018-308/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-308/2009-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5, 32/2009 - odl. US: U-I-238/07-52; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Miriam Ravnikar šurk kot predsednice senata ter članic mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav na DC v Republiki Sloveniji - sklop 8NM, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Javna razsvetljava, d. d., Litijska cesta 263, Ljubljana, ki ga zastopajo Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles Toš in mag. Franci Kodela, odvetniki in odvetnica v Domžalah (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 1. 2010 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01830809, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila za redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav na DC v Republiki Sloveniji (objava 18. 6. 2009 na portalu javnih naročil pod št. objave JN4885/2009 in 19. 6. 2009 v Uradnem listu Evropskih skupnosti pod št. objave 2009/S 116-168093) z "Odločitvijo o oddaji javnega naročila" št. 43001-108/2009 z dne 14. 9. 2009 sodelujoče ponudnike obvestil, da je v sklopu 8NM izbral ponudbo subjekta Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Zabrdje 26, Mirna, ki nastopa s subjektom Iskra Sistemi, d. d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po vpogledu v ponudbi konkurenčnih ponudnikov (zapisnik št. 43001-108/2009 z dne 22. 9. 2009) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 9. 2009 in predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila in izbere vlagateljevo ponudbo, podredno pa, da razveljavi "celoten javni razpis", pri čemer obakrat zahteva tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj navaja, da sta konkurenčna ponudnika predložila "nepopolno, nepravilno in neprimerno ponudbo", saj je ponudbo ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto in v njej predloženo dokumentacijo podpisovala nepooblaščena oseba, ta ponudnik tudi nima ustreznih referenc, hkrati pa ni predložil dokazil o tehnični opremljenosti, zaradi česar je "praktično nemogoče ugotoviti s katerimi tehničnimi sredstvi razpolaga in ali so ta sredstva ustrezna glede na samo tehnologijo dela". Za ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj navaja, da v njej ni dokazila o sodelovanju in pravni obliki sodelovanja obeh ponudnikov, da vodilni partner ni podal matične številke, da menica ni v originalu, da "ponudba ne izpolnjuje pogoja potrdila o ustreznem znanju ponudnika", saj je partner izdal vodilnemu partnerju potrdilo o ustreznem znanju, da je za partnerja naveden očitno napačen podatek o povprečnem letnem dohodku, da so predložene reference neustrezne, da partner ni dal referenc zase, da so podatki posamičnih postavk na obrazcu informativnega cenika spremenjeni, dopolnitev ponudbe pa je bila dana po preteku postavljenega tridnevnega roka za dopolnitev ponudbe.

Naročnik je s sklepom št. 43001-108/2009/50 z dne 12. 10. 2009 zahtevek za revizijo zavrgel. Vlagatelj je vložil pritožbo, ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-250/2009-4 z dne 27. 10. 2009 ugodila, razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, naročnika pa napotila, da o zahtevku za revizijo meritorno odloči.

Naročnik je s sklepom z dne 13 11. 2009, ki ga je vlagatelju vročil 18. 12. 2009, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in pojasnil, da je ponudbo ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto podpisal zakoniti zastopnik, da vlagatelj tudi ni dokazal oziroma pojasnil domnevnega razhajanja podpisov, da so reference ustrezne, saj je ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto predstavil svoje reference in ni navajal referenc tretjih oseb, da subjekt Robert's elektronik Straža, d. o. o., Straža ni bil organiziran kot s. p., da vlagatelj tudi ne konkretizira neustreznih referenc ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto, da je ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto predložil zahtevano izjavo glede tehnične opremljenosti, da izbrani ponudnik nastopa v razmerju izvajalec s podizvajalcem, da naročnik dodatnih dokazil o skupnem nastopu ni zahteval, da je v poslovnem registru pod matično številko 5639369 evidentiran subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna, da je izbrani ponudnik predložil tudi menico v originalu, da je izbrani ponudnik predložil ustrezno potrdilo o opravljenem tečaju, da podatki o povprečnem čistem letnem prihodku za podizvajalca presegajo minimalno zahtevo, da predložene reference ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije in da je informativni cenik zgolj informativne narave in ni del predračuna, zato ni relevanten za točkovanje.

Vlagatelj je z dopisom z dne 18. 12. 2009 naročnika obvestil, da želi nadaljevati postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je 24. 12. 2009 in 8. 1. 2010 od naročnika prejela dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je kot popolni obravnaval ponudbi izbranega ponudnika in ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto.

Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik vse ponudbe, ki niso popolne, izločiti. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed predloženih ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil pa izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba samo formalno nepopolna, mora naročnik namreč dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev, do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, pa lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Če pa je neka pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (druga poved 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Iz dokumentacije izhaja, da je naročnik v sklopu 8NM prejel tri ponudbe (gl. "Zapisnik o javnem odpiranju ponudb" št. 43001-108/2009 z dne 17. 7. 2009), da je vlagateljevo ponudbo in ponudbo ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto zavrnil zaradi "višje ponudbene cene", ne pa zaradi "neizpolnjevanja pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije" (gl. "Poročilo o oddaji naročila po sklopih" št. 43001-108/2009 z dne 28. 8. 2009), iz česar je mogoče ugotoviti, da je naročnik vse tri ponudbe, predložene v sklopu 8NM, označil za popolne, in da je vlagateljeva ponudba po merilu najnižja cena (točka IV.2.1 obvestila o naročilu; točka 3.2, str. 11 razpisne dokumentacije) najmanj ugodna (tj. tretja po vrstnem redu). Da bi si vlagatelj v postopku javnega naročanja lahko izboljšal položaj, bi moral v postopku revizije izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko drugih ponudb, ki ju je označil kot popolni (torej ponudba izbranega ponudnika in ponudba ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto), ni označil kot nepopolni in ju izločil. Zato vlagatelj v postopku revizije ne bi mogel uspeti že v primeru, da ne bi uspel izkazati neskladnosti v naročnikovem ravnanju s ponudbo vsaj enega izmed obeh ponudnikov, katerih ponudbi je naročnik označil kot popolni.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo v delu, v katerem vlagatelj izpodbija naročnikova ravnanja s ponudbo ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto.

Vlagatelj zatrjuje, da je celotno ponudbo podpisala nepooblaščena oseba in da ta ni nobeden izmed zastopnikov tega ponudnika, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti. Naročnik temu nasprotuje in navaja, da je to ponudbo podpisal eden izmed zakonitih zastopnikov ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto, saj mu je njegov podpis glede na druge postopke oddaje javnega naročila znan.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da ima ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto dve pooblaščeni osebi. Njuni osebni podatki so razvidni iz izpolnjenega obrazca "Podatki o gospodarskem subjektu", vloženega v ponudbo tega ponudnika. Tudi vpogled v iPRS - elektronski poslovni register na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za tega ponudnika pritrjuje temu, da sta pri ponudniku Utrip, d. o. o., Novo mesto dve osebi, ki ga lahko zastopata samostojno, in sicer sta to direktor Zdenko Antončič in pomočnik direktorja Ivan Blažič.

Državna revizijska komisija je pregledala ponudbo ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto in ugotovila, da so obrazci in druga dokumentacija podpisani. To med strankama tudi ni sporno. Med strankama tudi ni sporno, da je pred podpisi mogoče najti besedo "za". Slednje dejstvo potrjuje tudi vpogled Državne revizijske komisije v ponudbo. Vendar pa Državna revizijska komisija hkrati tudi ugotavlja, da se beseda "za" pojavlja samo v tistih primerih, ko podpis sledi zapisu imena in priimka direktorja Zdenka Antončiča v razdelkih "ime in priimek pooblaščene osebe" (npr. izjave), ne pa tudi tistih primerih, ko sledi podpis oznaki ponudnika, npr. "izvajalec" (gl. obračunski list), ali kjer ni navedeno nič (npr. prve tri strani pogodbe, informativni cenik). Na pogodbi pa je npr. trikrat podpis, ne da bi sledil za besedo "za" (prve tri strani pogodbe), na četrti strani, kjer je pa naveden direktor, podpis sledi šele besedi "za". Ta dejstva tako nedvoumno omogočajo sklepanje, da podpisnik ponudbene dokumentacije ni direktor Zdenko Antončič. Temu dejansko pritrjuje naročnik s svojimi navedbami v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj sicer res zatrjuje, da podpis ni niti od pomočnika direktorja Ivana Blažiča, ki je sicer druga oseba, ki je upravičena zastopati ponudnika, vendar pa zgolj zatrjevati dejstva, ki bi utemeljila kršitev naročnika, ne zadošča, saj je ta dejstva treba tudi dokazati (prim. 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, ki zahteva, da mora zahtevek za revizijo vsebovati dejstva in dokaze). Ker vlagatelj ni zmogel dokaznega bremena, Državna revizijska komisija lahko le ugotovi, da se glede na že opisane okoliščine podpis ne nanaša na Zdenka Antončiča, ne more pa tudi ugotoviti, da se ne nanaša niti na Ivana Blažiča. Ob takem zaključku zato Državna revizijska komisija tudi ni mogla pritrditi vlagatelju, da ima ta ponudba očitane pomanjkljivosti, zato se Državni revizijski komisiji ni treba še opredeljevati, kako bi moral ravnati naročnik po ZJN-2.

Vlagatelj uveljavlja več razlogov, zakaj ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto ne izpolnjuje referenčnega pogoja.

V točki 3.1.5 Reference (str. 10 razpisne dokumentacije) je naročnik določil:
"Gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi je v zadnjih treh letih pred objavo tega naročila uspešno izvedel najmanj en istovrsten in vsaj 70 % toliko vreden posel, kot ga prevzema v ponudbi.
Za istovrsten posel se šteje opravljanje vzdrževalnih ali investicijskih del na avtocestah, državnih cestah ali občinskih cestah, v neprekinjenem obdobju vsaj 2 let, ki je obsegalo naprave:
- cestne razsvetljave,
- semaforjih,
- spremenljivih prometnih znakih
drugih svetlobno signalnih napravah
dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.
opombe: Istovrsten posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt
prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za
istovrstna dela, v primerljivih količinah, kot jih gospodarski subjekt prevzema v
ponudbi. Vrednost posla pomeni vrednost skupaj z DDV
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer:
pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu, ... ) o izvedbi
navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju
oziroma delodajalcu."

Naročnik je oblikoval vzorec referenčne izjave "Podatki o referenčnem delu", sestavljeno iz večjega števila razdelkov, ki so ga morali izpolniti, podpisati in žigosati (točka 4.1 Ponudbena dokumentacija, str. 12 razpisne dokumentacije) ter predložiti v ponudbo (točka 4.1.3 Dokazila o izpolnjevanju za priznanje sposobnosti, str. 12 razpisne dokumentacije).

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je za priznanje tehnične sposobnosti glede referenc zadostovalo, da je ponudnik predložil že eno referenčno izjavo, ki vsebinsko ustreza zahtevam razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto, pri čemer je ugotovila, da je predložil devet izpolnjenih, podpisanih in žigosanih referenčnih izjav po predlogi "Podatki o referenčnem delu".

Vlagatelj sicer očita številne pomanjkljivosti referenc ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto, vendar je večina vlagateljevih navedb nekonkretiziranih in pavšalnih.

Vlagatelj najprej zatrjuje, da je ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto "med reference navajal reference tretjih oseb (podjetja Roberts), ki je sicer bilo v preteklosti pogodbeni partner DRSC, vendar pa ne gre za isto pravno osebo". Najprej je treba ugotoviti, da se samo na enem izmed devetih referenčnih potrdil pojavi še drug subjekt, ki ni ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto, in sicer je to družba Robert's elektronik Straža, d. o. o., Straža. Vlagateljevo sklicevanje na množino (namreč "reference â??") je torej napačno.

Četudi družba Robert's elektronik Straža, d. o. o., Straža "ni ista pravna oseba" (oziroma naj ne bi bilo ista pravna oseba) kot ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto, je zmotno vlagateljevo zatrjevanje, da se ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto sklicuje na referenčni posel, ki ga je izvajala družba Robert's elektronik Straža, d. o. o., Straža. Iz referenčne izjave namreč izhaja, da sta družba Robert's elektronik Straža, d. o. o., Straža in ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto skupaj sodelovala pri izvedbi referenčnega posla. To je razvidno iz razdelka "Izvajalci". Ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto je nadalje v razdelku "Vrednost" zapisal dva podatka, in sicer višji znesek v podrazdelku "vrednost celotnega posla" in za polovico nižji znesek v razdelku "delež gospodarskega posla subjekta, ki nastopa v ponudbi". Iz teh podatkov je mogoče kvečjemu ugotoviti, da se je ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto skliceval na posel, ki ga ni v celoti sam izvajal, ampak ga je izvajal še z enim subjektom. Zato so nadaljnji vlagateljevi očitki, kolikor jih je treba obravnavati, da vlagatelj izhaja iz predpostavke, da se ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto sklicuje na tuje in ne svoje reference, zmotni. Kolikor pa vlagatelj zatrjuje, da bi moral ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto predložiti v ponudbo še dokazilo, da je z družbo Robert's elektronik Straža, d. o. o., Straža dejansko sodeloval pri izvedbi referenčnega posla, je treba ugotoviti, da take zahteve točka 3.1.5 Reference (str. 10 razpisne dokumentacije) ne določa.

Tudi v primeru, da bi družba Robert's elektronik Straža, d. o. o., Straža poslovala v smislu s. p. (podatki iz iPRS - elektronski poslovni register na spletni strani AJPES sicer pokažejo, da je bil v obdobju iz referenčnega posla subjekt organiziran kot d. o. o.) in tudi v primeru, da bi bil nosilec s. p. že pokojen, je treba glede na predstavljene podatke v referenčni izjavi ugotoviti, da bi moral vlagatelj za dosego uspeha v postopku revizije zatrjevati in dokazovati, da ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto ni opravljal niti tistega deleža posla, na katerega se sklicuje. Ker pa slednjega ni storil, je treba zaključiti, da so vlagateljeve revizijske navedbe neutemeljene.

Vlagatelj nadalje izpostavlja, da "podjetje nima zadostnega števila lastnih referenc, nekatere, ki jih je navajal pa so neustrezne". Vendar pa vlagatelj ne le, da je izpostavil "nekatere" reference oziroma referenčne izjave in očitno ne vseh (za izpolnitev referenčnega pogoja pa zadošča že ena ustrezna referenca), vlagatelj tudi ni konkretiziral katere izmed teh "nekaterih" referenc niso ustrezne, predvsem pa ne, zakaj oziroma v čem niso ustrezne. Vlagatelj bi moral namreč skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo obrazložiti in šele to bi omogočilo ugotovitev konkretnih dejstev, ki naj bi utemeljevala nezakonitost naročnikovega ravnanja, ko je ponudniku Utrip, d. o. o., Novo mesto priznal tudi tehnično sposobnost (45. člen ZJN-2) in s tem omogočil, da je njegovo ponudbo obravnaval kot pravilno (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in s tem popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj tudi navaja, da ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto ni predložil "dokazil o tehnični opremljenosti, ki so bili izrecno zahtevani v sami razpisni dokumentaciji, zaradi česar je praktično nemogoče ugotoviti s katerimi tehničnimi sredstvi razpolaga in ali so ta sredstva ustrezna glede na samo tehnologijo dela". Naročnik temu ugovarja in navaja, da so morali ponudniki skladno z zahtevo iz točke 3.1.3 razpisne dokumentacije predložiti le izjavo, ki jo je ponudnik Utrip, d. o. o., Novo mesto tudi predložil.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 3.1.3 Tehnične zmogljivosti (str. 8 razpisne dokumentacije), pri čemer je ugotovila, da je naročnik opredelil tri pogoje, in sicer v točkah 3.1.3.1, 3.1.3.2 in 3.1.3.3. za vsakim izmed pogojev je naročnik predpisal "dokazilo". Tako je naročnik npr. za dokazovanje izpolnjevanja pogoja 3.1.3.2 (Ponudnik mora zagotoviti tovorno vozilo s košaro z dosegom 15 m in potrebne opreme za izvajanje prevzetih del. Uporaba prikolice s košaro za dela rednega vzdrževanja svetlobno signalnih naprav na državnih cestah ni dovoljena.) določil "dokazilo o lastništvu ali o sklenjeni najemni pogodbi za neprekinjeno uporabo vozila z lastnim motornim pogonom za čas trajanja pogodbenih del, opremljenega s košaro s podati o veljavni registraciji vozila".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto, pri čemer je ugotovila, da je predložil podpisano in žigosano izjavo "o zagotovljenih tehničnih zmogljivostih za izvedbo naročila", ki jo je določala razpisna dokumentacija. Vendar pa po drugi strani Državna revizijska komisija ni našla nobenih dokazil, ki jih je naročnik predpisal za dokazovanje izpolnjevanja pogoja 3.1.3.2. Zato je ta vlagateljev očitek utemeljen.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, ker je kot popolno štel ponudbo ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto, čeprav to v trenutku sprejema odločitve o oddaji javnega naročila (še) ni bila.

Ob taki ugotovitvi je Državna revizijska komisija nadalje obravnavala vlagateljeve očitke glede naročnikovega ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in da bi jo moral naročnik izločiti, ker izbrani ponudnik ni predložil "zahtevanega dokazila o sodelovanju in pravni obliki sodelovanja obeh ponudnikov". Vlagatelj se pri tem sklicuje na zahteve iz točke 2.6.2. razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 2.6.2 Skupna ponudba (str. 4 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da ureja vprašanja nastopanja skupine gospodarskih subjektov. Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da se točka 2.6.3 Ponudba s podizvajalci (str. 4 razpisne dokumentacije) nanaša na nastop ponudnika pri oddaji ponudbe s podizvajalci. Ne ena ne druga točka ne zahtevata, da mora ponudnik v ponudbo predložiti dokazilo o skupnem nastopu oziroma pogodbo, ampak samo določa, katere podatke morajo ponudniki oziroma ponudniki s podizvajalci navesti v ponudbo. Razpisna dokumentacija v teh točkah še določa, kateri subjekt je tisti, ki glede na obliko nastopa s ponudbo oziroma v ponudbi odgovarja naročniku za izvedbo posla in kako. Naročnik je v napovednih stavkih točke 3.1 Pogoji za priznanje sposobnosti (str. 7 razpisne dokumentacije) še določil, da "[p]onudnik mora zagotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za priznanje sposobnosti. Vsak gospodarski subjekt, ki nastopa (ponudnik, partner, podizvajalec) mora glede na posel, ki ga prevzema v ponudbi, izpolnjevati osnovne in ekonomsko-finančne pogoje ter pogoje glede referenc in solidnosti."

Ne glede na odgovor na vprašanje, ali sta subjekta, ki tvorita izbranega ponudnika, subjekta, ki nastopata v skupnem nastopu in torej s skupno ponudbo (gl. obrazec ponudba pri navedbi "Ponudnik", kjer sta navedena oba, če je to navedbo treba razumeti kot ponudnika v skupnem nastopu), ko se uporablja točka 2.6.2 Skupna ponudba (str. 4 razpisne dokumentacije), ali pa nastopa ponudnik s podizvajalcem (gl. obrazca "Podatki o gospodarskem subjektu", kjer je en subjekt opredeljen kot "Ponudnik (glavni izvajalec)", drugi subjekt pa kot "Podizvajalec"), ko se uporablja točka 2.6.3 Ponudba s podizvajalci (str. 4 razpisne dokumentacije), ne po eni ne po drugi točki razpisne dokumentacije izbranemu ponudniku ni bilo treba predložiti posebnega "dokazila o sodelovanju in pravni obliki sodelovanja obeh ponudnikov", kot to navaja vlagatelj. Take zahteve v razpisni dokumentaciji namreč ni, zato je vlagateljev očitek neutemeljen.

Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je obrazec "Ponudba" mogoče povezati z obrazcema "Podatki o gospodarskem subjektu" in zaključiti, da subjekta Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna in Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana nastopata v ponudbi v razmerju ponudnik s podizvajalcem, ne pa kot skupna ponudnika. Res je, da sta v obrazcu "Ponudba" v razdelku "Ponudnik" navedena oba subjekta, vendar je iz nadaljevanja ponudbe razvidno, da sta dejstvo, da sta oba navedena kot ponudnik, konkretizirala s tem, da sta opredelila svoj nastop kot ponudnik s podizvajalcem (prim. točka 4.1.2 Podatki o gospodarskem subjektu; str. 12 razpisne dokumentacije).

Neutemeljen je vlagateljev zaključek, da bi bila zaradi "nepopolnosti" "zahtevane" matične številke za subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna ponudba nepravilna.

Iz obrazca "Podatki o gospodarskem subjektu", ki so ga morali ponudniki izpolniti, žigosati in predložiti v ponudbo (točki 4.1 Izdelava ponudbe in 4.1.2 Podatki o gospodarskem subjektu, str. 12 razpisne dokumentacije), izhaja, da je naročnik predvidel tudi razdelek za vpis matične številke.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je za subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna v obrazcu "Podatki o gospodarskem subjektu" naveden konkreten podatek o matični številki, in sicer 5639369. Iz tega zapisa je razvidno, da gre za sedemmestni zapis te številke.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj niti ni navedel, v čem naj bi bil zapis matične številke za subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna nepopoln. Vendar tudi morebitna nepopolnost zapisa te številke (ali celo njena odsotnost) ne bi bila podlaga za označitev ponudbe za takĂł pomanjkljivo, da bi jo moral naročnik označiti za nepravilno in nepopolno.

Namreč, matična številka je enolična identifikacija vsake enote poslovnega registra, ki jo ob vpisu v poslovni register dodeli upravljavec registra in se ne spreminja (sedma alinea 2. člena Zakona o Poslovnem registru Slovenije, Uradni list RS, št. 49/2006; v nadaljevanju: ZPRS-1). Enak pomen ima tudi glede na 2. točko drugega odstavka 1.a člena na definicijo iz Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007 - ZSReg-UPB2, 65/2008, 49/2009). Javni podatki poslovnega registra (ki je osrednja baza podatkov o vseh poslovnih subjektih s sedežem na območju Republike Slovenije, ki opravljajo pridobitno ali nepridobitno dejavnost, o njihovih delih in o podružnicah tujih podjetij; prva alinea 2. člena ZPRS-1) so dostopni prek spletnih strani AJPES (4. člen ZPRS-1). Naročnik bi podatek o matični številki za nek subjekt lahko sam pridobil (gl. prvi odstavek 78. člena ZJN-2, drugi odstavek 41. člena ZJN-2), saj je matična številka gospodarskega subjekta javna (osma alinea 2. člena ZPRS-1 v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 8. člena ZPRS-1), napako v zapisu matične številke pa bi bilo mogoče ne nazadnje podrediti tudi pod institut nebistvene formalne pomanjkljivosti (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Za nek gospodarski subjekt bi bil namreč podatek o matični številki vedno dostopen in ugotovljiv, saj obstaja neposreden elektronski dostop do njega.

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v iPRS - elektronski poslovni register na spletni strani AJPES, pri čemer je pri subjektu Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna ugotovila, da je kot matična številka vpisana številka 5639369000. Razlika med številko, ki je vpisana v poslovnem registru, in med številko, ki je vpisana v ponudbi, je zgolj v zadnjih treh ničlah. Vendar zadnje tri ničle, skladno s prvo alineo drugega odstavka 9. člena Uredbe o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije (Uradni list RS, št. 121/2006; v nadaljevanju: Uredba PRS) predstavljajo podatek o tem, da je bila matična številka dodeljena poslovnemu subjektu (prva alinea drugega odstavka 9. člena Uredbe PRS in peta alinea 2. člena ZPRS-1), ne pa delu poslovnega subjekta (druga alinea drugega odstavka 9. člena Uredbe PRS in šesta alinea 2. člena ZPRS-1), subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna pa tudi ni podružnica tujega podjetja (prim. tretja alinea drugega odstavka 9. člena Uredbe PRS). Ker že tudi iz firme, ki jo je subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna vpisal v obrazec ponudbe, ne izhaja, da je to firma podružnice, poslovne enote, predstavništva itd. (gl. druga alinea drugega odstavka 9. člena Uredbe PRS), je že na podlagi te h podatkov edini možni zaključek, da so zadnji trije znaki od skupno desetih (prvi odstavek 9. člena Uredbe PRS) tri ničle (prva alinea drugega odstavka 9. člena Uredbe PRS).

Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik kot finančno zavarovanje za resnost ponudbe predložil le kopijo menice, kar pa ne predstavlja ustreznega finančnega zavarovanja. Naročnik temu ugovarja in navaja, da je originalno menico, kot je to ustaljena praksa pri naročniku, shranil ločeno, vlagatelj pa na vpogledu v ponudbe vpogleda v izvirnik ni zahteval.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v točki 2.7.1 Garancija za resnost ponudbe (str. 5 razpisne dokumentacije) določil, da morajo ponudniki zavarovati resnost svoje ponudbe s predložitvijo bianko menice skupaj z menično izjavo. V točki 4.1.5 Garancija za resnost ponudbe (str. 13 razpisne dokumentacije) je naročnik še določil, da k izvirniku menice in menične izjave ponudniki v ponudbo predložijo še njuni kopiji.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ponudba zvezana z vrvico in zapečatena. Državna revizijska komisija je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika tudi ugotovila, da je v njej, kot to utemeljeno navaja vlagatelj, le kopija menice. Vendar je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil tudi menico v originalu, pri čemer je iz odstopljene menice tudi razvidno, da je bila nekje vložena, saj je preluknjana na enem mestu, od mesta luknjanja pa do roba je pretrgana. Zato se Državni revizijski komisiji zdi prepričljivo naročnikovo pojasnilo, da je na odpiranju ponudb menico vzel (očitno iztrgal) iz ponudbe izbranega ponudnika in jo shranil posebej. Državna revizijska komisija je glede na navedeno ta vlagateljev očitek označila za neutemeljen.

Čeprav to ne vpliva na odločitev, pa Državna revizijska komisija dodaja, da kljub temu da je skladno s 75. in 76. členom ZJN-2 na javnem odpiranju ponudb naročnikova dolžnost vpisati v zapisnik zgolj določene podatke (naziv ponudnika, variantne ponudbe, ponudbe z opcijami, cena, popusti) in da druge podatke naročnik vpiše le, če se tako odloči, zaradi preprečevanja morebitnih spornih situacij, kot je pričujoča, bi morda veljalo razmisliti, da bi v zapisnik o odpiranju ponudb, ko originalna finančna zavarovanja jemlje iz ponudb, da bi jih hranil ločeno, vnesel tudi podatek o tem, da je originalna finančna zavarovanja vzel iz ponudb. Kot dodatno pa bi veljalo tudi razmisliti, da bi naročnik tudi morebitno kasnejšo odločitev, da iz ponudbe vzame originalna finančna zavarovanja in jih shrani ločeno, ustrezno evidentiral v spisu o izvajanju javnega naročila. V odstopljeni dokumentaciji take evidence namreč ni.

Vlagatelj navaja, da je "partner" Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana ponudniku Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna izdala potrdilo o ustreznem znanju, kar pa je nedopustno, ker potrdila izdajajo za to usposobljene in certificirane ustrezne ustanove.

Iz točke 3.1.4.3 (str. 9 razpisne dokumentacije), ki je vključena pod točko 3.1.4 Kadrovske zmogljivosti, izhaja, da je naročnik določil:

"Ponudnik mora za vsak sklop na katerega se prijavlja zagotoviti za čas trajanja pogodbe redno zaposleno Strokovno osebo za intervencije na semaforskih napravah, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- vsaj 2 leti delovnih izkušenj pri delih na vzdrževanju, projektiranju ali izvedbi semaforskih naprav
- strokovna usposobljenost (opravljen tečaj) na semaforskih krmilnih napravah, katere so zastopane na območju posameznega sklopa (seznam naprav je na vpogled pri investitorju).

dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: Strokovno osebo za intervencije na
semaforskih napravah), navedeni skladno s predlogo.
opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva izkaze o ustrezni
strokovni usposobljenosti, referenčnem poslu â??
Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrsten posel, kot so dela
iz specifikacije naročila, ki jih odgovorna oseba prevzema v ponudbi".

Iz te določbe razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik zahteval, da morajo ponudniki zagotoviti kader z določenimi znanji, kar dokažejo z izjavo (gl. obrazec "Podatki o kadrovski zmogljivosti"). Naročnik si je pridržal pravico, da izjavo preveri tudi tako, da mu ponudnik naknadno predloži dokazila.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je predložil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec "Podatki o kadrovski zmogljivosti" z izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, da so podatki, ki jih je ponudnik navedel v tem obrazcu, resnični in da se zavezuje naročniku predložiti zahtevana dokazila, ki bi jih zahteval. Izbrani ponudnik je nosilca s. p. opredelil kot tisto osebo, ki izpolnjuje zahteve iz točke 3.1.4.3 (str. 9 razpisne dokumentacije). Glede na navedeno je razvidno, da je izbrani ponudnik predložil zahtevano dokazilo.

V postopku javnega naročanja je naročnik izbranega ponudnika z dopisom št. 43001-108/2009/17 z dne 4. 8. 2009 pozval, da mu "v skladu s točko 3.1.4.3" "predloži dokazila o strokovni usposobljenosti strokovne osebe (potrdilo o opravljenem tečaju". Izbrani ponudnik je naročniku predložil "potrdilo o šolanju vzdrževalcev semaforizacije", ki ga je izdal subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana. Potrdilo je subjektu Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna torej izdal subjekt, s katerim ta sodeluje v predloženi ponudbi. Vlagateljevo pojasnilo, zakaj je potrdilo "prav gotovo neustrezno in ne ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije", ni prepričljivo. Vlagatelju je sicer mogoče pritrditi, da so za izdajo potrdil o ustreznem znanju lahko predpisani postopki (vlagatelj sicer ne navede, kateri postopek bi bil v obravnavanem primeru ustrezen) in tudi da potrdila lahko "izdajajo za to usposobljene in certificirane ustrezne ustanove" (vlagatelj sicer ne navede, katere bi bile v konkretnem primeru te ustrezne ustanove), vendar ni mogoče spregledati, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni posebej omejil, kateri tečaj bo edino zadoščal in da mora potrdilo izdati kakšen konkreten organ ali kakšna konkretna ustanova itd. Je pa iz razpisne dokumentacije razvidno, da se strokovna usposobljenost veže na poznavanje semaforskih krmilnih naprav, ki so dejansko prisotne na terenu, pri čemer naročnik tudi vodi seznam teh naprav. Zato je povsem mogoče, da npr. proizvajalci opreme usposabljajo uporabnike njihovih izdelkov ali osebe, ki bodo zadolžene za servisiranje te opreme. Tak zaključek je toliko bolj logičen, če upoštevamo, da je ravno proizvajalec opreme tisti subjekt, ki ima v proizvodnem procesu kadre, ki načrtujejo nek proizvod, ga razvijajo, izboljšujejo itd., zaradi česar je tudi tisti, ki lahko prenese na bodočega uporabnika informacije iz prve roke. Ker je naročnik zahteval le (strokovni) tečaj, pri čemer ga ni vezal na neke konkretne formalne zahteve, Državna revizijska komisija ne more sprejeti vlagateljevega stališča. Hkrati pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj tudi ne izpodbija vsebinske ustreznosti tečaja, ki ga je opravil nosilec s. p., zaradi česar je mogoče šteti, da se je nosilec s. p. na njem strokovno usposabljal v vsebini, ki jo zahteva razpisna dokumentacija. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagateljev očitek neutemeljen.

Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker je v tej ponudbi za subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana "očitno naveden napačni podatek glede povprečnega letnega dohodka", saj je naveden podatek o dobrih 660 tisoč eurov, moral pa bi biti, glede na vlagateljeve podatke, slabih 36 milijonov eurov.

Državna revizijska komisija je vpogledala v točko 3.1.2 Ekonomsko-finančna sposobnost (str. 7 razpisne dokumentacije) in ugotovila, da je naročnik v točki 3.1.2.1 določil, da gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi, mora imeti v zadnjih treh poslovnih letih povprečni letni prihodek višji, kot je ponudbena vrednost (z DDV) za posel, ki ga prevzema. Ponudniki so morali izpolniti, podpisati in žigosati izjavo, kot izhaja iz obrazca "Izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev".

Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo v sklopu 8NM za ponudbeno vrednost 325.396,20 eurov z DDV, pri čemer je subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana prevzel 30 % posla (gl. razdelek "Vrednost posla izražena v % ponudbene cene" v obrazcu "Podatki o gospodarskem subjektu"). Ker je podatek, ki je vpisan v obrazcu za subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana, višji že od ponudbene vrednosti za celo ponudbo, je toliko bolj višji od vrednosti deleža del, ki ga prevzema subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana. Četudi bi se izkazalo, da je pravi podatek, ki bi ga moral izbrani ponudnik vpisati za subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana res tisti o dobrih 36 milijonih eurov, ni sporno, da tako obstoječi kot domnevno pravilni podatek vsebinsko presegata naročnikovo zahtevo iz točke 3.1.2.1 razpisne dokumentacije. Napaka v zapisu bi bila relevantna takrat, ko bi se izkazalo, da je pravi znesek manjši od tistega, ki ga zahteva naročnik v točki 3.1.2.1 razpisne dokumentacije. Vendar vlagatelj tega ne zatrjuje, ampak izpostavlja podatek o dobrih 54-krat večjem znesku, kot je tisti, ki je zapisan v točki 3.1.2.1 razpisne dokumentacije. V takih okoliščinah je treba zaključiti, da je domnevna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika le formalne narave. Ker pa dejstvo, ali bi moral izbrani ponudnik vpisati podatek o dobrih 36 milijonih eurov, ne pa o "le" dobrih 660 tisoč eurov, ne vpliva na ugotavljanje vsebine ponudbe v ničemer, je tako pomanjkljivost ponudbe mogoče označiti kot nebistveno formalno pomanjkljivost (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Posledica, ki jo uveljavlja vlagatelj, in sicer izločitev ponudbe izbranega ponudnika zaradi zatrjevane pomanjkljivosti, je neutemeljena.

Vlagatelj izpodbija popolnost ponudbe izbranega ponudnika tudi glede referenc.

Z dopisom št. 43001-108/2009/17 z dne 4. 8. 2009, ki ga je izbrani ponudnik prejel 13. 8. 2009, je naročnik pozval k predložitvi "dodatnih dokazil za priznanje sposobnosti", med drugim glede referenc. Ta dopis je naročnik naslovil le na subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna.

Skladno s točko 2.11 Pregled in presoja ponudb (str. 6 razpisne dokumentacije) "se od ponudnika lahko zahteva pojasnila in dodatna (stvarna) dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije", pri čemer še velja, da naročnik ponudbo "zavrne, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ne predloži zahtevanih pojasnil ali stvarnih dokazil ali, če ne dopolni formalno nepopolne ponudbe".

Kot je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila, je naročnik v točki 3.1.5 Reference (str. 10 razpisne dokumentacije) zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo le izjave o referenčnem poslu, ne pa tudi drugih dokazil.

Da bi preveril vsebino referenčnih izjav, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika, je naročnik skladno s točko 2.11 Pregled in presoja ponudb (str. 6 razpisne dokumentacije) subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna pozval na predložitev "dodatnih dokazil za priznanje sposobnosti". Iz vpogleda v dokumentacijo je razvidno, da je naročnik prejel dodatna dokazila, vendar med njimi ni dokazil, ki se nanašajo na reference, na katere se v ponudbi izbranega ponudnika sklicuje subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana. Ker pa je v obravnavanem primeru subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana v ponudbi izbranega ponudnika priglašen kot podizvajalec, dopis št. 43001-108/2009/17 z dne 4. 8. 2009 pa ni tako jasen in nedvoumen, da bi bilo mogoče iz njega zaključiti, da je naročnik res zahteval tudi predložitev dokazil za podizvajalca, Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročniku ni mogoče očitati, da je kršil ZJN-2, ker ni izločil ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj nadalje navaja, da so reference za subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana neustrezne tako glede lastnosti "istovrstnost" kot glede dejstva, da so navedene reference, ki so rezultat dela drugih subjektov (npr. vlagatelja).

Kot je Državna revizijska komisija predhodno ugotovila, je naročnik v točki 3.1.5 Reference (str. 10 razpisne dokumentacije) določil, da za priznanje tehnične sposobnosti glede referenc zadošča, da subjekt razpolaga najmanj z eno referenco, ki ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Skladno s točko 3.1 Pogoji za priznanje sposobnosti (str. 7 razpisne dokumentacije) je treba točko 3.1.5 Reference (str. 10 razpisne dokumentacije) interpretirati tako, da mora oziroma je moral z najmanj eno referenco razpolagati tako ponudnik, kot partner v ponudbi, kot tudi podizvajalec.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da se subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana sklicuje na dva referenčna posla, in sicer 1. "križišče deteljica Domžale" in 2. "sistem avtomatskega vodenja prometa". Zato vlagatelj zmotno navaja, da se je subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana za dokazovanje referenc skliceval na "vodenje in nadzor prometa" iz leta 2005. Na slednji posel se je subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana sicer res skliceval, vendar ne v smislu referenc ponudnika, partnerja ali podizvajalca, ampak jih je priglasil za prijavljeni kader. Vendar pa vlagatelj niti ne navaja, da bi se nanjo ne smel sklicevati niti pri kadru.

Vlagatelj se določno opredeljuje samo do tega, da referenca za "sistem avtomatskega vodenja prometa" ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj pa se za referenco "križišče deteljica Domžale" določno sploh ne opredeli, zakaj bi bila ta referenca neskladna z zahtevami razpisne dokumentacije. Vlagatelj mora zahtevek za revizijo namreč obrazložiti (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). Zato tudi v primeru, če bi bilo treba kot utemeljene šteti vlagateljeve očitke, da je naročnik nepravilno ugotovil, da je treba subjektu Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana priznati referenco za "sistem avtomatskega vodenja prometa", pa vlagatelj ne bi vseeno uspel izkazati, da je naročnik nepravilno zaključil, da subjekt Iskra Sistemi, d. d., Ljubljana izkazuje tehnično sposobnost (45. člen ZJN-2), saj bi kot neizpodbita ostala ustreznost reference za "križišče deteljica Domžale". Ta ena referenca pa bi zadoščala za priznanje tehnične sposobnosti, saj je naročnik omogočil, da zadošča že ena referenca.

Vlagatelj izpodbija tudi ustreznost referenc subjekta Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna, in sicer tako tistih referenc, ki jih je ta priglasil za dela v Mestni občini Novo mesto kot dela v Občini Sevnica.

Kot je Državna revizijska komisija predhodno ugotovila, je skladno s točko 3.1.5 Reference (str. 10 razpisne dokumentacije) zadosti, če ima ponudnik izkušnje pri enem referenčnem poslu, ki ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Referenčni posel mora dosegati tudi določeno vrednost in ga je moral ponudnik izvesti v določenem (triletnem) obdobju. Iz točke 3.1.5 Reference (str. 10 razpisne dokumentacije) tudi izhaja, da istovrsten posel pomeni opravljanje vzdrževalnih ali investicijskih del na avtocestah, državnih cestah ali občinskih cestah, v neprekinjenem obdobju vsaj 2 let, ki je obsegalo štiri skupine naprav, pri čemer je naročnik še opomnil, da se istovrstnost posla obravnava kot istovrstnost del iz specifikacije naročila, ki jih gospodarski subjekt prevzema v ponudbi.

Iz razpisne dokumentacije torej izhaja, da je naročnik določil, da je za priznanje tehničnega pogoja treba upoštevati, da mora v triletnem referenčnem obdobju izvajanje posla, ki ga gospodarski subjekt navaja za referenčnega, potekati neprekinjeno vsaj dve leti. Vlagatelj s tem, ko navaja, da je subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna priglasil obdobje izvajanje referenčnih poslov 2006-2009, priznava, da vsak posel poteka oziroma je potekal "v neprekinjenem obdobju vsaj 2 let".

Vlagatelj sicer navaja, da je pri referenčnem poslu za Mestno občino Novo mesto subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna priglasil tudi investicijsko vzdrževanje, kar da ni isto kot vzdrževanje, vendar vlagatelj spregleda, da je naročnik v točki 3.1.5 Reference (str. 10 razpisne dokumentacije) določil kot istovrstne posle tako vzdrževalna kot investicijska dela. Ob tem Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj vsebinskih argumentov glede razlikovanja med vzdrževanjem in investicijami (zahteve iz točke 3.1.5 Reference razpisne dokumentacije) ter investicijskim vzdrževanjem (opredelitev nekaterih del, ki jih je izvajal oziroma jih izvaja subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna za Mestno občino Novo mesto) tudi ne pojasni (gl. prvi odstavek 12. člena ZRPJN). Po oceni Državne revizijske komisije namreč ni relevantno poimenovanje nekega razmerja (v tem primeru: del, ki naj bi jih ponudnik opravljal), ampak njegova vsebina. Vlagatelj sploh ne pojasni, v čem bi se investicijska dela razlikovala od del, ki jih je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji. Pravnorelevantnih argumentov vlagatelj torej ne ponuja.

Četudi se subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna v svojih referenčnih izjavah sklicuje na obdobja, ki so po vlagateljevem mnenju daljša od tistih, ki jih je naročnik opredelil z razpisno dokumentacijo, ne more biti sporno, da se v uveljavljanem obdobju (tj. 2006-2009) nahaja tudi dvoletno obdobje, ki ga razpisna dokumentacija šteje za ustrezno.

Kot edino pravno relevantno je v vlagateljevih argumentih mogoče ugotoviti, da vlagatelj izpostavlja zneske. Vendar vlagatelj tudi ne zatrjuje, da vrednost referenčnih poslov, ki bi jih bilo treba upoštevati za dveletno obdobje, ne dosega postavljenega 70 % praga. Vlagatelj sicer navaja, da so reference neustrezne zaradi starosti, ker se nanašajo na obdobja več kot tri leta, vendar bi bilo iz referenčnih izjav in naknadno predloženih dokazil mogoče ugotoviti, da je neko dveletno obdobje ustrezno glede na zahteve razpisne dokumentacije. Zato tudi ne bi bilo mogoče zanemariti celotne reference, ampak bi bilo mogoče zanemariti referenco le v tistem delu, ki bi časovno ali vsebinsko odstopala od zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj pa, kot že pojasnjeno, takih argumentov niti ne nudi.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je ugotovil, da subjekt Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Mirna izpolnjuje tehnični pogoj (45. člen ZJN-2) glede referenc.

Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik spreminjal podatke posameznih postavk na obrazcu informativnega cenika, nekaterih postavk pa ni podal.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije (str. 3; Povabilo k oddaji ponudbe), sta "vsebina in obseg naročila ... opredeljena v ''Specifikaciji naročila''". Naročnik je to podrobneje opredelil v točki 4.1.4 Specifikacija naročila in predračun (str. 12-13 razpisne dokumentacije): "V ponudbi mora biti predložena naročnikova specifikacija naročila (opis naročila, tehnični pogoji, izpolnjena specifikacija-popisi del s količinami, ...), iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila in tehničnih pogojev naročila. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati. Dovoljen je le vnos zahtevanih podatkov (na primer: specifikacija-popisi del s količinami)."

Naročnik je pripravil tudi "Informativni cenik materiala in storitev", pri čemer ta uvodoma pojasnjuje: "Ponudnik lahko vpiše informativne cene materiala in storitev ter tudi doda ali zbriše postavke. Informativni cenik se lahko uporablja pri izdelavi predračunov za dela investicijskega vzdrževanja oz. postavk, ki niso navedene v Ponudbenem obračunskem listu."

Iz vsebine razpisne dokumentacije je torej razvidno, da je naročnik pripravil več obrazcev, ki imajo različen namen. Tako je iz točke 4.1.4 Specifikacija naročila in predračun (str. 12-13 razpisne dokumentacije) razvidno, da mora ponudnik upoštevati vse postavke popisa in zanje ponuditi ceno, take obveznosti pa ponudnik nima pri pripravi informativnega cenika. Če namreč ponudnik lahko izbriše posamezne postavke iz obrazca informativnega cenika, to zagotovo pomeni, da naročnik ni zahteval od ponudnikov, da predložijo cenik, ki bo vseboval cene za vse postavke.

Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik predložil informativni cenik. Čeprav je izbrani ponudnik "spreminjal podatke posamičnih postavk", to glede na zahteve iz uvodnega pojasnila informativnega cenika ni nedopustno ravnanje. Ob tem vlagatelj tudi zmotno navaja, da je informativni cenik sestavni del predračuna ali tehnične dokumentacije, saj to iz točke 4.1.4 Specifikacija naročila in predračun (str. 12-13 razpisne dokumentacije) ne izhaja. Državna revizijska komisija hkrati tudi ugotavlja, da bi bilo relevantno, če bi se izkazalo, da je izbrani ponudnik "spreminjal podatke posamičnih postavk" v tistih obrazcih, ki so bili glede na točko 4.1.4 Specifikacija naročila in predračun (str. 12-13 razpisne dokumentacije) relevantni za pripravo ponudb v tehničnem in cenovnem smislu, vendar vlagatelj konkretnih navedb, ki bi kazale na nedopustnost ravnanja izbranega ponudnika, niti ni postavil. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija ta vlagateljev očitek ocenila za neutemeljen.

Vlagatelj kot končno izpostavlja, da je izbrani ponudnik zamudil rok za dopolnitev ponudbe, saj je naročnikov poziv za dopolnitev ponudbe prejel 13. 8. 2009, ponudbo pa je dopolnil šele 18. 8. 2009, kar pomeni, da je zamudil postavljen tridnevni rok.

Skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 naročnik ponudniku določi rok, v katerem mora dopolniti svojo ponudbo, sicer ponudbo izloči. Naročnika pri tem omejujejo še pravila, ki naročniku primarno nalagajo, da sam preveri dejstva.

Iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik opredeli ponudniku rok, v katerem mora dopolniti ponudbo, pri čemer pa ZJN-2 (izrecnega) pravila, kako je treba obravnavati ta rok, ne določa.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom št. 43001-108/2009/17 z dne 4. 8. 2009, ki mu ga je vročil 13. 8. 2009 (razvidno iz povratnice), pozval, naj predloži nekatera dokazila, in sicer "v roku treh dni po prejemu tega poziva". Že iz tega poziva je razvidno, da naročnik izbranemu ponudniku ni določil konkretne časovne točke (npr. določen dan do določene ure), do katere pričakuje prejem dopolnitve ponudbe, ampak mu je naročnik določil rok za dopolnitev ponudbe. Iz tega je treba razumeti, da je naročnik opredelil časovno obdobje, v katerem mora izbrani ponudnik reagirati tako, da naročniku omogoči seznanitev z zahtevanimi dokazili, ne pa da je taka dopolnitev ponudbe naročniku že vročena do izteka roka.

Naročnikova zahteva iz dopisa št. 43001-108/2009/17 z dne 4. 8. 2009 se tudi razlikuje od npr. zahteve iz točke 2.9 Predložitev ponudbe (str. 5 razpisne dokumentacije), saj je v slednji točki razpisne dokumentacije izrecno zapisano, da mora biti ponudba naročniku "vročena (osebno ali po pošti) do izteka roka (datum in ura) določenega v objavi in povabilu k oddaji ponudb, sicer se šteje za nepravočasno. Vložišče naročnika na ovojnici označi datum in točno uro prevzema ponudbe." Iz slednje zahteve razpisne dokumentacije je torej razvidno, da je naročnik predvidel situacijo, ki je vezana na točno določeno časovno točko (prejemna teorija). Take zahteve, kot že pojasnjeno, naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe nima.

Vpogled v koledar pokaže, da je bil 13. 8. 2009 četrtek.

Čeprav ZJN-2 ne ureja vprašanj štetja rokov za primere, kot je obravnavani, pa si je mogoče po analogiji pomagati s pravili za štetje rokov, ki bi lahko veljala pri uporabi in razlagi nekaterih drugih institutov iz ZJN-2. V drugem odstavku 1. člena ZJN-2 je določeno, da ZJN-2 implementira Direktivo 2004/18/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljevanju: Direktiva 2004/18/ES), Direktiva 2004/18/ES pa v 50. uvodnem pojasnilu določa, da je primerno, da se Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in rokov (UL L 124 z dne 8. 6. 1971, str. 1; v nadaljevanju: Uredba), uporablja pri izračunu rokov iz te direktive.

Izhajajoč iz tega izhodišča Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi se v primeru, da bi že ZJN-2 določal, da mora ponudnik dopolniti ponudbo "v roku treh dni po prejemu â?? poziva", rok treh dni skladno s pravili o štetju rokov iz drugega pododstavka prvega odstavka 3. člena Uredbe iztekel v nedeljo, 16. 8. 2009. Zaradi tega bi bilo treba upoštevati še prvi pododstavek četrtega odstavka 3. člena Uredbe, kar pomeni, da bi se zadnji dan tridnevnega roka končal z iztekom zadnje ure naslednjega delovnega dne, torej v ponedeljek, 17. 8. 2009. Skladno s prvim pododstavkom četrtega odstavka 3. člena Uredbe se nedelja pri štetju rokov v dnevih namreč ne šteje za dan, na katerega se lahko izteče rok.

Po analogiji, ker bi bilo primerno enako obravnavati rok, ki bi ga določil zakon, in rok, ki ga določi naročnik, bi to torej pomenilo, da bi se tudi rok, ki ga je postavil naročnik, ne mogel izteči v nedeljo, ampak bi se iztekel šele s potekom ponedeljka.

Polni učinek naročnikovega poziva, ki ne določa določene časovne točke, ampak obdobje, v katerem mora ponudnik nekaj storiti, bi bil okrnjen, če bi poziv razlagali tako, da bi moral izbrani ponudnik predložiti zahtevana dokazila še v času, ko je na zadnji dan roka naročnik sploh zmožen prevzeti dokumentacijo (npr. zgolj v času poslovnih ur oziroma dela vložišča). Po oceni Državne revizijske komisije je zato treba naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe tolmačiti tako, da daje izbranemu ponudniku možnost, da ponudbo dopolni ves čas trajanja roka za dopolnitev ponudbe. To pa je izbrani ponudnik tudi storil, saj iz "Potrdila o oddaji pošiljke", katerega fotokopijo naročnik hrani v dokumentaciji, izhaja, da je izbrani ponudnik dopolnitev ponudbe oddal priporočeno po pošti zadnji dan roka, torej 17. 8. 2009. Ker je izbrani ponudnik pravočasno reagiral s tem, da je naročniku posredoval dopolnitev ponudbe, Državna revizijska komisija glede na vsa pojasnila ne more pritrditi vlagatelju, da je izbrani ponudnik zamudil rok za dopolnitev ponudbe.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2, ko je dopolnitev ponudbe upošteval kot pravočasno, prav tako pa ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je kot popolno obravnaval ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj sicer uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ko je kot popolno obravnaval ponudbo ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto, vendar ker vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2 pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelj ne more doseči razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila. Le ugotovitev kršitve naročnika pri ravnanju s ponudbo ponudnika Utrip, d. o. o., Novo mesto namreč ne zadošča, da bi se vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila lahko izboljšal. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 20. 1. 2010

Predsednica senata
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
- odvetniki in odvetnica Bojan Makovec, Andrej Doles, Katarina Doles Toš in mag. Franci Kodela, Kolodvorska 6, 1230 Domžale,
- Elektromehanika Branko Gregorič, s. p., Zabrdje 26, 8233 Mirna,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.