018-319/2009 Občina Cerknica

Številka: 018-319/2009-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje pitne vode za vodovodni sistem Cerknica", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnikov v skupnem nastopu Esotech, d.d., Preloška cesta 1, Velenje, CHRIST TEPRO Project Engineering Wassertechnik GmbH, Turmplatz 1, Lieboch, Avstrija, in Gradišče d.o.o. Cerknica, Podskrajnik 16b, Cerknica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, Cerknica (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.1.2010 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 4.12.2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, plačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na portalu javnih naročil 10.7.2009 pod št. objave JN5580/2009 ter dodatne informacije 31.7.2009 pod št. objave JN6197/2009 in 11.8.2009 pod št. objave JN6455/2009.

Naročnik je 7.9.2009 sprejel Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 430-5/2009, iz katerega izhaja, da je za izvedbo javnega naročila izbral ponudnika STRIX d.o.o., Cesta dveh cesarjev 403, Ljubljana.

Po odločanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 28.9.2009 je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-259/2009-3 z dne 11.11.2009 naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika št. 430-5/2009 z dne 7.9.2009 razveljavila.

Naročnik je 25.11.2009 sprejel Obvestilo, s katerim je prekinil predmetni postopek javnega naročila. V obrazložitvi odločitve je navedel, da je upoštevaje ugotovitve in sklep Državne revizijske komisije ugotovil, da pri dopolnjevanju formalno nepopolne ponudbe ponudnika STRIX d.o.o. kot tudi formalno nepopolne ponudbe vlagatelja ni šlo za odpravo računske napake, ampak za nedopustno spremembo cene. Oba ponudnika sta podpisala enako izjavo, vezano na ugotovljeno računsko napako, odprava katere na način, ko jo je predvidel in dopustil naročnik, ni skladna z 2. odst. 78. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2). Naročnik bo zaradi navedenega razloga zavrnil vse prejete ponudbe.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev z vlogo z dne 4.12.2009 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik s tem, ko njegove ponudbe ni vrednostno ocenjeval, ravnal nepravilno in negospodarno, saj je evidentno, da gre pri njegovi ponudbi za očitno računsko napako, ki je ni moč primerjati z napako, ugotovljeno v ponudbi ponudnika STRIX d.o.o. Slednjo bi moral naročnik izločiti. Vlagatelj še navaja, da je bila računska napaka odpravljena na način, ki je zakonsko dopusten, in ni šlo za spremembo cene. Napaki pri ponudbi vlagatelja in ponudbi ponudnika STRIX d.o.o., sta različni, zato naročnik iz tega razloga ne more označiti odpravo napake pri vlagateljevi ponudbi za neskladno z 2. odst. 78. člena ZJN-2, tako kot pri ponudbi ponudnika STRIX d.o.o. Vlagatelj zagotavlja, da je znesek skupne ponudbene cene pravilen, kar pomeni, da se kljub popravku njegova ponudba ne spreminja, zaradi navedenega popravka pa tudi ni nepravilna, neprimerna ali nesprejemljiva. Prav tako po mnenju vlagatelja obrazložitev razlogov za prekinitev postopka in zavrnitev vseh ponudb ni bila zadostna. Razlogi za zavrnitev vseh ponudb morajo biti zaradi enakopravnega ravnanja ponudnikov upravičeni, obrazloženi in objektivno preverljivi, pri čemer navedeno iz konkretnega sklepa ne izhaja. Vlagatelj meni, da je naročnik tako postopal zgolj iz razloga, ker ne želi izbrati njegove ponudbe, saj za odločitev o zavrnitvi obeh ponudb ni razloga. Prav tako naročnik svojih ugotovitev glede računskih napak oz. neustreznosti odprave le-te pri vlagateljevi ponudbi ni predstavil na pregleden način, zaradi česar je lahko naročnikovo ravnanje razumeti kot neupravičeno diskriminatorno ravnanje. Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tako temeljna načela PES kot tudi načelo enakopravnosti ponudnikov, zapisano v ZJN-2, in druga načela, na katerih temelji javno naročanje. Vlagatelj zahteva razveljavitev Obvestila naročnika o prekinitvi postopka javnega naročila z dne 25.11.2009. Vlagatelj je priglasil tudi stroške, povezane z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Naročnik je 23.12.2009 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej navaja, da je skladno s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-259/2009-3 z dne 11.11.2009 odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavil in se prav zaradi enakopravne obravnave ponudnika STRIX d.o.o. in vlagatelja odločil prekiniti postopek. Oba ponudnika sta imela formalno nepopolno ponudbo in računsko napako in oba sta podpisala enako izjavo, vezano na ugotovljeno računsko napako, odprava katere, skladno s sklepom Državne revizijske komisije na način, kot jo je predvidel naročnik, ni skladna z 2. odst. 78. člena ZJN-2. Oba ponudnika sta podpisala identično izjavo glede računskih napak, ki sta se med seboj razlikovali le v navedbi vsebine napak, vse ostalo v izjavi pa je bilo za oba ponudnika enako. Vlagatelj v ponudbi ni upošteval zahtev, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije glede obrazca št. 18 - predračuna, kjer bi moral obračunati 10% nepredvidenih del, saj je obračunal samo le 1,63% od vrednosti postavk A-C.
Naročnik še izpostavlja, da glede odločitve za prekinitev postopka zakon nikjer ne določa, da mora naročnik v takem primeru ponudnikom svojo odločitev utemeljevati. Kljub temu se je naročnik zaradi spoštovanja in upoštevanja načela transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov odločil, da bo v Obvestilu o prekinitvi postopka obrazložil razloge za svojo odločitev.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28.12.2009 naročnika obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 1. odst. 23. člena ZRPJN in 6. odst. 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa.

V predmetnem revizijskem postopku je med strankama spor o zakonitosti naročnikove odločitve o prekinitvi postopka javnega naročanja, pri čemer vlagatelj naročniku oporeka tako nezadostno obrazložitev obvestila o prekinitvi postopka kot tudi neupravičenost zaključiti postopek javnega naročila iz razlogov, ki jih je naročnik navedel.

Naročnik je v obravnavanem primeru odločitev o prekinitvi postopka javnega naročanja sprejel na podlagi 2. odst. 80. člena ZJN-2, v katerem je določeno, da lahko naročnik kadarkoli prekine postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (glej npr. odločitve št. 018-168/2007, 018-157/2008, 018-86/2009), da prekinitev postopka oddaje javnega naročila predstavlja enega izmed načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejšega ponudnika, naročnik pa lahko ta institut uporabi kadarkoli med postopkom oddaje javnega naročila. V primeru, ko naročnik prekine postopek oddaje javnega naročila po poteku roka za predložitev ponudb, ima prekinitev postopka popolnoma enake učinke kot zavrnitev ponudb, ki je urejena v 3. odst. 80. člena ZJN-2.

Čeprav je dolžnost obveščanja sodelujočih ponudnikov o sprejeti odločitvi in razlogih zanjo izrecno predpisana le v tretjem odstavku 80. člena ZJN-2 za primere zavrnitve vseh ponudb, je takšno obvestilo potrebno tudi v primerih prekinitve postopka po drugem odstavku 80. člena ZJN-2 (glej odločitev Državne revizijske komisije št. 018-86/2009). Takšna razlaga določbe 2. odstavka 80. člena ZJN-2 izhaja tudi iz nekaterih temeljnih načel javnega naročanja, zlasti načela transparentnosti iz 8. člena ZJN-2 in pravice do učinkovitega pravnega varstva. Načelo transparentnosti v najširšem smislu zahteva polno preglednost vodenja postopkov oddaje javnih naročil, kar nedvomno vključuje tudi zahtevo po tem, da morajo biti vsi sodelujoči ponudniki na enak način seznanjeni z vsemi pomembnimi dejstvi, dejanji in/ali odločitvami naročnika v konkretnem postopku, odločitve naročnika pa obrazložene. Odločitev o prekinitvi postopka po 2. odstavku 80. člena ZJN-2 predstavlja eno od pomembnih vsebinskih odločitev v postopku, s katero naročnik v primeru, kadar jo sprejme po prejemu ponudb, v vsakem primeru poseže v položaj ponudnikov, ki so se predhodno že angažirali s pripravo svojih ponudb in se predstavili na javnem odpiranju ponudb. Naročnik zato s prekinitvijo postopka v tej fazi povzroči povsem enake posledice kot v primeru zavrnitve vseh ponudb, zaradi česar je ponudnikom tudi v tem primeru treba zagotoviti pravno varstvo. Zagotavljanje pravice do pravnega varstva je možno le s spoštovanjem načela transparentnosti in navedbo razlogov, ki predstavljajo podlago za sprejem različnih naročnikovih vsebinskih odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Čeprav naročnik postopka oddaje javnega naročila ni dolžan zaključiti z izbiro najugodnejšega ponudnika in sklenitvijo pogodbe, pa je na ta način ponudnikom vendarle omogočeno, da zahtevajo neodvisen nadzor nad ravnanjem naročnika pri izvedbi konkretnega postopka oddaje javnega naročila v smislu zagotavljanja enakopravne obravnave vseh ponudnikov.

Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevim navedbam, da naročnik ni podal zadostne obrazložitve, ki bi omogočila objektivno preverjanje razlogov za sprejem odločitve o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila. Po oceni Državne revizijske komisije je naročnik dovolj jasno in obrazloženo navedel razloge za prekinitev postopka oddaje javnega naročila, ki jih je Državna revizijska komisija povzela že zgoraj. Tudi dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sam navaja, da kršitev, ki jo je naročnik ugotovil pri njegovi ponudbi, ni enaka kršitvi, ugotovljeni pri ponudbi ponudnika STRIX d.o.o., zato naročnik njegove ponudbe ne bi smel zavrniti, ker torej vlagatelj navaja razloge, ki jih je kot razlog za prekinitev postopka naštel tudi naročnik v izpodbijani odločitvi, kaže na to, da so bili razlogi za prekinitev postopka vlagatelju dani in obrazloženi in mu je bilo omogočeno (kar je vlagatelj tudi izkoristil), da njihovo upravičenost v smislu enakopravne obravnave preveri v revizijskem postopku.

Zato je Državna revizijska komisija pri obravnavanju vlagateljevih trditev o tem, da naročnik njegove ponudbe za razliko od ponudbe ponudnika STRIX d.o.o. ne bi smel zavrniti, saj je vlagatelj računsko napako, ki je bila ugotovljena pri njegovi ponudbi, odpravil na zakonsko dopusten način, ter da je naročnik odločitev o prekinitvi postopka zaradi zavrnitve obeh ponudb sprejel zgolj iz razloga, ker ne želi izbrati njegove ponudbe, ugotavljala zatrjevano neenako (diskriminatorno) obravnavo vlagatelja. V kolikor bi dejansko stanje v konkretni zadevi utemeljevalo zaključek, da je naročnik s svojim ravnanjem ob sprejemu izpodbijane odločitve o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo vlagatelja, bi bilo potrebno ugotoviti, da je izpodbijana odločitev sprejeta v nasprotju z načelom enake obravnave.

Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, se je naročnik skladno s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-259/2009 z dne 11.11.2009 odločil prekiniti postopek za oddajo predmetnega javnega naročila. Kot razlog je naročnik navedel, da pri dopolnjevanju formalno nepopolne ponudbe ponudnika STRIX d.o.o. kot tudi formalno nepopolne ponudbe vlagatelja ni šlo za odpravo računske napake, ampak za nedopustno spremembo cene. Oba ponudnika sta podpisala enako izjavo, vezano na ugotovljeno računsko napako, odprava katere pa skladno s prej omenjenim sklepom Državne revizijske komisije na način, kot jo je predvidel in dopustil naročnik, ni skladna z 2. odst. 78. člena ZJN-2. Zato se je naročnik odločil, da bo zavrnil vse prejete ponudbe.

Naročnik je torej, upoštevaje sklep Državne revizijske komisije št. 018-259/2009 z dne 11.11.2009, pri obeh ponudnikih ugotovil, da sta v svojih ponudbah napravila računsko napako, vendar odprava le-te ni bila skladna z 2. odst. 78. člena ZJN-2. Kar se tiče ponudbe ponudnika STRIX d.o.o., Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v ponovljenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb v postopku oddaje javnega naročila v celoti upošteval ugotovitve iz sklepa Državne revizijske komisije št. 018-259/2009 z dne 11.11.2009, v katerem je slednja ugotovila, da je ponudnik STRIX d.o.o. v ponudbi napravil računsko napako, ko je napačno seštel posamezne postavke pri eni izmed skupin del, vendar te ni odpravil na način, skladen z 2. odst. 78. člena ZJN-2. Ponudnik STRIX d.o.o. s podpisom izjave, ki mu jo je predložil naročnik, ni odpravil računske napake, ampak je nedopustno spremenil posamezne postavke v popisu del, pri katerih računske napake sploh ni bilo. Za razliko od vlagateljevega prepričanja Državna revizijska komisija v svojem sklepu ni ugotovila, da računske napake v ponudbi ponudnika STRIX d.o.o. ni bilo, ampak je nasprotno ugotovila, da je do računske napake prišlo, vendar ta ni bila zakonito odpravljena, to pa je kot razlog za prekinitev postopka oddaje javnega naročila navedel tudi naročnik. Vprašanje, ključno za rešitev tega spora, pa ostaja, ali je tudi odprava računske napake, ki jo je naročnik ugotovil pri vlagateljevi ponudbi, bila (primerljivo kot pri ponudniku STRIX d.o.o.) nezakonito odpravljena. Do tega problema se Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-259/2009 z dne 11.11.2009 ni opredelila, saj to ni bil predmet spora v takratnem revizijskem postopku. Če je temu tako, naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja pri sprejemu odločitve o prekinitvi postopka, ki bi bil nasprotju z načelom enakopravne obravnave.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta si vlagatelj in naročnik edina v tem, da je vlagatelj v ponudbi storil računsko napako, ko je v obrazcu št. 18 - predračun in tudi v glavni rekapitulaciji v popisu del pod zaporedno točko E. NEPREDVIDENA DELA obračunal le 1,63% od vrednosti postavk A. - C. (kar je znašalo 7.687,70 EUR) namesto 10% (kar bi moralo znesti 47.186,79 EUR, saj je skupna vrednost postavk A.-C. znašala 471.867,95 EUR), kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Nadalje je nesporno, da je naročnik vlagatelju s pozivom k dopolnitvi ponudbe v podpis poslal izjavo, da naročnik smatra, da vlagatelj v višini 39.499,09 EUR (ki pomeni razliko med zahtevanimi 10% vrednosti postavk A.-C. in ponujenimi 1,63%) ponuja popust, pri čemer se bo popust na celotno ponudbeno vrednost smatral kot popust na posamezne postavke v popisu, in bo gospodarski subjekt, v kolikor bo izbran, moral pred podpisom pogodbe predložiti čistopis ponudbe, ki bo vseboval popust na ceno po enoti za posamezno postavko Končna vrednost ponudbe mora ostati nespremenjena. Vlagatelj je izjavo podpisal in jo vrnil naročniku.

Sporno med strankama predmetnega postopka ostaja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da odprava računske napake pomeni naknadno nedopustno spremembo cene vlagatelja. Ne da bi se Državna revizijska komisija spuščala v presojo o tem, ali vlagateljeva napaka iz ponudbenega predračuna predstavlja računsko napako ali ne, je preverila, ali bi odprava te napake (tako kot pri ponudniku STRIX d.o.o.) pomenila nezakonit poseg v ponudbo.

Vlagatelj je v svoji ponudbi tako v rekapitulaciji kot tudi v ponudbenem predračunu določil cene za posamezne vrste del od skupine A. do D., in se tudi odločil, da ne bo ponudil nobenega dodatnega popusta. To je iz ponudbe tudi jasno razvidno, saj je vlagatelj v ponudbenem predračunu pri postavki POPUST zapisal, da ponuja 0% popusta. S podpisom izjave pa je vlagatelj izjavil, da bo za vrednost ugotovljene napake ponudil popust v višini 39.499,09 EUR, s čimer je spremenil tisti del ponudbe, v katerem do napake sploh ni prišlo. Nesporno je, da vlagatelj ni storil napake pri višini popusta, ki ga je ponudil oz. ni ponudil, ampak je bila napaka v tem, da je vlagatelj podal napačno vrednost pri nepredvidenih delih. Poleg tega gre razumeti, da kljub naknadno danemu popustu vlagatelj končne ponudbene cene ne bi spreminjal, ampak bi (po dikciji izjave) ta popust nekako "razdelil" med cene po enoti za posamezne postavke, kar pa bi pomenilo, da bi moral vlagatelj v čistopisu predračuna, ki naj bi ga naknadno predložil, v višini popusta spremeniti (znižati) cene pri vseh ali vsaj pri nekaterih skupinah del. To bi nedvomno pripeljalo do tega, da bi vlagatelj oddal novo ponudbo, katere bistveni deli (cene po posameznih postavkah) bi bili povsem drugačni od tistih, danih v prvem ponudbenem predračunu, kljub temu, da je bila ponudba v tem delu že od začetka popolna in brez ugotovljenih napak.

Kot je Državna revizijska komisija primerljivo zapisala že v sklepu 018-259/2009 z dne 11.11.2009, spreminjanje cen v tistem delu ponudbenega predračuna, pri katerem računske napake sploh ni bilo (računsko napako naj bi predstavljal napačen izračun 10% vrednosti od vrednosti postavk A.-C., ne pa višina popusta), ne pomeni odprave računske napake, ampak naknadno spreminjanje ponudbe. Višina popusta glede na določbe razpisne dokumentacije tako kot ostale postavke iz ponudbenega predračuna predstavlja podlago za izračun ponudbene cene in je njen sestavni del, zato v okviru dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb ne bi smela biti spremenjena. Navedeno ravnanje vlagatelja bi, podobno kot pri ponudniku STRIX d.o.o., pomenilo naknadno spremembo cene, ki je v skladu z 3. odst. 78. člena ZJN-2 nedopustna, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik navedenega razloga za prekinitev postopka ni uporabil le zato, da bi vlagatelja spravil v neupravičeno slabši položaj v primerjavi s ponudnikom STRIX d.o.o. Naročnik je zaradi primerljivih položajev upravičeno ponudbi obeh ponudnikov obravnaval na podoben način, saj sta bili pri obeh ugotovljeni računski napaki, ki pa nista bili odpravljeni na zakonsko dopusten način. Opisana ravnanja naročnika glede na ugotovitve Državne revizijske komisije kažejo na to, da naročnik navedenih ugotovitev ni uporabil le kot navidezni razlog za zaključek postopka oddaje javnega naročila in zgolj zato, ker v predmetnem postopku ni želel izbrati vlagateljeve ponudbe, ampak zato, ker bi v nasprotnem primeru neenakopravno (neupravičeno ugodneje) obravnaval vlagatelja v primerjavi s ponudnikom STRIX d.o.o..

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj ugotovljenega zaključuje, da naročniku pri sprejemu odločitve o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, kot je to želel dokazati vlagatelj, zato je na podlagi 2. alineje 1. odst. 23. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 4.12.2009 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi 6. odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da je vlagatelj plačal takso v višini 5.000,00 EUR.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 14.1.2010


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Esotech, d.d., Preloška cesta 1, Velenje
- Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, Cerknica
- STRIX d.o.o., Cesta dveh cesarjev 403, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana