v zahtevku za revizijo navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Na ta način opredeli in zameji predmet spora. Ko je zahtevek za revizijo vložen, tega načeloma ni več mogoče dopolnjevati (razen znotraj roka oz. v skladu z 12. členom ZRPJN), saj je v njem opredeljen predmet spora, na katerega je pri odločanju o utemeljenosti revizijskega zahtevka vezan tudi naročnik in lahko svojo odločitev sprejme ter argumente zanjo oblikuje le na podlagi navedb iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je glede na vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo presojala, ali je naročnikova zahteva po "zapiralni ploščici" iz razpisne dokumentacije ter naknadnih popravkov in pojasnil, diskriminatorna in s tem v nasprotju z določbami ZJN-2.

Kot izhaja iz povabila k oddaji ponudb (OBR-D, Predračun; Specifikacija zahtev naročnika) ter popravka in pojasnila razpisne dokumentacije, je naročnik pod zaporednimi številkami 1, 2 in 3 zahteval naslednje artikle:
1) Sterilni 3 komorni drenažni sistem, grad. zbiralna komora 2500 ml, prozorna podv. zapora, manomet., meh. reg. vl., integrirana zapiralna ploščica;
2) Sterilni 4 komorni drenažni sistem, grad. zbiralna komora 2500 ml, omogočeno zbiranje iz dveh ločenih drenov z omogočenim ločenim monitor. zbrane tekočine, prozorna podv. zapora, manomet. meh. reg. vl., zapiralna ploščica;
3) Drenaža za avtotransf.-multifunkc. sistem 1x up. za autotransf. z zapiralno ploščico, hidrofobno neprop. membrano, integriranim filtrom za ločevanje mikroagr. in z možnostjo molženja cevi: EU3180 ali enakovredno.

ZJN-2 glede določitve tehničnih elementov javnega naročila v povezavi z enakopravno obravnavo ponudnikov v drugem odstavku 37. člena določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. ZJN-2 torej domneva, da je zapis določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev nedopusten, pri čemer pa naročniku omogoča, da zatrjuje (in dokaže) nasprotno. Dokazno breme je v tem primeru torej na naročniku (obrnjeno dokazno breme).

Nadalje načeli zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2) in enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) od naročnika zahtevata, da v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, možnih ponudnikov zlasti ne sme omejevati z izbiro in izvedbo postopka, ki bi bil v nasprotju z ZJN-2, da mora pri izvajanju javnega naročanja ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence, hkrati mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, ter da ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

Navedeno pomeni, da je naročnik v skladu z zakonom pri postavljanju tehničnih specifikacij sicer popolnoma avtonomen, vendar pri tem ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko dajale neupravičeno prednost določenim ponudnikom ali bi jim neupravičeno onemogočale udeležbo v postopku oddaje javnega naročila. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil varuje enakopravnost ponudnikov pri ponujanju blaga, vendar pa enakopravnosti ni mogoče razumeti kot absolutne. Enakopravnost namreč ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročali ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, je pa dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati.

V konkretnem primeru je Državna revizijska komisija pri presoji morebitne diskriminatornosti naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije sledila razlogom naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj je, po mnenju Državne revizijske komisije, uspel v zadostni meri izkazati objektivno opravičljivost zahteve po "zapiralni ploščici" pri razpisanih artiklih. Naročnik je namreč uspel prepričati, da je namen navedene zahteve zagotoviti enotno in najbolj optimalno zdravstveno oskrbo različnih vrst pacientov ter tako zmanjšati možnost zapletov (npr. kontaminacija krvi) na minimum. Državna revizijska komisija je tako v predmetni zadevi zavzela stališče, da je naročnik avtonomen pri opredeljevanju predmeta naročila oziroma določanju tehničnih specifikacij, s katerimi (bodočim) ponudnikom predstavi, kakšne so njegove potrebe. Identifikacija potreb je nedvomno prvenstveno v domeni naročnika, ki pozna svoje delovanje in specifične potrebe, ne pa v domeni ponudnikov. Z identifikacijo in opredeljevanjem potreb naročnik prevzame tudi odgovornost za svoje poslovanje oziroma izvrševanje nalog, glede katerih je ustanovljen.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da naročnik s postavitvijo citiranih specifikacij ni kršil določb ZJN-2 glede enakopravne obravnave ponudnikov ter da je njegovo diferenciranje med ponudniki oziroma med potencialnimi ponujenimi artikli objektivno opravičljivo in utemeljeno z njegovimi specifičnimi potrebami, zato ni sledila vlagateljevim navedbam, da gre za neupravičeno diskriminiranje med ponudniki, in je njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

Državna revizijska komisija ni sledila dokaznemu predlogu vlagatelja, naj se v konkretnem primeru angažira izvedenca, saj je bila v tem primeru potrebna pravna presoja skladnosti sporne naročnikove zahteve z določili ZJN-2 in ne morebitna razrešitev dejanskih vprašanj.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 27.1.2010


mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.,
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- Odvetnik Zmagoslav Marovt, Rozmanova 12, Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana