018-311/2009 Mestna občina Maribor

Številka: 018-311/2009-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN)) v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata, članice mag. Maje Bilbije in predsednice Miriam Ravnikar šurk kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka javnega natečaja "mednarodni, javni, anonimni, idejno projektni, enostopenjski, arhitekturni natečaj EPK/EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE - REKA DRAVA 2012 za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za ureditev območja reke Drave v Mariboru/Slovenija", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik PONTING, inženirski biro, d.o.o., Strossmayerjeva 28, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Dušan Logar, Trg Leona štuklja 5, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.1.2010 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razpisna dokumentacija v postopku javnega natečaja "mednarodni, javni, anonimni, idejno projektni, enostopenjski, arhitekturni natečaj EPK/EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE - REKA DRAVA 2012 za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za ureditev območja reke Drave v Mariboru/Slovenija", objavljenem na portalu javnih naročil 18.11.1009 pod št. objave JN9613/2009, razveljavi v naslednjih delih:
- v sklopu 2 se razveljavi razpisna dokumentacija in objava na portalu javnih naročil v delu, ki se nanaša na omejitev pravice do udeležbe na predmetnem javnem natečaju,
- razveljavi se razpisna dokumentacija v delu, ki prepoveduje oddajo natečajnih elaboratov v slovenskem jeziku,
- razveljavi se razpisna dokumentacija in objava na portalu javnih naročil v delu, ki se nanaša na sestavo žirije v sklopu 2.
V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z vloženim zahtevkom za revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 3.100,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o postopku javnega natečaja kot predhodni postopek postopka za oddajo javnega naročila storitev po postopku s pogajanji brez predhodne objave po 5. odst. 29. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) objavil na portalu javnih naročil 18.11.1009 pod št. objave JN9613/2009.

Vlagatelj je z vlogo z dne 27.11.2009 vložil zahtevek za revizijo zoper razpisane pogoje za predmetni javni natečaj, s katerimi naj bi naročnik kršil vsa temeljna načela, ki izhajajo iz Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2).
Naročnik naj bi omenjena temeljna načela kršil s postavljenim pogojem, da lahko na natečaju sodelujejo le arhitekti iz držav, katerih nacionalne arhitekturne asociacije so članice Mednarodne zveze arhitektov. V kolikor bi bilo razumeti prvi del točke 1.6.1. natečajnega gradiva, da lahko sodelujejo na natečaju vse pravne in/ali fizične osebe, ne bi bilo potrebno navedenega pogoja še dopolnjevati s pogojem, da se natečaja lahko udeležijo le arhitekti. Takšno tolmačenje izhaja tudi iz obvestila naročnika na portalu javnih naročil, kjer je pod merili za izbiro udeležencev navedeno, da je udeležba omejena na arhitekturno in krajinsko arhitekturno stroko. Iz pogojev natečaja izhaja, da objekt po sklopu 2 (peš most) zaradi značilnosti, ki jih vlagatelj tudi navaja, sodi v kategorijo objektov, ki jih projektirajo gradbeni konstruktorji, kamor se uvršča tudi vlagatelj, ti pa so včlanjeni v Inženirsko zbornico Slovenije (IZS). Upoštevaje navedeno in glede na pogoje razpisa pa vlagatelj kljub številnim referencam s področja projektiranja mostov ne more sodelovati na razpisu, ki je predmet obravnavanega javnega naročila, s čimer je kršeno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.
Naročnik naj bi po mnenju vlagatelja določbe ZJN-2 kršil tudi s pogojem, da morajo biti izdelani natečajni elaborati za vsak sklop v angleškem jeziku. S tem pogojem naj bi naročnik kršil temeljna načela kot tudi 1. odst. 23. člena ZJN-2, po katerem postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku, pri čemer lahko naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki vložiti ponudbe delno ali v celoti v tujem jeziku, nikakor pa ne more zahtevati, da morajo prav vsi ponudniki vložiti ponudbe v tujem jeziku. Vlagatelj opozarja tudi na ustreznost določil Zakona o javni rabi slovenščine (Uradni list št. 86/2004, 91/2008).
Nadalje vlagatelj navaja, da Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS št. 108/2004, 114/2006, 33/2007; v nadaljevanju: Pravilnik o javnih natečajih) določa, da se mora javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov, za katere je priprava in izvedba javnega natečaja obvezna, pripraviti in izvesti v sodelovanju med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico. Ker iz predmetnega natečaja za sklop 2 izhaja, da gre pri mostu za inženirsko konstrukcijo, je pristojna poklicna zbornica IZS, katere člani pa v konkretnem primeru niso vključeni v ocenjevanje oziroma druge funkcije, ki se nanašajo na sklop 1 in sklop 2. To pomeni, da je kršen 3. odst. 44. člena Pravilnika, po katerem mora biti ocenjevalna komisija sestavljena tako, da je število članov, ki jih imenuje naročnik javnega natečaja, za enega člana večje od števila članov, ki jih imenuje pristojna poklicna zbornica in da je v njej večina članov iz stroke, ki je usposobljena reševati natečajno nalogo. Člani komisije v predmetnem postopku so le arhitekti in niso iz stroke, ki je usposobljena reševati natečajno nalogo, ob upoštevanju, da je v sklopu 2 predvidena tudi historična brv/peš most ob obstoječem starem mostu, ki je tipični predstavnik inženirskih objektov. Vlagatelj zahteva, da se postopek javnega natečaja v celoti razveljavi oziroma podrejeno, da se razveljavijo vlagatelju sporne določbe razpisne dokumentacije.

Naročnik je 14.12.2009 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V zvezi z vlagateljevimi navedbami glede omejitve udeležbe na natečaju naročnik odgovarja, da lahko na natečaju sodelujejo vse pravne in/ali fizične osebe, med katere spada tudi vlagatelj. Naročnik pojasnjuje, da je cilj natečajne naloge pridobiti idejnih oziroma idejno projektnih rešitev posegov v urbani in obrečni prostor. Zato je razumljivo, da razpisovalec natečaja v skladu z objavljenimi pogoji pričakuje predvsem udeležbo arhitekturni in krajinsko arhitekturne stroke. Vendar to ne izključuje udeležbe tudi ostalih strokovnjakov in soavtorskega sodelovanja drugih strok, predvsem v primeru sklopa 2 konstruktorjev. Ob tem naročnik poudarja, da cilj natečajne naloge v razpisanem obsegu ni izdelava načrta gradbenih konstrukcij inženirskega objekta, ki bi vključeval tudi morebitni statični izračun, pač pa naročnik pričakuje pridobitev vizualno konstrukcijske zasnove premostitvenega objekta glede na določeno mikrolokacijo. Popolnoma razumljivo je, da bodo avtorji idejno projektne rešitve v svojo avtorsko ekipo lahko oziroma po potrebi tudi morali vključevati strokovnjake s področja konstrukcij, iz česar sledi, da lahko konstruktor nastopa kot soavtor ali tudi samostojno. V primeru natečajne naloge iz sklopa 2 ne gre samo za rešitev konstruktorskega problema, pač pa toliko bolj za občutljivo pojavno formo v mestnem prostoru, ki je domena arhitekturne stroke. Iz obvestila naročnika o natečaju na portalu javnih naročil je sicer razvidna omejena udeležba na določeno stroko, saj v skladu s pričakovanji naročnika in vključenih strokovnjakov celovitost predlaganih natečajnih sklopov predvideva navedene strokovnjake kot nosilce zasnove pričakovanih rešitev. V izvedbenem in projektnem smislu pa bodo povabljeni tudi strokovnjaki s področja gradbenih konstrukcij.
V zvezi z vlagateljevimi očitki, povezanimi z angleškim jezikom, naročnik pojasnjuje, da se vsi postopki priprave natečaja, izvedbe natečaja in zaključek natečaja vršijo v slovenskem in angleškem jeziku. Večji del natečajnega elaborata predstavlja grafična rešitev in predstavitev, tekstualna pojasnila ob grafikah in potrebni tehnični opisi so del natečajne rešitve. Natečajna rešitev ni ponudbena dokumentacija, angleški izbor jezika pa je namenjen enostavnejšemu oddajanju sodelujočih iz vsega sveta in postopkom dela ocenjevalne komisije, ki je izbrala angleški jezik za svoj delovni jezik. Naročnik pri oddaji v angleškem jeziku sledi načelu enakopravnosti, saj zagotavlja primerljiv položaj vsem ponudnikom. Ob tem naročnik je poudarja na že sprejeta stališča slovenske stroke na področju javnega naročanja, ki gredo v smeri, da se ponudbe, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, lahko predložijo v tujem jeziku. Razlage celo napotujejo na uporabo tujega jezika za tehnično dokumentacijo zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da je prevajanje te vrste dokumentacije v slovenščino zelo težko, če ne že onemogočeno, in bi taki prevodi vnesli veliko zmede in nejasnosti, drugi razlog pa je povezan z načelom gospodarne porabe proračunskih sredstev. Vsaka zahteva po prevodu tehnične dokumentacije bi namreč podražila ponudbeno ceno, sprejem katere pa bi naročnik s težavo upravičil.
Tudi na očitke vlagatelja, ki se nanašajo na imenovanje ocenjevalnih komisij, naročnik odgovarja, da je v razpisni dokumentaciji navedeno, da lahko ocenjevalna komisija za obravnavo in vrednotenje posebnih strokovnih vprašanj povabi k sodelovanju dodatne svetovalce ali izvedence za posamezno strokovno področje, le-ti pa v času tehničnih priprav elaboratov za ocenjevanje pripravijo neodvisno poročilo o posameznih elaboratih. Komisija je sestavljena mednarodno in interdisciplinarno, posebej zaradi v sklopu 2 natečaja predvidenega območja ureditve peš brvi preko reke Drave je naročnik v razpisnih gradivih kot prvega potrebnega izvedenca predvidel strokovnjaka s področja gradbenih konstrukcij. V ocenjevalni komisiji pa tovrsten strokovnjak kot član ni vključen, saj s pričakovanji prostorske koncepcije, oblikovne in prostorske umeščenosti, pojavnosti, navezav na ambientalne in tlakovne ureditve področja ter mnogimi drugimi merili, od njega ne moremo pričakovati poznavanja tako raznolikega področja. Naročnik namerava izvedenca izbrati prav med pooblaščenimi inženirji IZS. Za premostitveni objekt (sklop 2) bo tako naročnik pozval za izvedenca pooblaščenega inženirja za gradbene konstrukcije.

Vlagatelj je naročnik z vlogo z dne 22.12.2009 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po prejemu dodatne dokumentacije, ki jo je naročnik Državni revizijski komisiji na podlagi njenega poziva odstopil 6.1.2010, je Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih in naročnikovih navedb ter vpogleda v celotno spisovno dokumentacijo odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej preverila vlagateljeve navedbe o tem, da mu je naročnik neupravičeno onemogočil sodelovanje na predmetnem javnem natečaju in s svojim ravnanjem kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Vlagatelj v zvezi s tem zatrjuje, da je naročnik pravico do udeležbe omejil zgolj na arhitekturno in krajinsko arhitekturno stroko, čeprav bi v sklopu 2 glede na predmet javnega natečaja v tem sklopu moral dopustiti udeležbo tudi gradbenim konstruktorjem, kamor spada tudi vlagatelj.

Čeprav gre iz vlagateljevega predloga, kot izhaja iz zahtevka za revizijo, razumeti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo naročnikov pogoj glede pravice do udeležbe na predmetnem javnem natečaju izpodbija v vseh treh razpisanih sklopih, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj s svojimi trditvami v zahtevku za revizijo omejil zgolj na sklop 2 (historična brv/peš most ob obstoječem Starem mostu). Brez dejstev in dokazov, s katerimi bi vlagatelj očitano kršitev naročnika zatrjeval in utemeljeval tudi v sklopih 1 in 3 javnega natečaja, Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelju na podlagi trditvenega in dokaznega bremena (5. točka 4. odst. 12. člen ZRPJN) ni uspelo izkazati, da je naročnik očitano mu kršitev storil tudi v sklopih 1 in 3 predmetnega javnega natečaja. Je pa Državna revizijska komisija na podlagi presoje vlagateljevih revizijskih navedb in naročnikovega odgovora nanje glede spornega pogoja v sklopu 2 ugotovila, da so vlagateljeve navedbe v tem delu utemeljene.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji za predmetni javni natečaj, v sklopu B. NATEČAJNI POGOJI, v točki 1.6 (Pravica udeležbe na natečaju), določil:
"Na natečaju lahko sodelujejo vse pravne in/ali fizične osebe, ki so - na podlagi predhodne registracije in plačila zneska 150,00 EUR - pridobile pravico do uporabe razpisnega gradiva in, ki izpolnjujejo pogoje tega razpisa.

Natečaja se lahko udeležijo arhitekti iz vseh držav, katerih nacionalne arhitekturne asociacije so članice Mednarodne zveze arhitektov (UIA).

Če je natečajnik fizična oseba, se taka oseba šteje za avtorja natečajnega elaborata. Če je natečajnik pravna oseba, mora le-ta določiti, kdo je avtor natečajnega elaborata. Če je natečajnik skupina fizičnih oseb, mora taka skupina določiti predstavnika skupine, opredeliti medsebojna avtorska razmerja in določiti, kdo izmed njih je avtor posameznih sestavin natečajnega elaborata. Posamezni avtor arhitekturne zasnove lahko sodeluje le v eni avtorski skupini. Za strokovne sodelavce in konzultante (konstrukcija, krajinske in vodne ureditve, instalacije ter druga strokovna področja) ta omejitev ne velja."

V obvestilu o projektnem natečaju št. JN9613/2009 z dne 18.11.2009, objavljenem na portalu javnih naročil, je naročnik v točki III.2) UDELEŽBA JE OMEJENA NA DOLOČENO STROKO, označil, da je udeležba omejena na arhitekturno in krajinsko arhitekturno stroko.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da iz določb razpisne dokumentacije in objave na portalu javnih naročil izhaja, da naročnik s pogojem glede pravice do udeležbe na javnem natečaju to pravico omejuje na arhitekturno in krajinsko arhitekturno stroko. V nasprotju s prepričanjem naročnika, da je z navedbo, da lahko na natečaju sodelujejo vse pravne in/ali fizične osebe, dopustil udeležbo tudi vlagatelju, gre ugotoviti, da je naročnik to pravico omejil. Glede na besedilo pogoja, da se lahko natečaja udeležijo arhitekti iz vseh držav, katerih nacionalne arhitekturne asociacije so članice UIA, kakor tudi z objavo javnega natečaja na portalu javnih naročil, kjer je naročnik zapisal, da je udeležba omejena na arhitekturno in krajinsko arhitekturno stroko, je vlagatelj lahko upravičeno sklepal, da kot gradbeni konstruktor, ki ni včlanjen v Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, ampak v Inženirsko zbornico Slovenije, na natečaju ne bo mogel sodelovati. Kot gre razumeti naročnikova pojasnila, dana v sklepu z dne 14.12.2009, da naj bi pogoj, da se lahko natečaja udeležijo arhitekti iz vseh držav, katerih nacionalne arhitekturne asociacije so članice UIA, pomenil le, da je omogočeno tudi sodelovanje asociacij na nivoju nacionalnih zvez, bi moral naročnik sporni pogoj zapisati na način, ki bi omogočal le takšno razlago - da gre za dodatno pojasnilo pogoja glede pravice do udeležbe vseh pravnih in/ali fizičnih oseb, ne pa za omejevanje le-te.

Vendar pa Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik v sklepu z dne 14.12.2009 pritrjuje vlagatelju, ki navaja, da bi moral naročnik v sklopu 2, v katerem razpisani objekt sodi v kategorijo inženirskih objektov, tudi njemu dopustiti, da se predmetnega javnega natečaja udeleži. Naročnik tako v zvezi s tem pojasnjuje, da pričakuje predvsem udeležbo arhitekturne in krajinsko arhitekturne stroke, kar pa ne izključuje udeležbe tudi ostalih strokovnjakov in soavtorskega sodelovanja drugih strok, predvsem konstruktorjev v sklopu 2. še več, naročnik celo pojasni, da je razumljivo, da bodo avtorji idejno projektne rešitve v svojo avtorsko ekipo lahko oziroma celo morali vključevati strokovnjake s področja konstrukcij, kar predvsem velja za natečajni sklop 2. Naročnik na podlagi navedenega zaključi, da lahko konstruktor nastopa kot soavtor, lahko pa seveda tudi samostojno. Naročnik s tem pritrjuje vlagatelju, da lahko v sklopu 2 kot avtor ali soavtor nastopa tudi on. Naročnik in vlagatelj sta si glede na navedeno edina v prepričanju, da je vlagateljeva udeležba v sklopu 2 možna in celo zaželena oziroma potrebna, ker pa mu določba razpisne dokumentacije udeležbo onemogoča, saj ni arhitekt oziroma krajinski arhitekt, jo je v spornem delu potrebno razveljaviti. Državna revizijska komisija je zato sledila vlagateljevim navedbam v tem delu in sporni pogoj za sklop 2, da se lahko natečaja udeležijo zgolj arhitekti oziroma krajinski arhitekti, razveljavila.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija vsebinsko obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 tudi s tem, da je določil, da morajo biti izdelani natečajni elaborati za vsak sklop v angleškem jeziku.

V razpisni dokumentaciji za predmetni javni natečaj je naročnik v točki 1.5 (Jezik in število natečajnih elaboratov) natečajnih pogojev določil: "Jezik, v katerem morajo biti izdelani natečajni elaborati za vsak sklop, je angleščina."

ZJN-2 v 1. odst. 23. člena določa, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo, kot so na primer prospekti, propagandni ter tehnični material in drugo. V izjemnih primerih lahko naročnik, kadar obstaja pomanjkanje slovenske terminologije na specifičnem tehničnem področju, pripravi razpisno dokumentacijo ali del razpisne dokumentacije v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora naročnik navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre.

Iz zgornje zakonske določbe jasno izhaja, da mora primarno postopek javnega naročanja potekati v slovenskem jeziku, kar velja za razpisno dokumentacijo, vodenje postopka in predložitev ponudb, naročnik pa lahko v razpisni dokumentaciji določi, da smejo ponudniki ponudbo ali njen del predložiti v tujem jeziku. Navedeno pomeni, da naročnik ne sme prepovedati oddaje ponudbe v slovenskem jeziku, lahko pa (zaradi možnosti sodelovanja širšega kroga ponudnikov in s tem zagotavljanja širše konkurenčnosti) dopusti, da ponudniki ponudbo ali njen del predložijo v tujem jeziku.

S tem, ko je naročnik v konkretnem primeru določil, da morajo biti natečajni elaborati za vsak sklop izdelani v angleščini, gre razumeti, da je izključil oddajo natečajnih elaboratov v slovenskem jeziku, s tem pa kršil pravilo, ki izhaja iz 1. odst. 23. člena ZJN-2, da oddaja ponudbe v slovenskem jeziku ne sme biti prepovedana. Državna revizijska komisija sicer v celoti sprejema naročnikova pojasnila, da večji del natečajnega elaborata predstavlja grafična rešitev in predstavitev, in da so tekstualna pojasnila ob grafikah in potrebni tehnični opisi del natečajne rešitve, ter da je angleški izbor jezika namenjen enostavnejšemu oddajanju sodelujočih iz vsega sveta, in je (kot že rečeno zgoraj) oddaja natečajnih elaboratov v angleškem jeziku lahko dopustna, če naročnik takšno možnost dopusti, vendar pa je potrebno ponovno poudariti, da to velja le ob predpostavki, da se pri tem ne izključi možnost oddaje natečajnega elaborata v slovenskem jeziku. V tem primeru prevod ponudbene dokumentacije, ki je dana v tujem jeziku, v slovenski jezik tudi ni vedno potreben, saj lahko naročnik v skladu z 2. odst. 23. člena ZJN-2 tak prevod zahteva le, če ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, uradno prevesti v slovenski jezik, torej le v primeru, če naročnik oceni, da je prevod potreben. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevim revizijskim navedbam v tem delu sledila in razveljavila pogoj, da morajo biti izdelani natečajni elaborati za vsak sklop izdelani v angleščini.

Kot zadnje je Državna revizijska komisija preverila vlagateljeve revizijske navedbe, da je naročnik kršil temeljna načela javnega naročanja in Pravilnik o javnih natečajih, ker v ocenjevanje oziroma druge funkcije, ki se nanašajo na sklop 1 in 2, ni vključil članov iz stroke, ki je usposobljena reševati natečajno nalogo. Člani komisije so le arhitekti, ti pa niso iz stroke, ki je sklopu 2 usposobljena reševati natečajno nalogo, saj je v tem sklopu predvidena tudi historična brv/peš most ob obstoječem starem mostu, ki je tipični predstavnik inženirskih objektov. Naročnik pa nasprotno zatrjuje, da v ocenjevalni komisiji strokovnjaka s področja gradbenih konstrukcij ni predvidel, saj s pričakovanji prostorske koncepcije, oblikovne in prostorske umeščenosti, pojavnosti, navezav na ambientalne in tlakovne ureditve področja ter mnogimi drugimi merili, od njega ne more pričakovati poznavanja tako raznolikega področja. Naročnik poudarja, da gre pri predmetnem javnem natečaju za nalogo, ki pri nameravanem objektu predstavlja in pomembno izpostavlja njegovo umeščanje v prostor ter oblikovne oziroma estetske lastnosti njegove zunanjščine, osnovne usmeritve in ideje oziroma predstave o prostorskih ureditvah ali objektih in novo sistemsko idejo. Bo pa ocenjevalna komisija za izvedenca pozvala pooblaščenega inženirja za gradbene konstrukcije.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v točki 1.8 natečajnih pogojev, določil sedem članov ocenjevalne komisije, od katerih je pet članov arhitektov, en član je krajinski arhitekt, eden pa urednik, teoretik in profesor, dva namestnika članov, ki sta oba arhitekta, enega skrbnika arhitekta, ter tri poročevalce, od katerih sta dva arhitekta, eden pa krajinski arhitekt.

V isti točki je naročnik še zapisal, da lahko ocenjevalna komisija za obravnavo in vrednotenje posebnih strokovnih vprašanj (kot npr. konstrukcija, krajinske in vodne ureditve, varstvo naravne in kulturne dediščine, instalacijska zasnova, ipd.) povabi k sodelovanju dodatne svetovalce ali izvedence za posamezno strokovno področje, le-ti pa - v času tehničnih priprav elaboratov za ocenjevanje - pripravijo neodvisno poročilo o posameznih elaboratih.

Merila, ki jih bo naročnik uporabil pri vrednotenju projektov, je naročnik objavil na portalu javnih naročil 18.11.1009 pod št. objave JN9613/2009

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naj bi naročnik s sestavo ocenjevalne komisije kršil Pravilnik o javnih natečajih. Državna revizijska komisija glede uporabe Pravilnika o javnih natečajih ugotavlja, da slednji v 1. odstavku 2. člena določa, da se mora javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov, za katere je priprava in izvedba javnega natečaja obvezna, pripraviti in izvesti v sodelovanju med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico ter:
1. na način in pod pogoji, ki jih urejajo tisti predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj načrtov, če je naročnik takega natečaja oseba, ki je javni naročnik in
2. na način in pod pogoji, ki jih ureja ta pravilnik, če je naročnik takega natečaja oseba, ki ni javni naročnik, je pa taka oseba po zakonu ali predpisu, izdanim na podlagi zakona, dolžna s pomočjo javnega natečaja pridobiti strokovno najprimernejše rešitve določene prostorske ureditve oziroma določene vrste objekta oziroma objektov.
Skladno s 3. odstavkom istega člena se določbe Pravilnika o javnih natečajih pri pripravi in izvedbi javnega natečaja uporabljajo le glede vprašanj, ki jih predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj načrtov, ne urejajo. Ob navedenem gre ugotoviti, da ZJN-2 vprašanje glede sestave žirije nedvoumno ureja, zaradi česar je uporaba določb Pravilnika o javnih natečajih v tem delu izključena.

ZJN-2 glede ocenjevalne komisije oziroma žirije v 102. členu določa, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev natečaja. Žirijo sestavljajo predsednik, namestnik in vsaj dva člana. Če naročnik od udeležencev natečaja zahteva posebna strokovna znanja in izkušnje, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enaka ali enakovredna strokovna znanja in izkušnje.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-2 nikjer ne določa, iz katere stroke morajo biti posamezni člani žirije, zato v zakonu ni podlage za ugotovitev, da je naročnik kršil določbe ZJN-2, ker v žirijo ni vključil članov Inženirske zbornice Slovenije. Zato je Državna revizijska komisija z vidika določb ZJN-2 preverila vlagateljeve navedbe o tem, ali so člani žirije usposobljeni reševati natečajno nalogo v sklopu 2.

V konkretnem primeru se je mogoče strinjati z vlagateljem, da gre pri sklopu 2 za natečajno nalogo, v okviru katere je predvidena izdelava natečajnega elaborata za peš in kolesarsko brv, ki velja za inženirski objekt. Prav tako se naročnik strinja z vlagateljem, da je v spornem sklopu pri pregledu natečajnih elaboratov potrebno tudi strokovno znanje s področja gradbenih konstrukcij, ki ga lahko zagotovi le inženir za gradbene konstrukcije. Da gre za posebno strokovno vprašanje, o katerem ne morejo odločiti izbrani člani žirije, izhaja iz naročnikovega pojasnila, da je ravno v sklopu 2 zaradi premostitvenega objekta (peš in kolesarska brv) predvidel strokovnjaka s področja gradbenih konstrukcij, ki bo glede tega strokovnega področja pripravil neodvisno poročilo o natečajnih elaboratih.
Državna revizijska komisija sicer sprejema tudi naročnikova pojasnila, da v žirijo ni vključil članov, ki bi imeli znanje le s področja gradbenih konstrukcij, ker naj bi pri predmetnem javnem natečaju šlo za nalogo, ki glede na merila pri nameravanem objektu predstavlja in izpostavlja njegovo oblikovno in prostorsko umeščenost v prostor, estetske lastnosti njegove zunanjščine, inovativnost in prepoznavnost, ocenjevanje po teh merilih pa zajema raznolika področja, poznavanja katerih ni mogoče pričakovati od strokovnjaka s področja gradbenih konstrukcij, vendar pa je glede na pojasnila naročnika mogoče sklepati, da tudi člani žirije (arhitekti in krajinski arhitekti) sami (brez pomoči "zunanjih" sodelavcev) ne morejo oceniti natečajnih elaboratov po vseh merilih. Na to napotuje določba razpisne dokumentacije, po kateri tudi izvedenci za posamezno strokovno področje natečajne elaborate vrednotijo po svojih strokovnih področjih, torej jih ocenjujejo. Navedeno nedvomno kaže na to, da kljub raznolikosti področij, zajetih v merilih za vrednotenje elaboratov, v sklopu 2 predmetnega javnega natečaja trenutno izbrani člani ne premorejo vseh strokovnih znanj, potrebnih za ocenjevanje, saj drugače imenovanje izvedenca za področje gradbenih konstrukcij ne bi bilo potrebno. Da je od udeležencev natečaja zahteval posebna strokovna znanja tudi s področja gradbenih konstrukcij, priznava (kot že prej rečeno) tudi naročnik.

Ker mora v skladu z določbo 102. člena ZJN-2 v primeru, ko naročnik od udeležencev natečaja zahteva posebna strokovna znanja in izkušnje, vsaj tretjina članov žirije imeti enaka ali enakovredna strokovna znanja in izkušnje, teh pa glede na pojasnila naročnika trenutno izbrani člani žirije ne premorejo, bi moral naročnik žirijo dopolniti ali spremeniti na način, da bi imel v njej vsaj tretjino članov žirije, ki bi imeli enaka ali enakovredna strokovna znanja s področja gradbenih konstrukcij, kot se zahtevajo pri udeležencih natečaja. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v tem delu ugodila in razveljavila določbe razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na sestavo žirije v sklopu 2.

Vlagatelj je predlagal razveljavitev celotnega predmetnega postopka oddaje javnega natečaja, vendar pa je Državna revizijska komisija presodila, da je ugotovljene kršitve mogoče odpraviti že z razveljavitvijo posameznih določb razpisne dokumentacije, na podlagi česar je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj je priglasil naslednje stroške: 2.500,00 EUR za vplačano takso, 1.483,30 EUR za sestavo zahtevka za revizijo in 20% DDV.

Ker je zahtevek za revizijo vlagatelja utemeljen, Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT) kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo: strošek v višini 2.500,00 EUR za takso za revizijo ter odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 500,00 EUR, povečano za 20% DDV (skupaj 600,00 EUR), kar skupaj znaša 3.100,00 EUR.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 3.100,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se kot neutemeljena zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.1.2010


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:

â"˘ Odvetnik Dušan Logar, Trg Leona štuklja 5, Maribor
â"˘ Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana