018-012/2010 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Številka: 018-12/2010-3

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu predsednice Državne revizijske komisije Miriam Ravnikar šurk, kot predsednice senata in članic Državne revizijske komisije mag. Maje Bilbije in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov ZPIZ za obdobje treh let", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika GENERALI ZAVAROVALNICA, d.d., Kržičeva 3, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 19. 1. 2010 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 23. 12. 2009, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Obvestilu o oddaji javnega naročila, izdanim dne 14. 12. 2009, pod št. 961-15/2009-2620.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 5.960,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15. 9. 2009, pod št. 961-15/2009, izdal sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila "Zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov ZPIZ za obdobje treh let". Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na portalu javnih naročil, dne 16. 10. 2009, pod št. objave JN8558/2009 in v Uradnem listu EU, dne 21. 10. 2009, pod št. objave 2009/S 203-292420.

Naročnik je dne 14. 11. 2009, pod št. 961-15/2009-2620, sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, s katerim je ponudnike obvestil, da se predmetno naročilo odda ponudniku Zavarovalnica Maribor, d.d., Cankarjeva 3, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z vlogo, z dne 23. 12. 2009, vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, oziroma podredno razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik kršil predpise, ker je ponudbo vlagatelja neupravičeno izločil in javno naročilo neupravičeno oddal izbranemu ponudniku. Naročnik je ponudbo vlagatelja izločil, ker le-ta naj ne bi izpolnila naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije iz točke 4.5. III. Poglavja, ki je določala, da morajo biti vsi dokumenti, predloženi v ponudbi, zvezani z vrvico v celoto in notranje pečateni tako, da posameznih listov oz. prilog ni možno naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe listov oziroma pečata. Vlagatelj po mnenju naročnika naj ne bi določenih dokumentov predložil na predpisan način, in sicer bančne garancije za resnost ponudbe, izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, veljavnih splošnih pogojev zavarovanj in obrazcev za prijavljanje škod. Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila zapisal, da je bila ponudba vlagatelja na javnem odpiranju ponudb sicer obravnavana kot notranje pečatena, saj je bila ponudba zvezana z vrvico in notranje pečatena, ob natančnem pregledu ponudbe pa je komisija ugotovila, da nekateri dokumenti iz ponudbene dokumentacije niso zvezani in pečateni na način, kot ga je zahteval naročnik, ker so vloženi v plastične mape, ki so sicer zvezane z vrvico in notranje pečatene, vendar niso bile opremljene na način (zalepljene, spete, â??), da dokumentov, ki so bili vloženi v mape, ne bi bilo mogoče naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe dokumentov ali pečatov. Iz naročnikove zahteve v razpisni dokumentaciji po mnenju vlagatelja izhaja, da so morali biti dokumenti povezani v celoto, da tako vsebine ponudbe ni bilo mogoče naknadno spreminjati, ter da bo v primeru neizpolnjevanja zahtev naročnik ponudbo izločil na javnem odpiranju ponudb. Slednjo zahtevo je vlagatelj v celoti izpolnil, saj vsi ponudbeni dokumenti, ki po mnenju naročnika niso bili predloženi na predpisan način, vsebujejo takšne navedbe, da jih naknadno ni mogoče spreminjati, dodajati oziroma odvzemati iz ponudbe vlagatelja. Na javnem odpiranju naročnik ni imel kakršnihkoli pripomb glede vezave ponudbe vlagatelja. Očitano pomanjkljivost bi moral naročnik po mnenju vlagatelja, če že, obravnavati kot formalno nepopolnost ponudbe, oziroma je šlo za nebistveno pomanjkljivost ponudbe. Naročnik je le neskladnost ponudbe izbranega ponudnika in ponudbe drugih ponudnikov obravnaval kot formalne nepopolnosti in izbranega ponudnika pozval k odpravi formalne nepopolnosti, ne pa vlagatelja. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2. Naročnik je v zahtevi zapisal, da bo takšno ponudbo izločil na javnem odpiranju ponudb. Ponudbe vlagatelja pa naročnik ni izločil na javnem odpiranju ponudb. Kasnejša izločitev zaradi domnevnega neizpolnjevanja naročnikove zahteve ni bila mogoča, oziroma naročnik za takšno izločitev ni imel podlage v razpisni dokumentaciji. Tolmačenje nejasnih določil razpisne dokumentacija pa ne more iti v škodo vlagatelju. Bistvo javnega odpiranja ponudb je, da se ob prisotnosti predstavnikov ponudnikov ter eventualno javnosti ugotovijo bistvene lastnosti ponudb. Na takšen način se zagotavlja transparentnost postopkov oddaje javnih naročil. Naročnik je zato s spornim ravnanjem kršil tudi načelo transparentnosti. Kolikor bi dopustili naročnikovo ravnanje, bi le-ta lahko po javnem odpiranju ponudb v fazi postopka, kjer javnost ni prisotna, na ponudbi izvedel določene spremembe v povezavi z vezavo ponudb, zaradi takšnih sprememb pa kasneje ponudbo določenega ponudnika izločil. Vlagatelj se zaveda, da sedaj ne more izpodbijati določil razpisne dokumentacije, vendar pa je zahteva naročnika po oceni vlagatelja pretirana zahteva po formalnosti, medtem, ko gredo spremembe na področju predpisov javnega naročanja v smeri zmanjševanja formalnosti. Običajno naročniki določijo, da je zaželeno, da je ponudba zvezana z vrvico, kolikor pa ni, pa jo naročnik na javnem odpiranju ponudb sam zveže.

Naročnik je dne 8. 1. 2010, pod št. 961-15/2009-2620, izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi sklepa je naročnik pojasnil, da je zahtevo po vezavi in notranjem pečatenju vseh dokumentov uvrstil med pogoje, ki jih morajo ponudniki obvezno izpolniti, da se bo njihova ponudba štela za popolno, zato bi vlagatelj ta pogoj moral izpolniti na način, določen v razpisni dokumentaciji. Ker vlagatelj določenih dokumentov ni zvezal z vrvico z ostalo ponudbeno dokumentacijo, temveč je te dokumente vložil v plastične mape, ki so sicer bile zvezane z ostalo dokumentacijo, pogoja vezave in notranjega pečatenja ni izpolnil na način, kot je bil predviden v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v razpisni dokumentaciji tudi navedel, da bo takšno ponudbo izločil že na javnem odpiranju ponudb, kar pa ne pomeni, da je imel naročnik pravico izločiti takšno ponudbo samo na javnem odpiranju ponudb, temveč navedeno pomeni, da bi tako ponudbo naročnik lahko izločil že na javnem odpiranju ponudb in seveda tudi kasneje v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Pri ocenjevanju oblike ponudbe vlagatelja naročnik ni ocenjeval vsebine nevezanih dokumentov, temveč le dejstvo, da vlagatelj pogoja vezave ni izpolnil. Naročnik ugovarja stališču vlagatelja, da bi slednjo nepravilnost moral obravnavati kot formalno nepopolnost ponudbe oziroma kot nebistveno pomanjkljivost ponudbe, saj je naročnik pogoju vezave in notranjega pečatenja izrecno pripisal poseben pomen v razpisni dokumentaciji, in tudi navedel, da bo ponudba zaradi neupoštevanja slednjega pogoja izločena. Pregledovanje in ocenjevanje ostalih ponudb pa na izločitev ponudbe vlagatelja ni imelo vpliva. Naročnik z navedbo v odločitvi o oddaji naročila, da bi plastične mape morale biti opremljene na način (zalepljene, spete, â??), da dokumentov, ki so bili vloženi v mape, ne bi bilo možno naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe dokumentov ali pečata, ni tolmačil nejasnih določil razpisne dokumentacije v škodo vlagatelju, saj so bile navedbe razpisne dokumentacije jasne. Naročnik je slednjo navedbo zgolj primeroma navajal. Glede navedbe vlagatelja, da naj bi bila zahteva po vezavi pretirana zahteva po formalnosti, pa je naročnik odgovoril, da je avtonomen pri pripravi razpisne dokumentacije in postavljanju zahtev, pri postavitvi zahteve pa ga je vodila želja, da so vsi ponudniki in naročnik zaščiteni pred morebitnimi očitki, da je po oddaji ponudb v posamezni ponudbi prišlo do menjave kateregakoli dokumenta.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 12. 1. 2010, naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 14. 1. 2010, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila ter dokumentacijo o revizijskem postopku, vodenem pri naročniku.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo izvajal po odprtem postopku, v katerem je prejel pet pravočasnih ponudb, kar izhaja tudi iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 26. 11. 2009. Iz Obvestila o oddaji naročila, z dne 14. 12. 2009, in iz Dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, z dne 28. 12. 2009, izhaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil, med preostalimi ponudbami pa kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, oziroma o izločitvi ponudbe vlagatelja, skladno s 1. odstavkom 80. členom Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08), ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Vlagatelj je zatrjeval, da je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepopolno iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije, ker naj vlagatelj ne bi izpolnil zahteve iz podtočke 4.5. III. poglavja razpisne dokumentacije.

Naročnikovo ravnanje, t.j. izločitev ponudbe vlagatelja, kot nepopolne, je treba presojati z vidika 1. odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v razpisno dokumentacijo za obravnavano javno naročilo, poglavje III. Navodilo ponudnikom za izdelavo ponudbe, točko 4. Ponudba, podtočko 4.5. Oblika ponudbe, ugotovila, da je naročnik med drugim podal tudi naslednjo zahtevo:

"Vsi dokumenti, predloženi v ponudbi, morajo biti zvezani z vrvico v celoto in notranje zapečateni tako, da posameznih listov oziroma prilog ni možno naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe listov oziroma pečata. V kolikor navedena zahteva ni izpolnjena, bo ponudba že na javnem odpiranju ponudb izločena iz nadaljnjega postopka."

Med naročnikom in vlagateljem je nesporno dejstvo, na katerega je naročnik oprl svojo odločitev o izločitvi ponudbe vlagatelja, in katerega je Državna revizijska komisija ugotovila tudi po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, z dne 25. 11. 2009, da vlagatelj določenih dokumentov, in sicer Bančne garancije za resnost ponudbe, Izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, Pogojev za premoženjsko zavarovanje in Obrazcev za prijavo škode, ni predložil tako, da bi slednje dokumente zvezal z vrvico in notranje zapečatil skupaj z ostalimi dokumenti v ponudbi. Slednje dokumente je vlagatelj vložil v plastične mape, te pa so sicer bile zvezane z vrvico in notranje zapečatene z ostalimi dokumenti v ponudbi.

Vlagatelj slednjim ugotovitvam naročnika v zahtevku za revizijo ni nasprotoval, ampak je štel, da je zahtevo naročnika kljub temu izpolnil, saj gre za dokumente, ki vsebujejo takšne navedbe, da jih naknadno ni mogoče spreminjati, dodajati oziroma odvzemati iz ponudbe vlagatelja. Vlagatelj je namreč naročnikovo zahtevo tolmačil tako, da so po njegovem mnenju morali biti dokumenti povezani v celoto, tako da vsebine ponudbe ni bilo mogoče naknadno spreminjati. Vendar pa Državna revizijska komisija takšni argumentaciji vlagatelja ne more slediti, saj se zahteva iz razpisne dokumentacije v ničemer ni glasila na vsebino ponudbene dokumentacije, ampak zgolj na "formalno" obličnost predložitve ponudbenih dokumentov. Zato je potrebno pritrditi naročniku, da pri odločitvi o izločitvi ponudbe vlagatelja ni smel upoštevati vsebine ponudbenih dokumentov, posledično pa je potrebno šteti, da prej citirani ponudbeni dokumenti vlagatelja niso izpolnili naročnikove zahteve po vezavi in notranjem pečatenju, iz podtočke 4.5. III. poglavja razpisne dokumentacije.

Med strankama je dalje sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije, ker slednjih pomanjkljivosti pri ponudbi vlagatelja ni ocenil kot formalnih nepopolnosti oziroma nebistvenih pomanjkljivosti, oziroma ponudbe vlagatelja ni izločil že na javnem odpiranju ponudb.

Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača revizijske očitke vlagatelja, da bi naročnik moral ugotovljene pomanjkljivosti, oziroma neustreznosti, oceniti kot formalne nepopolnosti oziroma nebistvene pomanjkljivosti.

V skladu s 17. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, pri čemer v primeru, kadar je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo 1. odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevne - ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Državna revizijska komisija je že zavzela stališče v svojih odločitvah, da je kot nebistvene pomanjkljivosti mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom itd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena (tako npr. v zadevi pod št. 018-148/2009).

Ker je naročnik v obravnavanem primeru v razpisno dokumentacijo izrecno vnesel posledice neustrezne vezave in notranjega pečatenja ponudbene dokumentacije (torej zahteve po obličnosti ponudbe), s tem, ko je zapisal: "V kolikor navedena zahteva ni izpolnjena, bo ponudba že na javnem odpiranju ponudb izločena iz nadaljnjega postopka.", slednje določbe pa v fazi do poteka roka za predložitev ponudb ni izpodbijal noben potencialni ponudnik, je potrebno pritrditi naročniku v tem, da je imel pravno podlago za izločitev ponudbe kot nepopolne, kolikor ponudba ni izpolnila zahteve po vezavi in notranjem pečatenju ponudbenih dokumentov, iz podtočke 4.5. III. poglavja razpisne dokumentacije. Po roku za predložitev ponudb namreč razpisna dokumentacija postane aksiom, določbe razpisne dokumentacije pa je potrebno (v primeru, da so določbe jasne) razlagati tako, kot so zapisane. Vlagatelj iz slednjih razlogov v tem revizijskem postopku tudi ne more več uspešno uveljaviti tistih kršitev, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije oziroma na posamezne zahteve v razpisni dokumentaciji, in je zato kot neutemeljene potrebno zavrniti tudi revizijske očitke, ki se nanašajo na, po mnenju vlagatelja, pretirano zahtevo po formalnosti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju, kot nesporno med strankama, ugotovila, da naročnik ponudbe vlagatelja ni izločil na javnem odpiranju ponudb, ampak v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Takšno ravnanje naročnika pa je bilo po oceni Državne revizijske komisije nedvomno v nasprotju z izrecnim določilom v razpisni dokumentaciji, ki se je glasilo: "V kolikor navedena zahteva ni izpolnjena, bo ponudba že na javnem odpiranju ponudb izločena iz nadaljnjega postopka.".

Slednja zahteva naročnika je bila povsem jasna, torej, ponudbo, ki ne bo izpolnila zahtevo, bo naročnik izločil iz nadaljnjega postopka že na javnem odpiranju ponudb. Ni mogoče sprejeti argumentacije naročnika, da je naročniku imel s tem, ko je slednja določba vsebovala besedo "že" (na javnem odpiranju ponudb), pravico izločiti takšno ponudbo tudi kasneje v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Prav nasprotno, naročnik je z dodano besedo "že" po mnenju Državne revizijske komisije le še poudaril, da bo ponudba izločena že na javnem odpiranju ponudb. Kolikor bi naročnik želel takšno ponudbo izločiti kasneje, bi to moral v razpisno dokumentacijo tudi zapisati, ne pa potem zapisane (jasne) določbe razlagati širše in v škodo vlagatelju. Nenazadnje je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da naročnik na javnem odpiranju ponudb, kot to izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 26. 11. 2009, ni imel prav nobenih pripomb glede neustrezne obličnosti ponudbe vlagatelja. Slednje izhaja tudi iz točke VI. zapisnika o odpiranju ponudb, ki se je glasila: "Naziv ponudnika, višina ocenjene ponudbene zavarovalne premije za triletno obdobje z vključenim DPZP v EUR ter navedba morebitnih pomanjkljivosti ponudb, ki jih komisija ugotovi že na odpiranju ponudb", v tabeli, ki je sledila tej točki, pa je bila predvidena rubrika "Navedba morebitnih pomanjkljivosti ponudbe", ki je bila pri ponudbi vlagatelja prazna. Naročnik je slednje tudi sam potrdil, ko je v obrazložitvi izpodbijanega obvestila o oddaji naročila, z dne 14. 12. 2009, navajal, da je bila ponudba vlagatelja na javnem odpiranju ponudb sicer obravnavana kot notranje pečatena, saj je bila ponudba zvezana z vrvico in notranje pečatena. Kot izhaja po vpogledu v ponudbo vlagatelja, pa je po oceni Državne revizijske komisije šlo za pomanjkljivost oziroma neustreznost, ki bi jo bilo mogoče ugotoviti že takoj ob odpiranju in vpogledu v ponudbo.

Državna revizijska komisija je ob ugotovljenem zaključila, da je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da bi naročnik moral ponudbo vlagatelja, kolikor jo je ocenil kot nepopolno zaradi neizpolnjevanja zahteve iz podtočke 4.5. III. poglavja razpisne dokumentacije, izločiti iz nadaljnjega postopka že na javnem odpiranju ponudb. S tem, ko je naročnik ponudbo vlagatelja izločil šele v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb, je kršil določbe lastne razpisne dokumentacije, posledično pa ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 in tudi v nasprotju z načelom transparentnosti iz 8. člena ZJN-2, saj je izbor ponudbe oziroma izločitev ponudbe vlagatelja potekal na način, ki po oceni Državne revizijske komisije ni bil pregleden in izveden po predpisanem postopku.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v Obvestilu o oddaji javnega naročila, izdanim dne 14. 12. 2009, pod št. 961-15/2009-2620.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 5.000,00 EUR, odvetniško nagrado za revizijski postopek v višini 800,00 EUR, katere višino je ocenila skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT (Uradni list RS, št. 67/08) po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera ter 20 % DDV na nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v znesku 5.960,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.960,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 19. 1. 2010


Predsednica senata:
Miriam Ravnikar šurk, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije














Vročiti:
- ZAVOD ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana
- Odvetnik Borut Zajc, šestova ulica 2, Ljubljana
- ZAVAROVALNICA MARIBOR, d.d., Cankarjeva 3, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana